Sporazumevanje živih bitij: etološki vidiki komuniciranja, vedenja, delovanja in preživetja človeka in živali

KAZALO PREDGOVOR ................................................................................................................ 9 UVOD ............................................................................................................................ 11

l. KOMUNIKACIJSKA INTERAKCijA ŽIVIH BITIJ ........................................... 17 Strategija dominacije in oblastništva .................................................................. 18 Etos, patos, logos ................................................................................................ 18 Simbolni sistemi skupnega delovanja ............................................................. 20 Usmerjenost organizma .................................................................................... 21 Grozeči kaos sveta in življenja ......................................................................... 22 Homeostaza: notranje ravnovesje .................................................................... 25 Samohranitev in reprodukcija ............................................................................. .26 Nevronska mreža in "opisi sveta" ................................................................... .27 Živali in zaznavanje okolja ............................................................................... 30 Transakcijska menjava z okoljem .................................................................... 31 Napetost organizma ........................................................................................... 32 Stabilnost in dinamično ravnovesje ................................................................ 33 Dialektika besed in moči ...................................................................................... 34 "Spopad" med Erosom in Eris ......................... '" .............................................. 34 Komuniciranje kot boj za oblast ...................................................................... 35 Nagon po uveljavljanju in dominaciji ............................................................. 35 Strah in boj za preživetje ................................................................................... 36 Spontanost agresivnosti .................................................................................... 38 Predispozicija za agresivnost ............................................................................ 39

n. GENETSKI VZORCI VEDENJA ......................................................................... .43 Nagonska dejanja in instinktivne kretnje ......................................................... .44 Prirojeni mehanizem sproščanja ..................................................................... .44 Selektivni procesi in ključni dražljaj ............................................................... 46 Priučeni mehanizmi sproščanja ...................................................................... .47 Akcijski potencial in prag vzdraženja ............................................................ .47 Intenzivnost dražljaja in intenzivnost akcije ................................................ .48 Refleksno in zavestno vedenje ............................................................................ .50 Genetsko programirani vzorci delovanja ...................................................... .52 Zavestna in avtonomna dejanja ....................................................................... 53 Avtomatizmi "semirefleksnega" vedenja ....................................................... .54 Vpliv zunanjih in notranjih receptorjev .......................................................... 55

Ul. MOTIVIRANOST IN AKCIJSKA PRIPRAVLJENOST .................................. .57 Motiviranost kot notranje stanje ......................................................................... 58 Menjavanjl' in intl'l1zivnosl pripravljenosti ................................................... 58 Požl'll'njl' in "použitjl''' na~()nn ......................................................................... 59

Triada: PMS, apetenčno vedenje in končno dejanje ..................................... 62 Možganski motivacijski centri ............................................................................. 65 Splošna vzburjenost živali ................................................................................ 66 Nevrofiziološki korelati motivacije .................................................................. 67 Hormoni in spolno vedenje ................................................................................... 68 Fizična in spolna aktivnost ............................................................................... 69 Socialni dražljaji okolja ..................................................................................... 70 Model pospeševanja akcijske pripravljenosti ................................................ 71 IV . INTERAKCIJSKO KOMUNICIRANJE ............................................................... 73 Komunikativno (spo)razumevanje ...................................................................... 74 Pristnost diadičnih odnosov ............................................................................. 74 Informativno - prepričevalna interakcija ....................................................... 76 Simbolno posredovana interakcija .................................................................. 79 Model "družbenega dejanja" ............................................................................ 80 Intersubjektivna in predmetna raven .............................................................. 82 Komunikativna kompetenca ............................................................................ 83 Integracijska moč jezika ........................................................................................ 84 Jezikovna dejanja in družbeni kontekst.. ........................................................ 85 Simbolna (re)konstrukcija stvarnosti .............................................................. 86 Komunikativna praksa ...................................................................................... 88 Socialna paradigma življenjskega sveta .......................................................... 89 Sistemska integracija ......................................................................................... 90 Interkulturna strateška interakcija ...................................................................... 91 Kulturna identiteta in kulturne diference ....................................................... 92 Transnacionalno komuniciranje ...................................................................... 93 Etničnost: nacionalna in zgodovinska zavest.. ............................................... 95 Verski misticizem - demon destrukcije .......................................................... 96 V. SKRIVNOSTNI SVET SPORAZUMEVANJA ČLOVEKA IN ŽIVALI .......... 99 Interakcijsko biokomuniciranje ......................................................................... 100 Znakovni sistem in simboli ............................................................................ 102 Bioinformacija in živalski signali ................................................................... 103 "Dialog" med živalmi ....................................................................................... 107 Intencianaino vedenje ..................................................................................... 110 Notranji "preskus" in praslika plena ............................................................. l l l Multimodalno sporazumevanje ......................................................................... 113 Kompleksni vzorci znakov .............................................................................. 113 Triadična struktura biosporočil... ................................................................... 115 Socialno okolje in izbira signalov .................................................................. 117 Človeško in živalsko zaznavanje sveta ......................................................... 11 R Komunikacijske funkcije človeka in živali .................................................. .'l20 VI. SPOROČILA BREZ BESED ............................................................................... 12l Sporočila kemičnih signalov .............................................................................. 124

6

Funkcije kemičnih vonjskih signalov ............................................................ 1 25 Čudoviti vohaini "laboratorij" ........................................................................ 129 Receptorji za okus ............................................................................................ 134 Sporočila mehaničnih signalov .......................................................................... 134 Taktilno komuniciranje ................................................................................... 135 Različni pomeni dotika .................................................................................... 140 Dotik in samozavest. ........................................................................................ 141 Taktilni tipi človeka in živali .......................................................................... 143 Vibracijsko komuniciranje .............................................................................. 144 Sporočila akustičnih signalov ............................................................................ 145 Sporočila optičnih signalov ................................................................................ 148 Človeški in živalski optični signali ................................................................ 153 Sporočilna vrednost optičnih signalov .......................................................... 15 6 VII. KAKO PREŽIVETI? .......................................................................................... 157 Naravno in socialno okolje ................................................................................. 158 Prilagoditev spremenjenemu okolju ............................................................. 158 Prirojene in priučene oblike vedenja ............................................................ 159 Radovedna preiskovanje .................................................................................161 Motiviranost za nova spoznanja .................................................................... 162 Igriva ustvarjalnost .......................................................................................... 162 Bojne, plenske in razmnoževalne igre ........................................................... 164 Učenje - prilagoditev novim razmeram ............................................................ 166 Vtisnjenje .......................................................................................................... 167 Habituacija ........................................................................................................ 170 Klasično kondicioniranje ................................................................................ 170 Operantno ali instrumentalna kondicioniranje ........................................... 173 Asociacijsko učenje .......................................................................................... 175 Kompleksnost učnih mehanizmov .................................................................... 178 Dominantni in razmnoževalni gen ................................................................ 178 Vrednost za preživetje in "fitness" ................................................................ 180 Model nagrajevanja in kazni .......................................................................... 181 Koncept stroškov in koristi ............................................................................. 182 Interes človeka in živali ................................................................................... 184 Ogroženost in iskanje zavetja ........................................................................ 185 Učni proces: nova vedenjska oblika .............................................................. 186

VIII. MISELNO IN ČUSTVENO ŽIVLJENJE ........................................................ 189 "Inteligentne" živali ............................................................................................. 190 Reševanje problemov in odločanje ................................................................ 191 Razvitost možganov in uporaba orodja ........................................................ 191 Strategija pomiritve pri primatih ................................................................... 193 "Razumske" odločitve? .................................................................................... 194 Pop;ovorni "jezik" živali ....................................................................................... 197 ·Kamt.i rnZlIllll' ~.l· tism' lwsl'd ........................................................................... .197

7

Simbolično sporazumevanje s plesom .......................................................... 199 Sposobnost komuniciranja s človekom ........................................................ 201 Zavest in čustva .................................................................................................... 203 Samozavedanje ................................................................................................. 203 Čustvena doživetja ........................................................................................... 204 Senzibilnost, vigilantnost, razpoloženje ....................................................... 205 Samozavest in notranje zadovoljstvo ............................................................ 209

IX. HOMO SAPIENS IN STVARITVE SVETA. .................................................... 211 Pračlovek in naravni izbor .................................................................................. 212 Božanska iskra stvarjanja? .............................................................................. 212 Kdo bo postal človek, kdo šimpanz? ............................................................. 214 Jezik: največja "iznajdba" pračloveka ........................................................... 216 V začetku ni bila beseda .................................................................................. 216 Zmagoviti pohod človeške vrste ........................................................................ 218 Spolnost in razmmnoževanje ......................................................................... 218 Odločilni vpliv spolnosti in ljubezni ............................................................. 220 Afektivno doživljanje sveta ............................................................................ 221 Ali je človek "gola opica" .................................................................................... 223 Možgani in zavest. ............................................................................................ 223 Pisava - najpomembnejši dosežek človeškega duha .................................. 227 Celice za človeškim čelom imajo oblast nad vesoljem ............................... 231 Duhovno bitje ali bioelektrični "ognjemet"? ................................................ 232 LITERATURA ............................................................................................................ 235 IMENSKO KAZALO ................................................................................................. 242 STVARNO KAZALO ................................................................................................ 245 KAZALO SHEM IN SLIK. ........................................................................................ 249

PREDGOVOR Ob študiju zapletenih, skrivnostnih procesov komuniciranja me je začelo vznemirjati vprašanje, kako živa bitja žive svoje življenje? Katere so etološke determinante vedenja in komuniciranja človeka in kateri genetski dejavniki sovplivajo na včasih težko razumljivo vedenje človeka. Skušal sem raziskati, kako človek doživlja naravo ter živa bitja njej, kako zaznava živali in rastline? In kako ta živa bitja zaznavajo človeka? Ali je sploh mogoče dojeti njihovo doživljanje sveta in človeka? Mnogi raziskovalci živali so se skušali "potopiti" v ta neznani svet; živeli so skupaj z živalmi v njihovem svetu; odkrili so mnoge zakonitosti, veliko teorij pa je ostalo le na domnevah. Tudi tu smo trčili na tisto vmesno "črno polje" neznanega, ki smo ga zap azili pri raziskovanju človekovega miselnega sveta in njegovih "korenin" v biokemič­ nih procesih živčnega sistema in v možganih. Svet živih bitij raziskujejo različne znanosti že kakih sto let. Že zelo zgodaj so anatomi preiskali anatomske sestave (okostje, mišičevje, živčevje itd.), biologi so ugotovili prve zakon~tosti življenja, fiziologi so začenjali razkrivati bio kemične in druge procese ... Sele v tem stoletju pa so se začele obširnejše raziskave človekovega in živalskega vedenja. Toda ni še bilo vede, ki bi interdisciplinarno proučevala vedenje živih bitij. Ta disciplina, etologija se je rodila šele pred nekaj desetletji. Utemeljitelj etologije, biolog Konrad Lorenz, je novo znanost označil kot vedo, ki primerjalno raziskuje vedenje živih bitij, živali in ljudi. Številni znanstveniki so nadaljevali njegovo delo in tako postavili temelje nove vede, ki je opredelila osnovne zakonitosti vedenja živali. V zadnjem obdobju je etologija svojo raziskovalno strategijo usmerila na posebna področja. Nova raziskovalna področja zajemajo proučevanje živčnih si.temov in biokibernetike (nevroetologija), hormonskih sistemov (endokrinoloIka etologija), embriologije in genetike (ontogenetske raziskave vedenja), procelOV učenja ter biopsiholoških fenomenov, pa tudi uporabnostnih proučevanj bolezni živali in zdravil ter okolja (uporabnostna etologija). V knjigi sem uporabil spoznanja omenjenih novih ved. Zn človeštvo je zlasti zanimiva najnovejša usmeritev etologije etološko prouče­ vanje človeka (humana etologija), ki skuša v povezavi z antropologijo, etnologijo, pllllhologijo in proučevanjem primatov (visokorazvitih opic) razkrivati razvojne Iprcmembe človekovega vedenja v skupinah in družbah. Ta podveda je še posebej zanimiva za socioioška in komunikološka interdisciplinarna proučevanja ~lovl'šlva. i{azkriti nam utl'glll' prodorna spoznanja o "gl'netskih koreninah" eluvl'ku, pa tudi o ).\(·Ill'tskih prl'dispozicijnh l~loVl'k()Vl' dominantnosti in ngre-

v

9

Sporazumcvanjc živih /litij

sivnosti, mističnega fundamentalizma in "nagona" ubijanja, ki se kaže tudi v današnjih vojnah. More pa nas opozoriti tudi na bistvo življenja, na njegovo večnost in minljivost, tako pa tudi na humane oblike komuniciranja in razreševanja konfliktov ter vojnih spopadov. Vedenje živih bitij, zlasti človeka je izjemno zapleten in kompleksen raziskovalni problem. Teh zagonetk življenja se ne lotevajo le eto lo gi, biologi, fiziologi, medicinci, veterinarji, marveč tudi filozofi, sociologi, komunikologi, psihologi, politologi, kibernetiki in drugi. Globlji smisel človekovega obstoja, delovanja in mišljenja pa proučuje filozofija že iz antičnih časov. Etologija se nam danes kaže kot možnost novega razumevanja narave in družbe, kot možnost poglobljenega razumevanja medsebojnih odvisnosti, pojavov in zakonitosti vesolja. Brez novih znanstvenih pristopov ne bi bilo mogoče obvladati zapletenih procesov medsebojne odvisnosti narave, živih bitij, družb in civilizacij. Etologija kot razmeroma mlada znanost postaja s svojimi spoznanji delček znanstvenega "univerzuma".

UVOD "Vsak, ki pride v tesen stik z življenjem narave, bo brž ozdravljen ponosne misli, da pozna vse njene zakonitosti ... Za nas ni boljše poti, da to dosežemo, kot ta, da vzamemo živali v svoje domove. Veliko mislečih ljudi, pri tem mislim predvsem na znanstvenike humanističnih ved, se ne zaveda, da niso edina bitja na naši zemlji, ki so sposobna čutiti in sprejemati izkustva. Nevzdržen je solipsizem prepričanje, da je človek edini subjekt v svetu, ki je sposoben sprejemati izkušnje" (Lorenz 1985, 7). Človek, ta Homo sapiens, po navacli vidi samega sebe kot najvišjo stvaritev življenja, kot končni cilj. Pri tem spregleda, da je samo vmesni člen na poti začetkov življenja na tem planetu do najvišjih oblik človeštva prihodnosti, torej nekaj prehodnega, nedokončnega. Ali je torej upravičeno dokazovanje biologov in evolucionistov, da je človek samo vrsta živali med mnogimi živimi bitji? Ali je res samo "gola opica", kakor je človeka razumel Desmond Morris? Nova odkritja so nas popeljala v začetke "stvaritve" človeka. Toda mnogo je ostalo še domneva in znanstveno iskanje. Kaj je odločilo, kdo bo pred milijoni let v tropski Afriki postal človek, kdo šimpanz? Kaj je pripravilo opičjega člove­ ka, da se je vzravnal in zakorakal po pragozdu ter "izumil" prvo orodje? Potem pa se je zgodilo tisto odločilno: proces evolucije je pred dvema milijonama let dosegel povečanje možganov in človekovo pragovorico. Človek je razvil jezik - medij simbolnega razumevanja in sporazumevanja ter se skokovito pa~al v nova civilizacijska obdobja. Clovekov spoznavni in čustveni genij je razvil silne energetske potenciale. Ustvarjati je začel nov kozmos. "Izumil" pa je tudi sulico, lok, sekiro, smodnik ln atomsko bombo. V njem so od vsega začetka delovali demoni agresivnosti, 'uničevanja in ubijanja. Taisti "plemeniti" človek, ki govori filozofske resnice, se sklicuje na moralo ln veruje v "božje kraljestvo" na nebu in na zemlji, se v imenu višjih ciljev, verskih, civilizacijskih ali nacionalnih, spreminja v krutega vojnega ubijalca in surovega oblastnika. Spremeni se v zver in služi svoji pritajeni nravi sovraštva in uničevanja. Že Shakespeare je Marku Antoniju vdihnil tele besede nad Cezarjevim truplom: "Cezarjev duh, željan bo maščevanja ... in bojne bo izpustil pse ... ". Zn živali prnvimo, da so genetsko vezane na nagone, da nimajo svobodnih odločih~v. (~Ioveka pa dvigujemo na oltar svobode misli in volje, kjer ni mesta ~'zn kr~lh' l'~llIcijsh zakonitosti. Ne vprašamo SP, nil smo fl'i1 SVohodnl? Ali smo

--",10

1

11

Sporazumcvanje žilliil /Jitij

se osvobodili nagonov in demonov uničevanja? Ali suvereno odločamo o svoji usodi? Ali pa je naše "svobodno" delovanje le subjektivni privid svobode in ne vidimo stvarnosti? Jtttdij primerjalnega vedenja živih bitij me je utrdil v spoznanju, da so evolucijsko ohranjene korenine v človeku tisto, kar ga v boju za preživetja nenehno žene tudi v iracionalne vzgibe in dejanja. Nenehno se v njem bije humano in agresivno, človeško in animalno, dobro in zločesto. Kako torej prodreti v resničnost življenja in človekovega delovanja, doumeti resnico in smisel bivanja. Zgodovinski in evolucijski razvoj človeka - ki je z vidika mifijard let trajajoče evolucije sveta samo majhen trenutek - nam šele razkrije, kako kompleksen in zapleten je spoznavni in čustveni svet človeka. V ta neslutena prostranstva bivanja živih bitij nam lahko utre pot nova znanstvena paradigma, ki se ne utesnjuje v meje ozkih specialnosti, niti ne ostaja na pozicijah platonske znanosti o biti. S pomočjo znanstvenih in tehnoloških razkritij postmoderne znanosti stopajo naravoslovne in družboslovne znanosti v nov dialog z naravo. Razkriva se nam presenetljiv, paradoksalen svet, ki je vse teže misliv. Naravoslovne znanosti opuščajo klasično descartovsko-newtonovsko paradigmo in preproste razlage darvinizma. V svoj kategoriaini aparat sprejemajo novo razumevanje determinizma, dela-celote, kaosa-reda, entropije, homeostaze, stabilnosti, evolucije in genetike. Tudi družboslovne znanosti se vse bolj izvijajo iz Prokrustove postelje mehanicističnih modelov družbe, ki so svoje aksiome temeljili na tradicionalni fiziki in mehaniki. Danes družboslovci razmišljajo o novih spoznanjih biologije, etologije in genetike. Zato se odpira možnost nove povezave družboslovnih znanosti z naravoslovnimi. Spoznanja o sodobni interaktivni, holistični celovitosti družbe in narave omogoča realistične in epistemološko uspešnejše spoznavne zveze. To pomeni, da bo znanstveno iskanje holistično v tem smislu, da so vse stvari v vesolju povezane, da nobena ne more obstajati brez druge in da vsaka vpliva na drugo. Hkrati pa bo vključevalo diferenciranost, specifičnost in eksperimentalno natančnost posameznih znanosti, vendar ne na stari, redukcionistični način, ki je kompleksnost sveta omejil na iskanje posameznih temeljnih elementov stvarnosti. Sodobna znanost primerjalno in interdisciplinarno proučuje ustroj, življenje, vedenje in komuniciranje živih bitij, kompleksnost kognitivnega in emocionalnega sveta človeka in živali. Novejše vede, zlasti bionika, informatologija, etologija in druge, so razširile meje človekovega spoznanja o vedenju živih bitij. Tradicionalni pristopi so ločeno proučevali zunanje in notranje dejavnike. Sodobni pristop predpostavlja, da obstaja interferenčni odnos oziroma korelacija med obema dejavnikoma. _Etologitaje razvila teorijo, dii obstaja funkcionalna soodvisnost notranjih in zunanjih dejavnikov. Omogočena je bila hipoteza o omrežju informacijskih kanalov in procesualnih obdelav podatkov v možganskih instancah, kar zagotavlja čutno-živčni-efektorni sistem. Novejše raziskave znanstvenikov, zlasti Iwvroctologov, razkrivajo, da na socialno motiviranost in akcijsko pripravljl'nosl }illlAriolllllllo s01l}lli1l1l;0 implIlzi

12

Komuniciranje in vedenje

osrednjega živčnega sistema in hormonsko komuniciranje. V osrednjem živč­ nem sistemu je "zapisan" genetski program, to so fiksni vzorci vedenja, tako da zunanji dražljaj sproži vedno enako vedenjsko reakcijo. Konrad Lorenz (1978) je skupaj z etologom Nikolasom Tinbergenom postavil teorijo o "prirojenem mehanizmu sproščanja"; to je genetski program, vgrajen v '-genomih, ki selektivno reagira na dražljaje okolja. Razvil je energetski moti- r -~vacijski model, teorijo akcijsko-specifičnega potenciala, apetenčnega vedenja ter druge zakonitosti. Franck (1975), Eibl-Eibesfeldt (1986), McFarland (1989) in drugi so utemeljili teorijo o hierarhični organiziranosti pripravljenosti, o po-i užitju nagona, o homeostazi in podobnih bioloških mehanizmih. Razvili so tudi. različne modele nastanka in poteka akcije na temelju endogenih in eksogenihj dejavnikov, teorijo učenja ter kognitivnega in emocionalnega sveta primatov. Klasična etologija je sprejela aksiom, da so končne posledice vedenja sklenjene s končnim dejanjem, z akcijo konsumiranja, spoužitjem nagona oziroma Z zadovoljitvijo nagona. Funkcijski krog vedenjskega vzorca je mogoče spet aktivirati samo z zelo močnimi dražljaji. Ciljno delovanje vodi k zvišanju praga vzdraženosti. V kompleksnejših situacijah se vključuje tudi "spoznavna" vznemirjenost, ki temelji na učnih procesih na temelju nagrajenega vedenja. ~~J?~njevanju pr.enosa informacij v živih sistemih so se tradicionalni komunikologi opirali na matematično teorijo informacij (Shannon, Weaver, Cher'~na: sistemsko teorijo (Buckley, Schelsky) in na kibernetske prenose informacij (Miller, DeutschlJ:::{~gziskano je ostalo celotno interdisciplinarno podro~rfJ)iokomuniciranja, ki temelji na sodQbni sistemski teoriji in kibernetski bioniki. -""Sodobne sociološke, filozofske in komunikološke vede (Lazarsfeld, Katz, Bereison, Blumer, De Fleur, McQuail, Hall, Krippendorff, Luhman, Habermas in drugi) so zavrgle tradicionalne teorije in uveljavile nove poglede na komunikacijske osebnostne, medosebne, skupinske, množične in interkulturne komunikacijske procese. Komuniciranje, biokomuniciranje in vedenje živih bitij je izjemno zapleten kompleksen problem, ki ga je nujno raziskovati interdisciplinarno. Komunikološki pristop raziskovanja komuniciranja živih bitij uveljavlja aksiomatično "_f.~ziskovanje treh raziskovalnih področij: umetnih, bioloških in družbenih siste._.~ov. Zaradi skupne aksiomatike je komunikacijske procese v vseh treh sistemih treba proučevati primerjalno. . ~Razločevanje med področji utemeljujemo glede na razlike v značilnostih po.ameznih sistemov. Te značilnosti so: o/rsta organizacije, vrsta prenosa informa--clj, <"ista prenesenih struktur,.vrsta meja sistemov in način zunanjega nadzora" llIad organizacijo. Ker je komunikacijsko omrežje, ki posreduje med sestavinami nekega sistema in spreminja individualnost sistema v integrirano celoto, lahko bolj ali manj fleksibilno, pomeni, da ima vsak sistem specifične komunikac:IJllke modele in tipe organizacij. )'ri bioloških sistemih (človek in žival) imamo opraviti z organizrnom kot in_&lgrlrnno ('doto in njl'govih funkcionalno difcrenciranih sestavin ne moremo I,.ločiti, Il\' da hi urgnniz('m s km lInit;ili. Tn biološki koncept tcmelji na ideji

ln

-

13

Komuniciranje in vedenje

Sporazumevanje živih bitij

...!'19.riolQškegaIf1.Z).1:Wtežja,-ki gaor.ganizem vzpostavlja s homeostazo (biokemični procesi vzpostavljanja notranjega ravnotežja). . Razlike med sistemi je opaziti tudi glede na vrsto prenosa: umetni sistemi (r~~unalniki) so deterministični, medtem ko so družbeni sistemi probabilistični ~spoiočIIadosegajciučinke v mejah večje ali manjše verjetnosti). Biološki sistemi vključujejo tako deterministične prenose (genetska specifikacija organske rasti) kot tudi proba,bilistične (avtomatizini "semirefleksnega" vedenja, prilagajanje okolju, učni proces). Pri človeških komunikacijskih in vedenjskih odnosih imamo opraviti z zavestnimi procesi in oblikami sporazumevanja, ki so značilne za človeka kot družbeno bitje. Komunikološko in etološko proučevanje človeka skuša v povezavi z antropologijo in psihologijo razkrivati razvojne spremembe človekovega vedenja v skupinah in družbah. Razkriva nam spoznanja o "genetskih koreninah" človekovega vedenja. Sistemska teorija informacijo presoja kot strukturirano raznoličnost znakov ,in simbolov, kot molekularno razporeditev genetične kodne substance DNA. Zato bomo uveljavili sistemsko razvojno paradigmo, pri čemer se bomo opirali na komunikološka spoznanja (recipročnost, izbirni procesi, povratna zveza, I simbolična interakcija, konjunktivni in disjunktivni procesi, konflikt) ter na no\ vejša odkritja nevrofiziologije (nevronski filtri, motivacijski centri). : Komuniciranje smo opredelili kot akcijo organizma, s katero spreminja vedenje drugega organizma na način, da ima sprememba adaptivno vrednost pri sporočevalcu ali sprejemalcu. Odprto pa je ostalo vprašanje transakcijske menjave organizma z okoljem kot procesa adaptacije in evolucije kompleksnih sistemov, pri čemer je okolje enako relevantno kot organizem sam. Komuniciranje je dvostranski recipročni proces, je medsebojno izmenjavanje sporočil, je namensko sporočanje komunikacijskemu partnerju, ki se odziva na sporočilo kot enakovreden ·partner. Biokomuniciranje predpostavlja, da se biosporočila prenašajo prek čutilnih receptorjev, ki dražljaje okolja spreminjajo v "signale", ki potujejo k višjim živč­ nim sistemom in centrom. V knjigi obravnavamo oblike biokomuniciranja s kemičnimi, mehaničnimi, akustičnimi in optičnimi signali. Fenomen (bio)komuniciranja razumemo kot vir novih spoznanj, kot proces prilagajanja okolju in kot medij učnega procesa. Interakcijsko biokomuniciranje opredelimo kot stikanje dveh organizmov, kot proces sporazumevanja živih bitij. S tem smo živo bitje opredelili kot spoznavni sistem, ki v izmenjavi infori macij z okoljem razvija svoj kognitivni in emocionalni svet. V etologiji tako odpiramo problem samozavedanja živih bitij, geneze osebnoIsti, osebnostnega jaza, miselnega sveta ter inteligence. Osrednjo pozornost smo posvetili oblikovanju nove paradigme komunikacijskega procesa. Interaktivno razmerje temelji na avtonomnosti obeh partnerjev, ki želita ohranjati svojo identiteto in svobodo. Vzpostavi se odnos merjenja vednosti, znanja in moči. \" Interaktivno delovanje je prikrito soočanjl' različnih intl'resov in intl'resnih (nasprotij. Zato skušamo prikaz'lti pOI11l'mbnost sporazul11l'vanja in koopl'rativ-

)

r

1

14

nosti partnerjev pri doseganju ciljev koordinirane akcije . V knjigi uveljavljamo raziskave štirih sistemov: biološkega, socialnega, psihološkega in komunikacijskega z njihovimi podsistemi. Pristop je multidisciplinaren in zajema biološke, socialne, psihološke in komunikološke vede. V tem okviru bomo lahko upoštevali samo nekatere poddiscipline. Z multidisciplinarnim pristopom skušamo uveljaviti holistično paradigmo vedenja živih bitij (Vreg, shema 1). MULTIDISCIPlINARNA HOlISTIČNA PARADIGMA SISTEMI PSIHOLOŠKI

BIOLOŠKI

SOCIALNI

Biologija Vet. medicina Etologija Anthrozoologija Sociobiologija Neuroetologija Genetika

Sociologija Politologija Antropologija Ekologija Ekonomika Kibernetika Sistemska teor.

KOMUNIKACIJSKI

ZNANOSTI Psihologija Socialna psih. Psih.osebn. Psih. zdravja Psihobiologija Biopsihologija . Psihiatrija

Kornunikologija Inforrnatologija Bionika Semiotika Semantika Lingvistika Hurnana etolog.

Vreg, shema 1: Etološka multidisciplinarna holistična paradigma V knjigi bomo utemeljevali teoretične temelje kompleksnega spleta eksogenih in endogenih dejavnikov socialnega vedenja in sožitja živih bitij, ki zajemaJo socialno okolje (socialne skupine, populacijske in geografske pogoje), antropološke dejavnike (humana etologija), etološke, politološke in psihološke dejavnike vedenja človeka (strateška interakcija, dominantnost, agresivnost), pa tudi notranje dejavnike (genetske predispozicije, nevrofiziološke korelate motiva-

ciJe). Razvili bomo etološki pristop in tako dali

teoretične

temelje slovenske etol 0-

Ake znanosti.

15

1.

KOMUNIKACIJSKA INTERAKCIJA ŽIVIH BITIJ

~J'(/rtlZIlIll(,II(lIIil'

živili/liii}

STRATEGIJA DOMINACIJE IN OBLASTNIŠTVA

Socialno vedenje živih bitij (ljudi in živali) izkazuje kompleksnost, različnost in konfliktnost interakcijskih oblik. Interaktivno delovanje ljudi skriva v sebi korenine interesnih nasprotij, ki jih ni mogoče premagovati z idealnim modelom sporazumevanja in načeli konsenzne demokracije. Model racionalnega komunikativnega delovanja dveh komunikativno kompetenfii.ih partnerjev, kr si prizadevata za (spo)razumevanje inkonseuz, je kontrafaktičen(nestvaren). V komunikacijski interakciji prevladujejo prvine strateške interakcije, v ka~0~_.~00~~jo osebnostni, skupi~:~~~cJ?ol!tKl)i)t::.!:acionalni interesi. Komll!]-ikacijska .situacija vzpostav1ja(napetost} med partnerji. Vzpostavi se razmerje merjenja moči (osebnostne, skupinske; -politi~ne, ekonomske in druge). Strateška interakcija si prizadeva za nadvlado nad partnerjem - s psihično, ideološko, ekonomsko in represivno prisilo;_?trateš.!s~.ln~@l
Komunikacijska interakcija živih bitij

ali družbe). Sporočevalec prikaže sprejemalcu, kakšna družbena nagrada ga ča­ ka, če prevzame sporočevalčev cilj, oziroma kakšne sankcije lahko pričakuje, če ga ne sprejme. V modelu komunikativnega delovanja je razvidna intencionalnost komunikatorja, Komunikativno delovanje začenjamo zaradi določenih interesov in ciljev (osebnih, skupinskih, družbenih). , Že Aristotel je poudarjal, da je smisel retoričnega prepričevanja v tem, da vpliva na sprejemanje odločitev. Zato mora govornik ne le poskusiti, da prikaže argumente tako, da so nazorni in vredni zaupanja, marveč mora tudi prikazati, da je njegov značaj pravilen. Samo tako lahko svoje poslušalce potisne v pravi \ I okvir m i š l j e n j a , . Pri Aristotelu je koncept zaupanja in verovanja (~tos)) oblika dokaza in pre- \ pričevanja. Etos je v samem diskurzu in zagotavlja obcInstvu vpogled v značaj \ prepričevalca, v njegQ~? integriteto in dobro voljo. Druga oblika dokaza sta I Imocionalni poziv (pato~) in govor sam (logos)) Samo tako je mogoče dokazova- 1 ti resnico ali pojavno-rešnico, . Vendar, najpomembnejše je občinstvo: logika je vzpostavljena s participacijo občinstva v interaktivnem procesu razmišljanja. Občinstvo razumsko dopolni manjkajoče logične korake, kar spodbuja udeležbo. Aristotel v svoji Veščini retorike opozarja, da mora govornik neprestano izmenjavati misli tudi s pre pro,to, neučeno množico, ki razmišlja in sklepa po svoje, Pri občevanju z ljudmi '-......-.-... ~ razpolagamo z najbolj eksaktnim znanjem, pa jih vent!.ar ni lahko prepriJatL.~gumentemoramo zasnovati na stališčih, ki jih,"v~Lp'.?znajo. Aristotel je vedel, da govorne sme biti predavanje, ne sme podajati novega znanja, ker ljudje tega niso pripravljeni poslušati. Komunikacijska znanost opozarja, da sta ~~I!l:~l}ikgtivno delovanje inmooel ~~.ey.?:!ljqIJ.l.2žna predvsem na interpersonalni ravni kot diadično,.ttiadično JA...u.laloskupinsko neformalno kbmuniciranje. Samo v takem medsebojnem .pc!!'ošuje možno razvijati empatično projekcijo v potrebe, inter~sejnpričako­ ~.SQgOV9rnJkaOzirQrna izvajati faze "prikritega poskusa". ~ v okviru majhnih formalnihskupin se zgubljata enakopravnost in recipro"od kQUluni~iianja; uveljavljas~"hierarhično patriarhaino ali cibTastniško ko..Emi0ra~.

ETOS, PATOS, LOGOS Komunikativno delovanje je kompleksen, kontinuiran interaktivni proces, v l\, katerem komunikator skuša vplivati na komunikacijskega partnerja, da bi sprejelrredlagana stališča in vedenjske vzorce. . Ce recipient sprejme prepričevalno sporočilo, to stori zato, ker v novih stališ~ čih in vedenju vidi možnost za uresničenje svojih potreb in interesov. ~ Sporočevalec priredi sporočilo tako, da sprejemalec verjame, da sporočilo I, prinaša družbeno odobreni način usmerjenosti do predn1l'ta ali dogodka. Sporočilo vsebuje in dosega "konsel1zlIalnll ,validnost" (odobritl'v skupil1l', strankl'

';1

I I

18

" Na organizacijski ravni, zlasti v piramidastih (vojaških, političnih in gospo· darskih) oligarhičnih strukturah, pa se uveljavi vertikalno hierarhično komuniCiranje, ki ima izrazito usmerjevalno, propagandno ali marketinško funkcijo, Komunikacijska znanost je tradicionalno teorijo medsebojnega komunicira· nja gradila na premisah zgodnjih socioloških teorij o komunikacijski interakciji " 11kupinah. Kritične teorije so problematizirale medijsko "kulturno industrijo" ,(Adomo, Horkheimer) in opozorile, da človeško življenje obvladujejo negativit.te: moč oblasti in nemoč ljudi, zato se družba kaže ljudem kot tuja moč. V družbah je ogromna koncentracija moči, v svetu pa težnja po redistribuciji

moči.

~ /~_J

19

Sporazumevanje živih bitij

Komunikacijska interakcija živih bitij

SIMBOLNI SISTEMI SKUPNEGA DELOVANJA

I

Vsa živa bitja (ljudje in živali) so v medsebojnem odnosu: drugo do drugega se vedejo socialno, se pravi, odzivajo se na komunikativno delovanje drugih živih bitij in skušajo medseboj interaktirati. Komuniciranje omogoča ljudem skupno delovanje, kooperiranje v procesu dela in družbenega življenja. Brez medsebojnega sporazumevanja ljudi, brez možnosti takega sporazumevanja bi bilo nemogoče družbeno življenje, bil bi nemogoč delovni proces. Komuniciranje lahko smatramo za temeljni socialni proces, kajti šele komuniciranje omogoča nastanek, funkcioniranje in kontinuiteto socialnih tvorb. 1 Komunikativno delovanje je človekovo aktivno poseganje v procese razvojnega spreminjanja družbe, v zgodovinsko pogojene načine socialne produkcije in reprodukcije, pa tudi "reprodukcije" dru~bene zavesti. I Komuniciranje je temeljni proces na intersubjektivni ravni (medosebno komuniciranje v družini, v šoli, v društvih, v političnih, verskih, športnih in drugih organizacijah). Ta intersubjektivna raven neformalnega, medosebnega komuniciranja se ohranja tudi na institucionalni ravni. Na tej ravni človek opravlja svoje delo in "igra" svojo vlogo. Komuniciranje na institucionalni ravni v okviru sekundarnih skupin je formalizirano, standardizirano in hiearhično opredeljeno komuniciranje v delovnem procesu družbenih organizacij (podjetja, vladne ustanove, vojska, policija, šolstvo, množična občila in drugi družbeni podsistemi). Jurgen Habermas (1988, 63) razločuje med delovanjem v ožjem smislu, kamor sodijo nejezikovne dejavnosti (tek, ročne in druge fizične dejavnosti), skratka tiste smotrne dejavnosti, s katerimi človek posega v svet, da bi z uporabo primernih sredstev uresničil postavljene cilje. Tako socialno delovanje ločuje od komunikativnega delovanja, od jezikovnih dejanj, s katerimi se zaradi semantične vsebine lahko sporazumevamo. i Nekateri teoretiki so družbo definirali izključno samo kot omrežje komunikacijskih povezav, "kot najširšo celoto, potencialno medsebojno povezanih in vzajemno relevantnih komuniciranj" (Wilke 1993, 25). Če komuniciranje razumemo kot temeljno družbeno operacijo (Luhmann 1984), potem iz tega izhaja, da je globinska struktura družbenega reda vezana na gramatiko prenosa rQz1Jmljivih informacij. Da bi družbe olajšale nepretrgano reprodukcijo socialnih stanj, so ukrenile vse potrebno za zagotavljanje neneh;nega povezovanja komuniciranj. Temelj teh ukrepov je sposobnost visoko razi!vitih živih sistemov, da oblikujejo pričakovanja. Družbe so to sposobnost okrepile do zmožnosti ustvarjanja "simbolnih sisteimav strukturiranja pričakovanj. Njihov namen je lajšati povezovanje in usmerjanje komuniciranj. Ti simbolni sistemi segajo od običajev in konvencij, vlog in norm, pa vse do vrednot in ideologij. To so sheme pričakovanj z vse večjo stopnjo abstrakcije in splošnosti. S tem ... 'utirjajo pot' komunikacijam" (Wilke 1993,26).

' I II

USMERJENOST ORGANIZMA

Pri pojasnjevanju "prenosa" informadj so se komunikologi opirali na mate~n{).-teorijo informacij, zlasti na model Shannona i~-W~aw~~~·(1?49,. 9~109). Matematična teorija informacij je ugotovila, da je mformaclJa IzbIranje IZ raznoličnosti okolja, da je zaporedje signalov, simbolov ali sporočil. Informacija je negacija nedoločnosti: je nosilec novega, signalov, vesti, dogodkov okolja, spoznanj in znanj. ... Sistemski teoretiki imajo informacijo za stopnjo svobode, kI JO Ima ZlVO bItje Y situaciji, da lahko izbira med signali, sporočili, simboli ali vzorci, ki jih .mora i'renašati. Za Wienerja (1964, 32) je informac.ija vsebin~ tist~ga, kar spreJvemamo iz okolja in kar izmenjujemo s svetom, kI se mu pnIagajamo, ko skusamo vplivati na okolje, da bi ga "upravljali". . ,v ' Sodobna sistemska teorija informacijo presoja kot struktunrano raznohcnost ' anakov in simbolov, kot molekularno razporeditev genetične kodne substance DNA (deoksiribonukleinske kisline). Ta struktura raznoličnih informacij se mon ob stiku z drugim osebkom dinamično navezati in ujeti s strukturo raznoUčnosti v drugem sistemu. "Informacija ni substanca ali konkretna bitnost," pravi Buckley (1967, 47), lIampak medsebojno razmerje med nizi ali skupi strukturirane raznoličnosti". Informacija povezuje dele sistema: v višjih sistemih nimamo več opraviti s fizienim ali energetskim členjenjem sestavin, ampak z informacijskim členjenjem relativno veliko bolj avtonomnih sestavin sistema. Majhna količina zvočne .nergije v informaciji, ki se ujema s strukturo drugega sistema (drug organizem to razume), sproži cel energetski val. Donald MacKay (1961, 470) prikazuje organizem kot sistem, ki si ustvarja spreminjajočo se matrico pogojnih verjevtn.osti, ta ~~.določa rela:ivno verjetn~st različnih vzorcev vedenja v vseh mozmh okohscmah. Matnca kartografira .trukturo okolja, s katerim je organizem v interakciji. Organizem mora doseči tkladnost z okoljem, zato krepi in razpušča funkcionalne zveze med različnimi '. temeljnimi dejanji. Celotna konfiguracija teh zvez uteleša celostno "stanje pripravljenosti" organizma. MacKay imenuje to konfiguracijo "usmerjajoči siatem", celostno stanje pripravljenosti pa "usmerjenost organizma". Informacijo ..to opredeli za tisto, kar po logični poti deluje na usmeritev organizma.. . . Osamljeni organizem se odziva fizičnim znakom, ki jih od okolja sprejemajo \ njegova čutila. To prilagoditveno posodobljenje usmeritvenega st.anja i~:nuj~- \ 11\0 percepcija. Komuniciranje je razširitev p~ocesa, tak~ da o~gam~em ~cmkuJ: \ na organizacijsko delovanje v drugem orgamzmu. To pnpravl spreJemm orgamMm do tega, da se prilagodi, kar je odgovor na fizične znake, ki jih zaznava kot \' .tmbole. Sistemski teoretiki so informacijo opredelili za strukturo znakov, ki na spreje- \ "'Q/~'i organizelll uankuje uSlllerifveno. Organize~ ne~ehno. sprej~ma informa.cije \ II okolja in jih presnavlja: s tem ohranja stanje pnpravlJenostr za delovanje v l' okuIju. Til informndjski I1wtabolizem omogoča komuniciranje, tj. organizacijsko vo

I

1)1'/17;1111;1' l'III'Stl orStllliZllltI

20

••

liti

dmgl'gll.

'

21

Nekateri teoretiki uveljavljajo vidik intl'rnkcij Ila intl'rsubjl'ktivni rnvl1i v konsenzualnem področju, v življenskl'11l SVl'tu. Zanjl' je komuniciranje medsebojno usklajevanje vedenja med člani socialne enote. . Siste~~ka. teorija ima komunikacijsko omrežje za dinamičen in fleksibilen splet mfo~~a~IJsklh ~~nalov, ~i povezujejo vse dele sistema in ga oskrbujejo z informaCljamiO sebI m o okolJU. Po komunikacijskem omrežju teče tudi informacija - povelje, ki kot "energetski" tok sproža koordinirano delovanje sistema in njegovih sestavin. Tako nam sisten:~ka teorija zas.tavlja temeljna vprašanja komunikologije: \ 1. problem semantlcne skladnosti dveh sporočil, se pravi, dveh nizov strukturi1 rane raznoličnosti oziroma problem primerljivosti dveh ali več strukturiranih razporeditev znakov; 2. proces izbirnega delovanja enega podrejenega niza na drug podrejeni niz, kar usklajevanje omogoča; 3. izbiranje med alterativnimi vedenji vsakega organizma ali sistema, ki stopata v interakcijo; 4. orga~i.zacijsko..(usmeritveno) delovanje enega organizma na drugega ali - kot praVI mterakClJska teorija - medsebojno usmeritveno učinkovanje obeh sistemov (Vreg 1973,284).

GROZEČI KAOS SVETA IN ŽIVLJENJA V svetu življenja

f

človeka in živali moramo upoštevati tudi zakonitosti entropi-

Ije, grozečega razpada, I zemlja in vesolje. 1

!

~

Entr.opi1a je mera za

kaosa sveta in življenja, ki sta mu izpostavljena naša

dezo~ganizaci10' .~nforrnacija pa je mera za organiza~Y9'

?draSh' k~ mso konstantno Izpostavljem sfalnemu dotoku informacij in ki svo-

Je vednosti ne bogate z novim znanjem, ostajajo "zaprti" v svoj svet okamenelih iselnih in vedenjskih vzorcev. . Os~b~~st~, ki niso.: sta.lnem komunikaCijskem stiku z okoljem in z njim ne IZmenjUjejo mformacIJe, mso sposobne prilagoditi se dinamičnim spremembam v okolju in v svetu.

To še zlasti velja za organizacije in družbe. Vsi ti ostajajo izpostavljeni zakonu en~ropij~, iz~~i i~fo~macij, si.ro~ašenju miselnega sveta in stereotipizaciji :redenj. :udI PSI, ki mso Izpostavljem procesom socializacije in učenja, prehajaJO v stanje vse večje "dezorganiziranosti" in samovolje. Samo stalen dotok informacij lahko psa ohranja v stanju priučenega vedenja.

e

~

22

Entropijoje med prvi~i definiral Norbert Wiener. Wiener (1964, 27) se je v definiciji entropije oprl. na ~Ibbsonovo misel, da vesolje pa tudi vsi zaprti sistemi v vesolju teže k deformaciji, k izgubi. svoJe las~nosti, ~a iz stanja najmanjše verjetnosti prehajajo v stanje največje verjetnosti, iz stanJ3 orgamzlranostI In diferenCiranosti v stanje kaosa in enostavnosti.

NCKocijo l'ntropljl' (Uvl'jnnjl' prlll'l'SOV Ilc~elltropil\110sti) je dotok dovnjnnjll ij (ellergijl~) iz okolja, jl' uvajanje organizudje, reda in vedenjskih vzor, ti tem pa tudi stabilnosti sistema. Bntropijo najdemo v vseh oblikah socialne organiziranosti družbe. V komuskem procesu je entropija izguba informacije na najmanj treh točkah: ob samem zaznav nem procesu sporočevalca (zaznava zunanjega sveta), , ob prenosu informacije od sporočevalca k sprejemalcu, in tretjič, ob pratnem toku od sprejemaIca k sporočevalcu. Bntropija nastane že pri sporočevalčevi zaznavi zunanjega sveta. Popačenje ,,,.stane pri izbiranju dražljajev in pri ureditvi v smiselno strukturo. f Bntropijo lahko povzroči človekova nesposobnost, da bi uvedel red ali sistem " proces zaznavanja dogodkov, idej, predmetov, okolja. Entropija nastane, ker ~lovek pri opazovanju svojega okolja ni sposoben realno zaznavati stvarnosti (domet njegovega znanja in razumevanja sveta je "skromen"). , . Pri prenosu informacij se vrivajo tehnični, semantični in psihološki dejavniki šu':J .ma, ki povzročajo entropijo: .. prvič, tehnični šum, ki nastane zaradi slabe retorike človeka, nejasne artikuladje pri pogovoru z otrokom, tehnične nepopolnosti radijskega ali televizijskega medija. Pri živalih se kaže v komaj slišnem in neodločnem dajanju znakov ali povelj psu ali konju; - drugič, semantični (pomenski) šum, kar pomeni, da znaki nimajo istih pomenov za sporočevalca in za sprejemalca; besede, ki jih sporočamo, morajo imeti za oba iste pomene; če jih nimajo, potem sogovornik ne ve, kaj sporočeva­ lec hoče doseči (enako velja za sporazumevanje med živalmi); - tretjič, psihološki (empatični) šum, ki pomeni, da se človek ne poglablja v psihološka stanja svojega sogovornika, svoje žene ali otroka. Ni sposoben empatično projicirati se v partnerja, ni sposoben razumeti sočloveka in z njim ustvariti komunikacijskega stika. 2 Komunikacijsko sporočilo mora vsebovati spoznavne (kognitivne) in čustvei ne (emocionalne) prvine, če hoče vplivati na partnerja. Zato ima prenos infor macije sporočevaIca k sprejemaIcu po navadi polno šumov. Še težje se je poglabljati v živalski kognitivni in emocionalni svet: empatični šum nastane v komunikaciji s psom; kadar ne zaznamo njegovih signalov, njegove mimike ali kretenj, tedaj ne moremo razumeti njegove "govorice brez besed". Kadar sporočevalec ne razume znakov, denimo, svojega otroka, pomeni, da nastane šum na povratnem toku in je recipročnost blokirana. Neenakopravnost izmenjavanja sporočil nastane zlasti takrat, kadar je gospodar avtokratska osebnost in uveljavlja svojo dominantnost. 2 Empatija je proces projiciranja v notranja stanja, potrebe in interese komunikacijskega partnerja, je proces razumevanja drugega, je vživljanje v vlogo drugega in zadostitev pričakovanj drugega. Človek razvija empatične spodobnosti tudi, kadar preiskovalno opazuje gibe in mimiko psa, kadar prisluhne njegovim glasovnim biosporočilom. Le tako se lahko poglablja v ra~položenjska in psihološka stanja svojega pasjega sopotnika.

23

:'porazumevanJe zivih bitij

Entropija nastane tudi pri povratni zvezi, kajti tudi ta informacija lahko nekaj izgubi, se deformira, postane manj določna. Tudi na tej poti se vrivajo šumi. Povratni tok je informacija o našem delovanju in vplivanju na okolico, pa tudi informacija o entropiji, o izgubljanju strukture, organiziranosti, energije, informacij, pomenov, verjetnosti, reda. 3 Za medosebno komuniciranje ("face-to-face-communication") je značilno, da \ partner stalno menja komunikacijski vlogi (prehaja od vloge sporočevalca k vIogi sprejemalca). Oba tokova medosebne komunikacije se dopolnjujeta s povrar tnimi tokovi (ki krepijo glavni informacijski tok in preprečujejo izgubo - entropijo). Komunikacijski in povratni tokovi so dvostranski. ~ Ker pri prenosu informacij nastajajo šumi, mora komunikator uvesti redun" danco (obilnost), ki obstaja v preprostem ponavljanju nekega znaka; šele s poi nav]j anj em znaka (besede ali kretnje) sprejemalec lahko razume sporočilo. i, Ce je šum tehnične narave (slaba radijska zveza, tiha povelja, zvočno slaba ;komunikacija, hrup v okolju), komunikator ponavlja isti znak. To imenujemo ;tehnična redundanca, ki terja ponavljanje, obilnost istih znakov ali signalov. (, Če je šum semantičnega značaja, nastane nerazumevanje sporočila zaradi različnih pomenskih blokad. Komunikator mora uvesti semantično redundanco: "iz.,boljšati" mora pomene svojih znakov. Obstaja tudi sintaktična redundanca, ki označuje iskanje primernejše stavkovne skladnje. Ta redundanca je potrebna takrat, kadar so naši stavki predolgi, stereotipni, nerazumljivi, kar je po navadi posledica "zmede" v možganih, pomanjkljivega znanja in nelogičnosti razmišljanja. Lahko govorimo tudi o psihološki (empatični) redundanci. Kadar je naše sporočilo zaradi slabega poznavanja "psihe" svoje žene ali otroka, njunih potreb in interesov povsem entropično, polno šumov in slabo razumljivo, ju ne motivira, ker ne ustreza njunim pričakovanjem. Zato moramo izboljšati vsebino sporoči­ la, uvesti empatično redundanco. Pri živalih je komunikacijska blokada pogost pojav, saj le dobrim poznavalcem živali uspe navezati z njimi komunikacijski stik. Sistemski teoretiki (Buckley) razločujejo pozitivni povratni tok od negativnea. Pozitivni tok vsebuje informacije, ki sistem prestrukturirajo ali razvojno preminjajo (morfogeneza); negativni povratni tok pa vrača sistem v prvotno tanje (morfostaza). I To velja zlasti za socialno-kulturne sisteme, ki morajo nenehno dovajati nove Iinformacije in dobivati kritične infomacije kot pozitivni povratni tok, če žele ) J razvojno spreminjati strukture na temelju adaptacijskih procesov. Uveljavljajo torej misel o "napredujočem interakcionističnem procesu", kjer vzorci nastajajo na temelju pravil (norm) in z interakcijami med posamezniki in skupinami. Ta procesni model ponazarja dograjevanje struktur ali evolucijo or-

l I

I 3

24

Povratni tok (feedback) nas obvešča o tem, kakšen vpliv je imelo opravljeno delovanje na zunanji svet, opozarja pa nas tudi na deformacije informacij na poti od vira k cilju. Feedback je lahko prcprost refleks ali pa zapleten sistem gibov, ki tt'melji na prejšnjih izkustvih. Povratni tok lahko nnjdl!mo v obliki prt'prostl'ga krmilj!'nja nt'k!'ga sistl'm
Komunikacijska interakcija živih bitij

ganizacije in temelji na dotoku raznoličnosti iz okolja. Negativni povratni tok pa potrjuje stanje sistema (glorificira "uspehe" v politiki, gospodarstvu itd., plo$ka politikom in karizmatičnim vodjem). V kompleksnem komunikacijskem modelu torej lahko vidimo možnost, da opravlja integracijsko funkcijo - kljub temu da je odprt, strukturiran in dvosmeren. Sistemski razvojni komunikacijski model mora zato vsebovati prvine diferenciacije kakor tudi prvine reintegracije: vse to so sestavine istega napredujočega, protislovnega procesa (Vreg 1973,307).

HOMEOSTAZA: NOTRANJE RAVNOVESJE Vsa živa bitja imajo v svojih organizmih "vgrajene" biološke mehanizme samoregulacije, ki živemu bitju omogočajo, da ohranja ravnovesje pri delovanju vseh procesov v telesu. Wiener (1964, 55) je celo trdil, da bodo strukture, ki so blizu ravnotežja, zaradi same narave trajale dlje, medtem ko se bodo neuravnovešene strukture pojavljale občasno . I Bistvo samoregulacijskih sistemov (človeških in živalskih organizmov, krmiljenih kibernetskih aparatov in strojev) je v načelu povratne zveze. Povratna lVeza pri mehaničnih, elektJOnskih in drugih aparatih deluje tako, da vrača siHem v prvotno stanje. ,Za kibernetike (Miller) je pozitivni povratni tok (kot ga pojmuje sistemska teorija) "neskladen", ker ogroža homeostazo sistema. Sistemi morajo biti uravnoteženi in ne prenesejo motenj iz okolja. Sistemu koristi tisti povratni tok (torej negativni), ki krepi njegovo notranjo trdnost in homogenost. Ti teoretiki feedback pogosto enačijo s sistemom samodejnega uravnavanja na temelju vzajemne interakcije med spremenljivkami v kibernetskih sistemih. 4 ti' Pri bioloških sistemih imajo povratne zveze funkcijo dinamičnega ohranja- t, fnj. stanj org~~izm.a . St~b~lnost o~ganizm.a (.človeka, ž~:ali, zlasti. sesalce: .~n \: 1{ptic) zagotavljajO frzlOloskI proceSI ohranJanp ravnotezJa v orgamzmu, ki JIh ~, f,lmenujemo homeostaza. \ i Homeostaza je vzdrževanje stalnega notranjega okolja v organizmih, torej\ /.1tI1ne temperature, enake kemijske sestave, enake količine in pritiska telesnih \ ~'''kočin, stalne stopnje presnove (metabolizma) in drugih procesov. \ Homeostaza ohranja vse telesne funkcije v ravnovesju tako, da najbolje (op- ) 1il.·,4,.~timalnO) in harmonično delujejo. Vzdrževanje stalnih razmer v organizmu poil\lni, da pljuča dobivajo potrebno količino kisika, da čreva dobivajo potrebne 1:IIr.nljive snovi, da ledvice ohranjajo stalno koncentracijo elektrolitov in podob- '/ ;'"

1

t2" 'fi'....._______ ~!.. 8uckley tcmu ugovarja in pravi, da so ekvilibristični modeli primerni le za sisteme, ki pri gibanju v stanje !'kvilihrija i':gubljajo organii':acijo in jo skušajo vsaj minimalno ohraniti. Homeostati" ('ni 11l0tll'Ii sllprinll'rni Zil sislt'I1l!', ki skllšajo uLmH1iti 11l'ko raznll'roma visoko raven or)!;anizaci• ju prt'dVl'dlllllli1Vzol'imi I!'žnjillni po zJll.lnj"anjlJ. l'rol'l'sni modt·lpil omogoča razvojno sprl'mi/ njll",I' Nlrllkhll'l' 'I.nhNllrl'l'i,o r.l1,IlOIiI'110sli ill dl'vi.lIllnosli.

I~

25

Sporazumevanje živih bitij

no. Vsi funkcionalni sistemi telesa imajo svoje homeostatične mehanizme, ki omogočajo harmonično delovanje. Odstopanja od normalnega delovanja organov, ki jih povzročajo spremembe notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaznava notranja povratna zveza s kontrolnimi mehanizmi. Tako na primer dihaini sistem regulira koncentracijo kisika in ogljikovega dioksida v zunaj celični tekočini. Kisik je najpomembnejši element, ki je potreben celicam za opravljanje kemijskih reakcij. Zato obstaja v telesu poseben nadzorni mehanizem, s pomočjo katerega se ohranja stalno enaka koncentracija kisika. Podoben mehanizem ohranja konstantno in optimalno koncentracijo ogljikovega dioksida (previsoka koncentracija bi vzdražila dihaini center, povečali bi se hitrost in globina dihanja, kar bi pospešilo odstranjevanje ogljikovega dioksida). Nadzorni mehanizem z negativno povratno zvezo (negativno zato, ker pove za spremembo in yovzroči spremembo delovanja) doseže korekcijo glukoze (sladkorja) v krvi. Ce količina glukoze preveč naraste, trebušna slinavka izloča več insulina, da jo zmanjša. Večino homeostaznega delovanja nadzorujejo hormoni, ki jih uravnava hipotalamus v možganih. Tak primer je tudi vzdrževanje telesne temperature. Človek in živali (sesalci in ptice) vzdržujejo stalno telesno temperaturo (pri človeku približno 37°C), ki je neodvisna od zunanje. "Termostat" v možganih takoj zazna spremembo telesne temperature in pošlje impulze v center za ohlajanje ali pa v center za ogrevanje. Ta dva centra s svojimi živčnimi informacijami povzročata, da telo pospeši oddajanje toplote ali pa jo zadržuje. Smrt namreč nastopi pri človeku zaradi prenizke (28°C) ali previsoke (40°C) temperature telesa oziroma prenizke ali previsoke temperature okolja (ledena voda ali vroč zrak od 45°C do 70 0c). Smrt pa lahko nastopi tudi zaradi prevelike izgube krvi: v tem primeru deluje pozitivna povratna zveza, ki pa kot nekak "začarani krog" (circulus vitiousus) povzroči zaradi padanja arterialnega pritiska in vedno slabšega delovanja srca prenehanje cirkulacije krvi. Pozitivna povratna zveza v bioloških organizmih torej povzroča nestabilnost, pogosto pa tudi smrt.

SAMOOHRANITEV IN REPRODUKCIJA Človek zadovolji svoj osebnostni "jaz" s prizadevanjem po samouresničitvi, lahko bi rekli po sebični uveljavitvi sebe v življenjski vlogi. Ko zadovolji svoje biološke potrebe (prehranjevalne, spolne, samoohranitvene, ohranitev svojega rodu in druge), ki mu omogočajo preživetje in reprodukcijo, skuša obvladovati socialno okolje: skuša si izboljšati socialni položaj, povzpeti se po hierarhični lestvici, zaželi si obvladovati soljudi kot voditelj (človeških čred). Etologija skuša odgovoriti na vprašanje, ali človeka in žival ne spodbujajo l'!lnki motivi, ko zndovoljl1jt'tn svoje pra biološke potrl'bl' po prl'živctjl1: prehra-

26

Komunikacijska interakcija živih bitij

njevanju, obvladovanju okolice in reprodukciji vrste. Nedvomno je bistvena razlika: žival obvladujejo nagoni in izkušnje v boju za preživetje, človeka pa vodijo razum, čustva in spoznanja na določeni civilizacijski ravni. Človek ima komunikacijsko moč jezika, ki je temeljna prvina simbolič~e interakcije, medčloveškega sporazumevanja in bivanja v svetu življenja. Zivali (zlasti primati) razvijajo različne oblike kemijskega, taktilnega, akustičnega, vizualnega biokomuniciranja, ki jih človek ni razvil, kljub temu pa so komunikacijsko omejene, evolucijsko zavrte. Ker pa imajo visoko razvita živa bitja anatomsko, fiziološko in nevrofiziološko dokaj analogne organizme ter imajo vgrajene podobne mehanizme homeostaze, metabolizma in informacijskih prenosov, lahko pri proučevanju primerjalnega vedenja živih bitij razkrijemo nekatere genetske in biološke korenine odzivanja na dražljaje okolja.

NEVRONSKA MREŽA IN "OPISI SVETA" Za biologe možgani niso v svet odprt refleks ni sistem, ki bi zgolj registriral dražljaje, kot so utemeljevali behavioristični teoretiki, temveč funkcionalno izdiferenciran in samoreferencialno zaprt sistem, ki razume zgolj svoj lasten nevronski kod mnoštva paralelnih, hipno potekajočih impulzov. Slednji so elektri~ni signali, ki potekajo prek hipno vzpostavljenih strukturnih konfiguracij sinapičnih povezav. Impulzi vzpostavljajo v nevronski mreži kompleksna stanja, ki zaradi načela cirkularnosti sprožajo nova stanja, tako da možganske operacije \ potekajo kot mnoštvo hipnih in vzporednih internih ciklusov. Živčni sistem je mreža interagirajočih nevronov, ki proizvede pojavni svet. \ Vključuje "senzorične in motorične površine", ki sestoje iz mnoštva senzonev-/ ronov in motonevronov, po katerih je organizem v cirkularnih input-output re~ lacijah z okoljem. Možgani ne morejo zaznati razlike med zunaj in znotraj, med' tistim, kar sami proizvedejo, in tistim, kar je neodvisna zunanja realnost. 5 Ni razlike med zaznavo zunanjega sveta in halucinacijo; če sta tako zaznava ln halucinacija rezultat operacij nevronske mreže, je na ravni kognicije razlikovanje med halucinacij o in zaznavo nemogoče. Od rojstva slep človek ne zaznava sveta tako kot človek, ki vidi. Za slepega 'ne obstajajo barve, ne ve, kaj je modro nebo, ne vidi, kakšne oblike je človek ali pes. Slepec svojega psa spremljevalca lahko samo otipa: možgani mu ustvarijo

-•

Biolog in nevrolog Humberto Maturana meni, da so zunanji dogodki za organizem dražljaji in jih definira kot "motnje" (iritacije). Nevronska mreža jih procesira kot reprezentacije, kot "opise ,veta", kot "semantične deskripcije". Teh opisov ni mogoče razumeti kot zrcaljenje oziroma kot odslikavanje objektivnega sveta, temveč kot avtonomen proizvod nevronske mreže, ki ni determinirana z inputom dražljajev, temveč z organizacijo in strukturo nevronske mreže. Nevronska nueil-II na temelju čutno zaznanih dražljajev samoreferencialno proizvede semantično deskripcilo rl'Il'vill1tncga okolja, ki funkcionira kot kognicija. "Svet, kot se kaže v spreminjajočih se stanl1l1 ~,lvl'llI'ga sistl'll1i1, jI' izkljul'no sVt't, kot SI' ka~,l' v sprl'minjajočih SP stanjih zaprte nevronske 11Irt'),I'" (MiItlIranIl llJWi, :"'~),

27

\

Komunikacijska interakcija živih bitij

Sporazumevanje živih bitij

predstavo o velikosti, o dlaki, o obliki glave; toda sijaja oči ne bo mogel videti. Slepi človek zazna psa z vonjem; njegovo uho bo registriralo njegov lajež, cvilež, ne bo pa zaznalo neme govorice njegovih gibov. Slep človek ne bo "videl" svoje žene; šele s tipom bo lahko zaznal in "videl" njen obraz in njeno telo. Podobne zaznavne "okvare" bo doživljal človek, ki je v nesreči izgubil vid. V možganih se bodo počasi brisale vidne predstave o svetu, o soljudeh, o pasjem sopotniku. Podoben zaznavni "deficit" bo imel oglušeli človek. Gluhonemi pa bo oropan najžlahtnejšega in popolnega sredstva sporazumevanja - jezika kot medija simbolno posredovane interakCije. Paraliza obraza ali jezika bo človeku začasno ali trajno odvzela možnost, da se sporazumeva z jezikovnimi simboli. Zdrvknil bo na raven živalskih primatov, ki še komaj lahko izgrgrajo kak zlog. Clovek, ki je doživel možgansko kap, bo le s težavno rehabilitacijo lahko spet usposobil nepoškodovane nevronske splete, da bodo začeli spodbujati paralizirane okončine in mišične sisteme ter jih usposabljati za funkcijsko delovanje. Dolgi meseci bodo pretekli, da bodo možganski vedenjski vzorci gibanja spet vzpostavljeni. Z opazovanjem gibanja neparalizirane, denimo desne roke bo z analogijami v možganskih spletih in posnemanjem gibov zdrave roke lažje vzpostavil gibalni mehanizem leve roke. Njegov organizem bo moral spodbuditi lastni energetski sistem, da bo sprožil učne procese, ki bodo v nevronskih spletih ustvarili nove vzorce vedenja oziroma vrnili stare. ~aznave torej ne moremo presojati z vidika čutil, ampak z vidika "iritacije" ' \, mozganov po zunanjih dražljajih. Zaznava se zato ne konča z zaznavo dražljaja v čutilih, temveč v orkestriranih samoreferencialnih operacijah različnih možganskih regij oziroma živčnega sistema. Zaradi kompleksnosti nevronske mreže lahko možganske operacije proizvedejo skoraj neskončno število kombinacij, ki za kognitivni subjekt oblikujejo mentalne predstave. Ne vidimo zgolj z očmi, temveč z možgani, oziroma z orkestriranim delovanjem različnih skupin nevronov v nevronski mreži, npr. v retini, v vidnem korteksu, sedežu spomina itd. Kognitivni proces, s katerim zaznavamo in spoznavamo svet, je procesiranje notranje funkcionalno izdiferencirane nevronske mreže. Povezava s svetom poteka po čutnih receptorjih, ki pod vplivi okolja spreminjajo svoje električne lastnosti ter oddajajo električne impulze, se pravi prevajajo dogodke v kod nevronskih operacij. Pri tem je "original" nepovratno izgublje~, zunanji svet kot "objektivna resničnost" kognitivno nedostopen. Zivčni sistem je kot kognitivni sistem konstitutiven za spoznavanje sveta, iz česar sledi, da je v opazovanje resničnosti vedno vključena sama operacija opazovanja, ki je determinirana s kognitivnim sistemom tistega, ki opazuje. Resničnosti ni mogoče opazovati neodvisno od operacije opazovanj, zato je resnič­ nost na sebi nespoznavna. 6 "

MaturamI je zato vpeljal pojem opazovalca, ki je pomemben za razumevanje procesov percepcije. "Opazovalec je človek, živ sistem, ki lahko dela opise ... Na rekurziven način lahko dela prakti('llI' in pojnlOVnl' razlik(' in delujl' tako, kot da bi s(' ~ibal zunaj okoliščin, v katerih je. Vse, kar jI' r('('('no, jl' rt'(\'110 s strani (,1H'~a opa~.ov'llra dru~l'nlll 0pilzovalru, ki jI' lahko on sam" (Matma-

n,\

l8

II)M:', 240).

Opisi so interne reprezentacije sveta. To so mentalne predstave, ki pa niso predstavitve sveta v smislu zrcaljenja "objektivne resničnosti", temveč proizvod operacij nevronske mreže opazovalca. Na to tezo se navezuje tudi Luhmann (1984, 1990), ko pravi, da je operacija opazovanja proces razlikovanja (ugotavljanja razlik), s katerim opravlja opise, ki za opazovalca oblikujejo realnost kot predmetni svet. Vse, kar je o svetu mogoče vedeti, je rezultat opazovanja, ki ga je opravil neki opazovalec. Ker deluje kognitivni podsistem kot samoreferencialno zaprta nevronska mreža, je pojavni svet omejen na kognitivno področje, ki ga vzpostavljata organizacija in struktura bioorganizma opazovalca. Zaradi drugačne organizacije in strukure bioorganizmov sta kognitivni področji muhe in človeka povsem različni. S svojo filogenetsko in ontogenetsko zgodovino determinirana organizacija in struktura kognitivnega pod sistema organizma določata, kateri del sveta bo organizem z opazovanjem zaznaval in kaj bo v tej niši spoznaval. Udeleženci komuniciranja ne morejo neposredno orientirati drug drugega, temveč se lahko orientira zgolj vsak sam na temelju svojih lastnih kognitivnih operacij. Opisi, ki jih delajo komunikacijski partnerji drug za drugega, so kot komunikacijski signali zgolj fizični dražljaji (zvočna in svetlobna valovanja), na podlagi katerih nevronska mreža vsakega udeleženca proizvede kognicijo, ki je zanj smiselno sporočilo ali informacija. Komunikatorjevo sporočilo kot semantična deskripcija za recipienta je vedno zgolj konotativni opis drugega reda, na temelju katerega recipientov kognitivni podsistem v okviru njegovega lastnega kognitivnega področja vzpostavi njegov lastni, zanj denotativen opis prvega reda, ki zanj sestavlja smisel razumljenega 'poročila. 7

Filozofski in sociološki utemeljitelji simboličnega interakcionizma ne sprejemajo zgolj biološke razlage zaznavanja sveta in komuniciranja. Razvili so teoriJO o kompleksnem razvojnem "dejanju" človeka v aktivni interakciji z okoljem. Po Georgu Herbertu Meadu (1934, 6) je dejanje "impulz, ki vzdržuje življenjski proces, tako da odbira vrsto dražljajev, ki jih potrebuje ... " . Človek ne reagira na okolje samo kot na fizično in biološko danost; človek ne *Iivi" le v prirodnem svetu, ampak tudi v simbolnem svetu (osebe, predmeti, .tanja, ideje, obrazci vedenja dobijo simbolne pomene). Ko torej človek zaznava okolje, ga ne zaznava samo kot fizično danost, marveč tudi kot simbolni svet. Ko pa žival zaznava okolje, njeni izbirni procesi delujejo predvsem na temelju genetsko prirojenih in priučenih mehanizmov spro. Ičanja (nagoni) in biološko zaznanih potreb in interesov (samovarovanja, prehranjevanja, razmnoževanja). Samovarovaini procesi zaznavanja okolja so oblil' ka komuniciranja. 1

~'

t -.------

i .'

"I{l'ripientu je prepuščeno, kako bo prek lastnega internega delovanja orientiral svoje kognitivno področje, Ne obstaja nikakršen prenos misli od govorca k njegovemu govornemu partnerju. l'oNIIIŠilh'c proizv('dl' informacijo tako, da n'dllrira negotovost v svojem kognitivnem področju. KonN('m. nilst.lIH' z~lIlj IlI"l'k tisi ih kllllpl'rativnih inh'rakrij, pri katl'rih Vl'dt'nja vsakt'ga organizmil NllIi,ijllllhr.lnj.lnjlllli>l'h III'g.lIliZIllIlV" (M.llm.IIl.1 )9Wi, :'7),

29

Komunikacijska interakcija živih bitij

Sporazumevanje živih bitij

TRANSAKOJSKA MENJAVA Z OKOLJEM

ŽIVALI IN ZAZNAVANJE OKOLJA

'1\.

:1 J

I \

Etologi so se spraševali, ali lahko procese zaznavanja okolja pri živalih sploh označimo za komunikacijo. Spraševali so se celo, ali lahko opozorilne znake živali drugih vrst štejemo za komunikacijo? Ali so opozorilni ali grozilni signali ptic, smrdljivca ali drugih živali za pripadnika neke druge živalske vrste, recimo srno, komunikacija? Ali je komuniciranje tudi izmenjava informacij med živaljo in rastlino? Žival zazna (percepira) vonj, ki ga "komunicira" cvet rastline. Cvetni vonj privabi če­ belo, zatem pa se začne opraševanje. Ali lahko to uvrstimo v proces komuniciranja? Spraševali so se tudi, ali so orientacijska sporočila delfinov, pridobljena z odmevi in frekvenčno modulacijo, tudi komuniciranje. Taka sporočila omogoči­ jo zaznavo plena ali nevarnosti. Nekateri etologi (Griffin 1981) so menili, da to ni komunikacija in da je le pasivno izpostavljanje informacijskemu viru. Očitno je tako pojmovanje redukcija komunikacijskih procesov. Odprto je tudi vprašanje, ali je izmenjava informacij med drevesom in parazitsko rastlino (simbioza) tudi komunikacija? / . I Naš odgovor na vsa ta vprašanja je pozitiven. t§~ka zaznava svet~he komu\Jl~e. Človekovo zaznavanje (opazovanje) okolj~e·Ohlika-KOmunicira:nja. I Tako j~ tudi v ži:ralskem svdetbu kodmuvniciranje že preprosta zaznava "objektov" zunanjega sveta m proces o ire razljajev: vonja cvetov in živali, zaznava dreves, materialnih objektov, plena, sovražnika, človeka. Taka komunikacijska zaznava okolja ima spoznavne in samoohranitvene funkcije. Ljudje večji del življenja "preživijo" kot pasivni opazovalci dogajanja v okolju: nemo se sprehajajo po ulicah, molče se izpostavljajo političnemu dogajanju, s svojega okna "neprizadeti" opazujejo napad huliganov na soseda, po pet ali šest ur dnevno se izpostavljajo radijskiIXlSP()!očilom in televizijskim slikam. Večji del dneva preživijo €J:()mu~.is:iranjus·samirriselicj:j (osebnostno komuniciranje): razmišljajo, obujajo preteklost, načrtujejo prinodna dejanja. Tudi verbalni izziv, kavko odgovoriti svojemu komunikacijskemu partnerju, je oblika komuniciranja. Ziva bitja tudi sanjajo - in tudi to je oblika polzavestne ali podzavestne komunikacije. j: Osebnostno komuniciranje se odvija v človekovi notranjosti (procesi v možgall nih), medosebno komuniciranje pa se odvija med dvema ali več osebami (oblike :rerbalnega ~li neverbal~ega .in fizič~ega o~čevanta):"Ose~nostno komuniciranje Je lahko oblIka parasocIalne znterakclJe: ko nemocm sedImo pred televizorjem, si domišljamo, da komuniciramo s politik~__~li lepotic o na ekranu Šele medo~ ~ebno .komuniciranje omogoči ustvariti ~_~~i'eiakdjskositu~~ij~ v kateri IZmenjavamo vlogi sporočevalca in sprejemalca sporočil. V taki diadicni situaciji gre za obojestransko informiranje in vplivanje, za vzajemno delovanje, ne pa za enosmeren proces.

j

30

Sistemska teorija razume okolje v smislu relevantnega okolja, ki zajema vse rele~t;;:~ elemente, ki so v odnosu do sistema, in ga ločuje od irelevatnega oko-

"'"lJa. Od;;:;; m~d sistemom in okoljem omogoča razločevanje med odprtimi in zaprtimi sistemi. Odprti sistemi so tisti, ki imajo meje sistema vsaj delno. prepustne, kar~~
"Tipični odziv naravnih, zaprtih sistemov na vdor dogodkov okolja je izguba organizacije ali sprememba v smeri razpadanja sistema ... Na drugi strani pa je tipični odziv odprtih sistemov na vdor okolja dodelava ali sprememba njihove strukture v smeri višje ali bolj kompleksne ravni... To velja tako za najnižji biološki organizem kakor tudi za kompleksni socialnokulturni sistem. Če se vzpenjamo po sistemskih ravneh, vidimo, da sistemi postajajo vedno bolj odprti v tem smislU, da postajajo zapleteni v širše izmenjave z večjo raznolikostjo okolja, tj., postajajo spoHobncjši za kartografiranje in sl'lektivno odzivanje na večji obseg in podrobnosti neskončne raznolikosti o~olja. Na soriall1okulturni ravl1i podrobnosti naravnega okolja postanejo podrejene Horialnl'lllll, ~('stikularijskl'nHI in sil11boli('Il!'I11U okolju, ki ~a sl'daj kartografira in se l1al1j sl'll'k· livno odziVi! holj podmbllo kot v t(,l1wljih skupil1sk('),\i! ~.ivlj(,lljil· (lIuckll'Y 1967, .'i1-52).

31

Komunikacijska interakcija živih bitij

Sporazumevanje živih bitij

Med biološkim in družbenim sistemom so pomembne razlike. Pri prehodu od nečloveškega (živalskega) adaptivnega sistema k človeškemu je diskontinuiteta. Pri človeku stopa v ozadje neposredno vtisnjenje (kartografiranje) okolja, v ospredju pa je senzitivno vtiskovanje subtilnih vedenj in gibov, namenov in jezikovnih simbolov posameznikov in skupin. Žival se senzibilno odziva predvsem na naravno okolje in vtiskuje stanja in dogajanja okolja v boju za preživetje. Pes in nekatere druge domače živali pa so v procesu domestikacije razvile tudi senzibilnost na okolje človeške skupine. Zato so razvile občutljivo zaznavanje stanj in dogajanj v domačem okolju, v družbi s človekom. V njihove kortikaine (možganske) centre se vtiskujejo dogajanja v procesu socializacije in uče­ nja; tam se v skladu s potrebami, interesi in psihološkimi motivi presejejo, kodiraj o in ohranijo v spominu kot izkušnja za adaptacijo na življenje v člove­ 'kem okolju.

Notranja organizacija adaptivnega sistema mora biti taka, da lahko dopušča ustvarjalno asimilacij o okolja. Sistem mora biti sposoben, da razlikuje, deluje in se odziva na raznoličnost okolja in njegove napetosti; tedaj pravimo, da sistem registrira (vtisne) in priliči del raznoličnosti in napetosti okolja v svojo organizacijo.

NAPETOST ORGANIZMA ",,-

Organizmi i so kompleksni, adaptivni in energetsko "nabiti" sistemi, kjer energetski potencial igra pomembno vlogo pri obliki in organizaciji sistema in motivacijski sili organizma. Taki organizmi imajo visoko "razdražljivost protoplazme". Pri živalih se to kaže kot napetost, pri človeku kot psihična energija ali motivacijska moč. Napetost se v socialnokulturnih sistemih kaže včasih kot socialno nestrukturirana prizadevnost, tekmovalnost, kot entuziazem, včasih kot frustriranost, agresivnost, nevrotska ali normativna deviantnost. Y-2žjem.smislu.je..~'napetost" not!-:ani.a t~~n()ba organizma. Sistemska teorija presoja, da življeni"e ni nič drugega kot sekvenca (zaporedje) reakcij na strese, ki jih doživljamo. Clovek se nenehno srečuje s situacijami, ki jim ni kos. Zato v takih stresnih situacijah mobilizira energijo in tako producira stanje napetosti. Ko skuša zmanjšati napetost, dobi spodbudo, da podvzame akcijo in se odzove na dražljaj okolja. Okolje sestavlja niz ali skupek različnih prvin, stanj ali dogodkov, njegova značilnost je torej različnost. Med temi stanji in dogodki je medsebojna napetost: za tipično človekovo naravno okolje je značilna relativno visoka stopnja medsebojne napetosti. Notranja organizacija organizma mora biti taka, da dopušča ustvarjalno asimilacij o okolja. Organizem mora biti sposoben, da razlikuje, deluje in se odziva na raznoličnost okolja in njegove napetosti. Tedaj sistem vtisne in priliči del raznoličnosti in napetosti okolja. Sistem vzpostavi izbirno medsebojno razmerje (odnos) s svojim okoljem tako senzorično kot motorično. Zato morajo biološki, psihološki in sociokulturni sistemi imeti določeno . stopnjo občutljivosti in "plastičnosti", da lahko vtisnejo (kartografirajo) dogod! ke v okolju. Taka napetost do okolja zahteva selektivna merila, na temelju kate\ rih bo organizem vtisnil in asimiliral tiste raznolikosti okolja, ki so za organizem relevantne, nujne za samoohranitev in razvoj. Komuniciranje je proces, s katerim se napetostna raznoličnost prenaša 'med skupki ra~noličnc:sti. ter. obsega ~o.dira.nje ter dekodiranje. Proces je različen I glede na sistem. Ce Je vir komunIClranp napetostna razlika naravnega okolja, \ cilj pa biološki adaptivni sistem, govorimo o procesu naravne prilagoditve in selekcije. Pri psihološkem ali kortikalnem sistemu govorimo o procesu "učenja"; raz. i noličnost okolja se prenaša po senzoričnih in perceptivnih kanalih do kortikal: nih centrov, tam pa se na temelju selektivnih meril, ki so v zvezi s psihološkimi ! in/ali drugimi potrebami ali motivi, kodirajo in ohranijo kot "skušnja" tl'r lahko 1 pospl'šijo prilagajnnjl'.

I

I I

I

, r

32

STABILNOST IN DINAMIČNO RAVNOVESJE Organizem moramo opazovati v razvojnem, nastajajočem procesu interakcij, vzvratnih tokov, selektivnih odločitev posameznikov ali skupin v živlfenjskem procesu samoohranitve in razvojnega spreminjanja (morfogeneze). 10 ne pomeni, da je sistem brez ohranjujočih, stabilnih členov in da vsebuje le 'rušilne" prvine raznolikosti in razvojnega spreminjanja. Kompleksen adaptiVIn sistem (organizem) mora vsebovati tako prvine stabilnosti kot fleksibilnosti (dovajanja novih informacij in restrukturiranja) (Vreg 1990, 158). Vsi ži~i sist~vmi skušajo ohr~njati trdna stanja (sta~ilnost) ta~o, da ohranjajo Si-\ ltem v dmamlcnem ravnovesJu. Vsako neravnovesje povzroca pritiske (strese) tn notranjo napetost v sistemu; posledica tega pa je rastoča nestabilnost siste- \, • . Procese uravnovešanja in prilagajanja uravnavajo povratni tokovi, ki pove- \ "Jejo ali zmanjšujejo odklone (deviacije). \ .t,Načelo uravnavanja sistema so sprejeli tudi psihologi, ki so razvili teorijo o ,.ihičnem ravnovesju v človeku: kadar se pojavijo stresi ali konfliktne situacije, ... topi spoznavno in čustveno neskladje (kognitivna in afektivna disonanca), I ši se človekovo duševno ravnovesje {dvom o normah in vrednotah, politi- \(. :". ih programih, sočloveku, smrt bližnjega). . •..• ! Clovek si tedaj krčevito prizadeva, da spet vzpostavi psihično (spoznavno in čustve- . različnih

I

ri

~) ravnovesje, da doseže "duševni mir" in psihično stabilnost, spoznavno in čustveno ..

~i,:r~~~~jU notranjega in psihičnega neravnovesja je človekovo komuniciranje

'•.' gotoV(.), depresivno; krčevito si prizadeva, da bi notranjo nestabilnost prekril . komunikacijsko "stabilnost jo". :' tli Podobna stanja lahko opazimo tudi pri živalih. Kadar zunanji ali notranji ~.ažljl\ji (pritiski, grožnjl', vpitjl" karanje, prisila, spopad z drugim psom, tele"lI\c POŠklldbl' ali bllll':I.l'I1) psa vrl.l'jo i:l. 1"41VI111Vl'sja, je psihično, spoznavno in

i

33

Komunikacijska interakcija živih bitij

Sporazumevanje živih bitij čustveno prizadet. Tudi pes si prizadeva, da bi dosegel prejšnje normalno stanje, spoznavno in čustveno skladnost in stabilnost, svoj lastni duševni mir.

munikacijsko akcijo človek začenja zaradi določenih interesov in ciljev (osebnih, skupinskih, nacionalnih, državnih in drugih). V komunikacijski strateški lnterakciji vidi možnost za uresničenje svojih potreb in interesov.

KOMUNICIRANJE KOT BOJ ZA OBLAST

DIALEKTIKA BESED IN MOČI

l Medosebno komunici~anje vsebuje številne obli~e konjunkti~ni~ in disjun~­ I tivnih procesov. Idealmh procesov sporazumevanja v stvarnosti m. Celo v naJpristnejši medsebojni komunikaciji med prijatelji so poleg situacij (spo)razumevanja zaznani tudi dvomi, sumničenja o resničnem prijateljstvu, konfliktne situacije in podobni disjunktivni procesi. Stendhal je v svojih romanih v medosebnem komuniciranju prikazal napetostne situacije, kjer se prijatelja oziroma moški in ženska vsak s svojega osebnostnega položaja besedno spopadata in celo rahlo ironizirata. ,

\ JJSP~~~~"

\

M~~ ~~~OM IN E~S_J

-6Če retorike'{,rnpedokles)je to ~arn~,~ razumel v mitološkem kontekstu dveh božanstev: Erosa'{boga ljubezni) lnhris (boginje rr_epira), O teh dveh univerzalnih silah je menil tole: " ... pogubni Prepir drži ravnovesje, sredi vsega pa Ljubezen, enaka v dolžino, širino" (Sovre 1946, 99). Konfliktnost di~lo.ških si~uacij so ko~ retorično polemiko opredel~li a~tičn.i f~­ lozofi. Ze Parmemd Je meml, da obstaja vsa narava samo kot retonka In enstIka, samo kot dialektika besed in pojmov, samo kot boj med ljudmi in "izven tega ni ničesar". Gorgias pa je trdil, da resnice sploh ni, zato je treba nasprotnika osmešiti: pomembna je samo govornikova besedna spretnost in prepričevalna moč (ki jo uteleša Persuazija, boginja prepričevanja). Cilj retorike je vladanje nad drugimi. Šele Aristotel je uveljavil načela: logos, etos in patos, zlasti pa pomen govornikove osebnosti. , Medosebno komuniciranje je torej soočanje, merjenje moči, besedni "boj", 1,1 polemično spopadanje dveh avtonomnih osebnosti, v katerem želi vsaka doka",1 zati svojo miselno ali celo fizično prevlado. Kadar sta partnerja v komunikacijI ski situaciji diskurzivne kompetitivnosti, si ne prizadevata odstranjevati komu, nikativnih ovir, marveč po navadi še poglabljata nesporazumevanje na inter\ ::t \ subjektivni ravni. Ostajata na okopih lastnih interesov in pozicij moči. V tej sociaini interakciji ohranjata (brani ta) vsak svojo osebno identiteto.

r

Že Duncan (1967, 250) je opozoril, da simboli konstituirajo družbeni red in hierarhijo; ta je vidna v simbolizaciji nadrejenosti, enakosti in podrejenosti. Socialni red temelji na moči; transcendentalna moč pa se utrjuje s komuniciranjem hierarhične moči in oblastništva, Hierahična komunikacijska akcija vsebuje boj za legitimnost oblasti, Habermas je zavrnil tiste modele "prepričevanja", ki so v svojem bistvu omeJitev prepričevanja na vzpostavljanje množične lojalnosti do družbenega režima. V takem modelu sistemski imperativi (gospodarstvo in država) podrejajo komunikativno strukturirani svet življenja (zasebnost in javnost), s tem pa tudi ciVilno družbo. "Prepričevanje" se po navadi tudi v demokratičnih sistemih sprevrže v koD\unikacijsko strateško interakcijo, kjer je "sporazum" diktiran od zunaj. V taki drfavni ali politični strateški komunikacijski akciji ugasne prepričevalna moč besede, govor je dejansko "oropan" funkcije sporazumevanja, kajti moč in interes močnejšega diktirata "sporazum". Interakcijsko strateško komuniciranje vsebuje elemente oblastniškega koD\uniciranja, agresivnega prepričevanja, imperativnega ukazovanja, moralnih Obsodb, kar lahko vzbudi strah ali grozo pri adresantu (perlokucijski učinki). Govorno delovanje je dejansko grožnja, "Kar se uveljavlja z zunanjim vplivanjem (gratifikacija ali grožnja, sugestija ali zavajanje), intersubjektivno ne more Jati za sporazum ... " (Habermas 1988, 129), Očitno e mo5'!elprepričevanja v smislu Aristotelove paradigme utopija. V politični praksi je prepričevanje povezano z manipulativnim ~1"llo~'anlif'lm politične moči. Prepričevanje tako izgubi naravo interakcijske mesporočil in dialoški odnos enakopravnih partnerjev. Prepričevanje se ja v "popačeno" komuniciranje, v manipulativni model enosmerne polikomunikacije. Uveljavljata se taktično komuniciranje in strategija volje po "1IW~~~o~.... o. Oo fe postane "sredstvo, kako pridcibiti, izvajati in utrditi ohštvo" (Lay19"86, 157), o

. .

11

NAGON PO UVELJAVLJANJU IN DOMINACIJI

o

Medosebno komuniciranje je kompleksen, kontinuiran interaktivIIi proces prepric~e­ vanja sogovornika, v katerem komunikl1tor (manifestl1o ali latel/tno) uporablja tudi clI' mente strateške interakcije (dU/lOVilI' prisile iII represije). KOIIIIII/ikll/or skušIl vl'livllli 1111 komullikacijskega I'lIrllll'rjll, dII sprejlIII' 11rt'lllllglII/lI S/llli,~t\1 iII 1ll'dl'lIjSA-I' vzorcI'. Ko-

34

l?rL.'lZpostavljanju komuniciranja s sočlovekom se v raznih oblikah kažeta fljn socialna težnja po uveljavljanju in dominantnosti, kot so avtoi~faH~ ~.............~ 'lgresivnost, polemična ironija in podobno. Človek si sfaK-o dejannli igrallo SaIllOI',\lVl'stIlO (s,lIllOz
35

Sporazumevanje živih bitij

teto in pokazati svojo superiornost (fizično, spolno, gmotno, psihično, vednostno, kulturno). Pri tem "nagonsko" presoja, kakšno korist bo dosegel s komunikacijsko interakcijo. Upoštevati mora porabo časa in energije, pa tudi "stroške" komunikacijskega vedenja. Svoj cilj skuša doseči z dominantnim vedenjem, ki se pogosto sprevrže v agresivnost. .. \ Dominacija je družbeni odnos, ki je vzpostavljen med posamezmkl, med li skupinami, med družbenimi skupnostmi in med globalnimi ~ružbami: Dominacija označuje odnose nadrejenosti in podrejen~stJ, premoc n~d partnerji v dialogu, premoč v skupini, premoč interesne skupm~, .~tranke a~1 ~lada­ jočega razreda. Premoč se lahko kaže na e~onomskem, pO~I.tJcnem, vOJaskem, informacijskem, znanstvenem, kulturnem ah drugem podrocJu. Dominacija je prilaščanje oblasti s strani dela družbe in odtujevanje oblasti od drugih delov družbe. Vsi politični sistemi v zgodovini človešt:a so bili. sist~­ mi vladanja nad ljudmi. Vsi so dominacijo gradili na ekonomskl~v o~noslhxn­ svajanja dela drugih, družbenih skupin, podrejenih razredov, etmcmh manJsm, narodov in celo celin. Zaradi ohranjanja politične moči so izvajali ideološko in versko dominacijo. Kompleks ideološke dominacije je zajemal dve komponenti: prvič, oblikovanje in krepitev idološkega diskurza, drugič, vzpostavljanje nediskurzivnih sil (afir~ mativni simbolizem, rituali, sankcije). Odnose subordinacije so dopolnjevalI mehanizmi, ki povzročajo resignacijo in apatijo (absolutna nadvlada režima, očutek neizbežnosti, spoštovanje do monarha, strah pred avtokratskim vladarjem), mehanizmi družbenih sankcij (izguba zaposlitve, ekskomunikacije, padec na statusni lestvici) in mehanizmi represije, ki vzbujajo strah (zapor, smrtna kazen). Državljani so se pokoravali zaradi legalno-racionalnih in karizrnatičnih sestavin dominacije. Dominantna komunikacija (z latentno agresivnost jo in grožnjo po represiji) je sestavni del komuniciranja človeka v skupini, zlasti v vvelikih, h.ie.rarhični~ sistemih. Politični in ekonomski sistemi zavestno in nacrtno uvapJo agresIvno strategijo političnega komuniciranja, da bi uresničili svoje cilje in interese.

STRAH IN BOJ ZA PREŽIVETJE Kadar človek doživlja konfliktne ali nevarne situacije (preživetja eksplozij, poplav, potresov, s~relov), se v njegovem komuniciranju zrcalita strah vi~ tesnoba (anksioznost). Clovek je nenehno izpostavljen stresom: te povzrocaJo konflikti v družini ali skupini, smrt v družini, razveza zakona, izguba zaposlitve, socialni neuspehi. Človek se v takih situacijah odziva refleksno, iracionalno, ču­ stveno, celo paranoično. Neverbalno in verbalno komuniciranje je tedaj determinirano z notranjo tenzijo (napetostjo), ki jo povzroči stres. Naši predniki so se v boju za preživetje biološko odzivali na strah enako kot živali, namreč s fiziološkim mehanizmom povečanja koncentracijl' adrenalina v krvi. Za pračloveka je bil ta odziv idl'ait'n!

36

Komunikacijska interakcija živih bitij

Enako koristen je za sodobnega človeka. Telo se odziva na stres zaradi strahu tako, da se pripravi na boj s sovražnikom. Srce začne utripati hitreje in poganja več krvi v možgane in mišice; dihanje se pospeši in daje telesu več kisika. Tako v je pripravljeno na boj. V takih trenutkih obrambni sistem stopi v akcijo in celo preide v napad. C!ovek pozabi na razum, telo je v skrajni napetosti, sprostijo se neslutene energije ln notranji gon ga pahne v boj! Taka stanja človek doživlja ne le v vojnah, v boju iz oči V oči, ko gre za preživetje, marveč celo v manj nevarnih situacijah, na primer v otroških pretepih, pri merjenju moči s tekmeci in v resnih spopadih (celo~_s_~mrtnimi izidi). , _ ' "-". tSt;a~)n tesnobcl)(anksioznost) )abkQ človeku r,~~it~~~vlje?j~:)možga~~ ~pod­ bu~ak hitrim reakcijam in pripravita telo na akCIJO. KoliKOKrat to dozlvlpmo lami v nevarnih situacijah: v viharju na morju (zlasti če smo v šibkem čolniču), V planinah med strelami in nevihtami, ob prehitevanju "v škarje" na avtocestah, ob surovem napadu huliganov. Človek je nenehno izpostavljen stresom: te povzročajo lahko skrajni mraz, neznosna vročina, pomanjkanje kisika, čustvene motnje. Zlasti močni stresi so preživetje eksplozije, potresov, poplav; doživljajo jih žrtve nacističnih in drugih taborišč, udeleženci v vojni, nastopijo ob konfliktih med bojem, ob ubijanju v

boju. Stresa ne moremo vrednotiti le negativno, saj gre za psihosomatski "spopad" človeka v njegovi notranjosti, za konflikt me~ pogumom i~ strahom. Stresne situacije torej niso samo destruktivne, marvec so lahko tudI konstruktivne, lahko stimulirajo organizem, da uporabi energetski potencial in poveča pripravljenost na akcijo. . Ali živali preživljajo podobna psihosomatska stanja? Ali je naš pes prav tako izpostavljen stresom, konfliktom med pogumom in strahom? Ali pes prav tako ·pobesni", ne sliši več našega klica, ne vidi nič drugega kot svojega nasprotnika in se požene v napad? Očitno sledi praklicu narave, ko se je moral spopadati na !ivljenje in smrt, ali pa si priboriti plen za preživetje. , 2:ivali se podobno kot človek fiziološko odzivajo na stres (ob nevarnosti, OFoženosti, streljanju). Organizem takoj sproži "alarm", tj. poziv na pripravljenost. Možgansko središče za uravnavanje, hipotalamus, sproži zapleteno zaporedje živčnih in biokemičnih impulzov, ki spravijo telo "v tek". Kemičnega sla poilje v hipofizo tik pod sabo, ta pa sprosti v krvi adrenokortikotropni hormon; hOrmon spodbudi skorjo nadledvic, ki spuste v kri kortikoide in druge bioke, mične snovi. Poveča se število srčnih utripov, srce poganja več krvi v možgane , in mišice, mišice se napno in pripravijo žival na boj ali beg. Fiziološki procesi so ,!,~. ftltanko taki kot pri človeku, ,,".' V čem je razlika med človekom in živaljo? Človek lahko oceni, ali je položaj tako grozeč ali ni. Lahko pretehta druge možnosti, da bi ga obvladal. Lahko ,II odzove z begom ali bojem, Lahko pa premisli in morda spozna, da položaj ni ftlvanm. Pri l~l()veku imamo "igro" med spoznavo in čustvenim odzivom. Pri živalih pa r dalujl'jo naravni :I,akolli: ;.ival sll'di nagonu in nima l~asa in sposobnosti, da bi 1\

37

Komunikacijska interakcija živih bitij

Sporazumevanje živih bitij

, pretehtala in premislila položaj. To ne pomeni, da se visokorazvite živali, zlasti primati, v različnih socialnih situacijah ne odzivajo tudi razumno, na temelju \ spoznanj, naučenih vzorcev vedenja in novih miselnih odločitev. V takih situacijah je človekovo notranje ravnovesje porušeno. Njegovo komuniciranje je ambivalentno, izraža strah in pogum. Taka komunikacijska situacija ne dopušča, da bi človek razvil simbolično interakcijo na temelju empatije, kognitivnih in orientacijskih procesov, recipročnosti in refleksivnosti. Komunikacijsko vedenje tedaj pogosto vsebuje jezikovne simbole, ki izražajo agresivnost oziroma strah. Komunikacijsko vedenje je še bolj zaostreno, če se napaja na rreživetih depresijah, frustracijah in travmah. Clovek neverbalno in verbalno komunicira: dvigne roko, oči se zaiskre, mimika obraza izraža napetost, strah ali agresivnost, jezikovna komunikacija je sunkovita, pretrgana, barva glasu se spremeni. Simbolično komuniciranje se sprevrže v izražanje preprostih verbalnih znakov in simbolov. Interakcijsko komuniciranje se spremeni v enostransko strateško akcijo, ki je podprta z grozilnimi gibi.

I

SPONTANOST AGRESIVNOSTI Pri živih bitjih lahko ugotovimo genetsko pogojeno spontanost agresivnosti. To je posledica interakcije z okoljem, nagana po preživetju v naravi. Žival želi (podobno kot človek) "tekmovati" s sovrstniki, da bi pred samico pokazal, da je močnejši, da je njegova vrednost za preživetje večja kot pri tekmecih. Vedenje samca zaradi tega izraža dominantnost in agresivnost. Tudi socialna osamljenost lahko vodi do povečane agresivnosti. V tem primeru agresivnost pomeni stopnjevani obrambni nagon živali (ali človeka), da preživi v okolju. Kategorijo agresivnosti različno razumejo an trapo logi , politični sociologi, psihologi, psihiatri in pravniki kakor tudi etolagi, kinologi, veterinarji in biologi. Vzrok za nasprotujoča si mnenja je v tem, da s pojmom agresivnost označuje­ mo vrsto načinov vedenja, ki imajo različne družboslovne, antropološke ali biološke pomene oziroma različne ekonomske, materialne ali fiziološke povzroči­ telje ( Etolagi agresivnost definirajo kot pripravljenost za napadanje, ki je usmerje1 na proti posamezniku, skupini ali objektu. Agresivno vedenje je tipično za neko 1 živalsko vrsto ter je usmerjeno proti pripadnikom vrste ali proti drugim vrstam. Lorenz je v agresivnem vedenju videl instinkte z lastnimi, endogenimi goni. Teorije učenja pa agresivnost pripisujejo izključno reaktivnemu vedenju, ki ga žival pridobi z izkušnjo (obramba revirja, sovražno okolje). Novejše teorije razvijajo hipotezo, da je agresivnost genetsko pogojena, hkrati pa vpliva okolje (socialne izkušnje, ekološki in psihološki dejavniki, pomanjkljiva socializacija). Povečana agresivnost je pogosto rezultat frustracij (žival IW more zadovoljiti ! potreb po hrani, gibanju, izživdju nagonov in drugih). Tudi Ill'bt('ri horl1loni lahko ZViŠiljO agresivnost.

38

,

Agresivnost žjvih bitij, človeka in živali pospešujejo tako eksogeni kot endo-I geni dejavniki. Clovek se odziva na stres zaradi nevarnosti ali ogroženosti (fizi-l čne, materialne, psihične, statusne) s fiziološkimi in psihološkimi mehanizmi. Obrambni mehanizem se vzpostavi, kadar je ogrožena identiteta človeka, kadar je v konfliktni situaciji ali v dejanskem spopadu z okolico. Agresivno človek reagira, kadar je ogrožen njegovega in mora vzpostavi psihično ravnovesje (kognitivno in afektivno konsonanca). Živali se podobno kot človek fiziološko odzivajo na stres ob ogroženosti ali v nevarnosti. Fiziološki procesi so isti kot pri človeku.Tudi žival mora biti vedno pripravljena delovati refleksivno in sprožiti notranje obrambne sile. To "notranjo agresivnost" uporabi, kadar brani svoj plen (svojo lastnino), kadar brani svoj rang v skupini, kadar si mora ohranjati celovitost ozemlja (svoj revir), kadar se bori z nasprotnikom za samico, zlasti pa, kadar brani mladiče pred sovražniki. Pri spopadih med živalmi se dogaja, da poražena žival nima več možnosti za beg. V stresni situaciji se sproži obrambni mehanizem in ekstremna pripravljenost na beg se nenadoma sprevrže v ekstremno agresivnost. Prvotni poraženec se spremeni v agresivnega obupanca, ki se bori za življenje in preživetje. Pes z laježem izraža vznemirjenost, polašča se ga preplah, ali bo kos sovražniku. Hkrati si kliče k pogumu, vzbuja se mu agresivna napadalnost. V tej notranji napetosti, v tem konfliktu vidi izhod v besnem lajanju in vmešanici napadalnega in ilmikajočega se vedenja. Lorenc je to stanje imenoval interferenca motivacij. Največja intenzivnost obeh motivacij se pojaVi v situaciji, ko se žival brani in ne vidi izhoda (Lorenz 1978, 195). Podobne stresne situacije poznamo tudi pri spopadih med ljudmi. Ta s strahom inducirana agresivnost je uporabna za samoobrambo pred sovražnikom. To je prirojena reaktivnost, odzivnost na napad agresivnega sovražnika. Ta Kocbekovski sindrom strahu in poguma človek doživlja v vojnah in je sestavina boja za preživetje. "Kot agresivno lahko definiramo tisto vedenje, s katerim ljudje (ali živali) zo.perstavijo svoje interese nasprotovanju drugih, torej žele doseči dominantnost. Pri tem je agresivnost instrumentalna vzpostavljena v različnih funkcionalnih ·&vezah: za izsiljenje resursov, za uničenje rivalov in podobno. Agresivnost ima II cilj, da odstrani zapreke, ki se zoperstavijo k cilju stremečemu vedenju." .(Eibl-Eibesfeldt 1986, 470). 1

PREDIS POZICIJA ZA AGRESIVNOST V

človekovi

prazgodovini je pes služil za lov in boj, pa tudi za prehranjeva-

lnje. Perzijske vojake so na njihovih osvajalnih pohodih proti Egipčanom sprem-

lJali

veliki bojni psi, molosi. Ti strašni, debeloglavi psi so trgali prestrašene in G.-kl', ki so se borili skupaj z Egipčani. Grki so zatem razvili vešči­ šolanji! !t·h \(':i.ko obvladljivih psov. V starem Rimu so prav tako najbolj ceni-

BKipčanc

no

39

Sporazumevanje živih bitij Avtentične avtoritete ni mogoče v življenju človeka in živali uveljaviti z represivnimi ukrepi in prisilo. Zgodovinske osebnosti so si karizmo voditelja zgradile tako, da so ljudje v njih videli personifikacij o potreb, interesov in priča­ kovanj naroda in ljudskih množic. Tudi pes mora v svojem voditelju videti utelešenje lastnih potreb, interesov in potreb. Pes oblikuje svoj lastni vzorec vedenja, ki se razlikuje od vzorcev vedenja drugih psov iste pasme. Ker je pri psu močneje razvit emocionalni svet, si tudi svoj kognitivni svet močneje kot človek gradi na temelju emocionalnega doživljanja sveta, človeka in okolja. Zato se tudi bolj senzitivno in kot otrok čustveno odziva v interakciji s človekom. Večina neuspelih interakcij človeka s psom izvira iz nerazumevanja različnosti svetov obeh živih bitij. Poleg tega človek psa po navadi antropomorfizira (prenaša človeške lastnosti na psa). Med dejavniki "ogrožanja" je tudi vedenje ljudi, soseske ali okolja, v katerem se gibljeta pes in lastnik. Razumljivo je, da imajo ljudje strah pred psi. Ta strah lahko izvira iz otroštva, zaradi neljubih dogodkov s psom, zaradi govoric, ki jih odrasli širijo o nevarnih psih, zaradi resničnih dogodkov, pasjih spopadov na ulici ali pasjih ugrizov človeka. Po navadi so ti dogodki "grozljivo" opisani v javnih občilih, kar v javnosti povečuje občutek ogroženosti pred nevarnimi psi.

II.

GENETSKI VZORCI VEDENJA

Sporazumevanje živih bitij

NAGONSKA DEJANJA IN INSTIKTIVNE KRETNJE

Tradicionalna biologistično-mehanicistična šola radikalnega behaviorizma je temeljila na tezi, da vsak dražljaj (stimulus) povzroči takojšen in neposreden odziv (response). Posamezniki se zaradi podedovane narave teh mehanizmov, zaradi prirojenih dispozicij na zunanje dražljaje odzivajo bolj ali manj enako. Ti podedovani biološki mehanizmi (ki so jih kasneje kritično imenovali "refleksno vedenje", podobno pogojnim refleksom pri psih) posredujejo med dražljajem in človekovim odzivanjem. Vsak človek podeduje bolj ali manj enak niz bioloških mehanizmov, ki ga oskrbujejo z motivacijami in energijami, da se določeno odziva na dražljaj. Temu je psihoanalitična šola dodala še neracionalno, podzavestno in emo cio: nain o naravo teh mehanizmov. Tako se je rodil mit, da ima propaganda (politi. čni in ekonomski marketing) per se neomejeno in gigantsko moč, da UČinkuje na človeško mišljenje, na njegovo vedenje in dejavnost (kar so izkoriščali totalitarni mogotci in kar uveljavljajo tudi sodobni politični avtokrati) (Glej o tem: Vreg 1973, 24-28, Vreg 1990,64-66).

PRIROJENI MEHANIZEM SPROŠČANJA Raziskovalci vedenja živih bitij so zavrnili refleksne teorije in iskali fiziološke osnove vzorcev vedenja v procesih endogene produkcije in osrednje koordinacije dražljajev. Začeli so govoriti o "nagonskih dejanjih", kasneje pa o genetskih

programih, ki so vgrajeni v genome. Ti ne določajo le telesnih oblik, marveč tudi instinktivne kretnje. Krdelo divjih psov živi in lovi na temelju prirojenega fonda znanja. Prirojeno znanje se kaže v tem, da je zaznava plena kot sprožiini dražljaj neposredno povezana (spojena) z instinktivno kretnjo in akcijo lova. Ta tehnika lova je krdelu "dana" v genih. Šele ko so se morali prilagoditi težjim pogojem lova, so se morali začeti učiti. Za prirojene vzorce vedenja imamo pri psih mnoge primere: Vsak hitro oddaljujoči se objekt (predmet, plen, "klobasa") vzbudi v psu nagon plena; sledi : instinktivno gibanje: pes se požene za plenom. Vonj po divjačini na sledi in, stinktivno sproži kretnjo in pes strastno sledi divjadi. Lovski pes bo bliskovito, refleksno usmrtil plen - IH' Z ugrizl'm, mill'Vl'l~ s smrtonosnim strl'sanjl'l11, dokll'r IH' bo ".Iomil tilnika. I\l'ilkcija nil Zil".navl' pil'"

Genetski vzorci vedenja

na ni naučena, marveč je genetsko programirana. Pes natančno "ve", kaj mora storiti. In to prirojeno vedenje je vedno pravo. . . Novorojeni mladič instinktivno zazna toploto, kajti ta ga VOdI. k m.atennerr~u telesu. Verjetno mu je prirojen tudi čut za ~rientac~jo, saj ~ ~la:Tlc~ gIba sem m tja, dokler slednjič ne zadene seska. Z gobckom otipa za~! zlvlJenJsk~ po~em­ ben materin sesek, s tačkami pa si kasneje pomaga, da pntIska na mlecno zlezo. Tako mladiček že ob rojstvu uporabi model vedenja, ki je vtisnjen v njegovem genetskem programu: sprosti se prirojeni .meha~ize~ za ~zvajan!e take?a v.edenja in mladič povsem spontano razvija omenjene nt~:cn~ m vor:plne m;tmktivne kretnje iskanja seska. Ne potrebuje nobenega uCltelJa, da bl ga naUCli teh pradavnih kretenj preživetja. . y.. .. .' Sloviti kinolog Trumler je opozonl na znacIlnostI vedenja pasje matere. pSI~a zelo ostro opazuje mladiče in ugotavlja, kateri imajo dobro razvit mod~l ~eden!a iskanja seska in sesanja mleka, kateri pa so negotovi in njihovo ve~,enJe IskanJ~ ni dobro razvito. To pomeni, da je z genetskim programom takega nevednega mladiča nekaj narobe, da je model vedenja slabši ali celo zakrnel. To tudi pomeni da ima tak mladič slabše možnosti za preživetje. 'V takih primerih se začno uveljavljati zakoni preživetja vrst::. Pasja ma~i i~a. te zakone v krvi, v genetskem programu. Spontano se SproZIJO mehamzml m.tinktivnih kretenj, ki pomenijo pravilo selekcije; slabi mladiči niso sposobni..za preživetje, torej jih je treba izločiti. Psica že v prvih š.tirih dneh izved~ yse~,~kCl~~,; Pri divjih psih je ta selekcija povsem neizprosna; p~lca sl~bega mladica dOCl tn ga nekje zakoplje ali celo požre. Tr~n:ler ugotavlja, d~ J: to pov~e~ ~araver: proces; če psica ne bi tako ravnala, bl bIlo to v nasprotju s temelJ mml zakom livljenja in bi povzročalo degeneracij o psov" (Trumler 1985, 59). . . y. Etolog Erich von Holst je odkril fiziološko podlago vzorcev.ved~nJa p~l.z~va­ lih, in sicer v procesih endogene produkcije in centralne koordl~acIJe.~raz~}aJ~v. Lorenz je zatem z etologom Nikolasom Tinbergenom postavIl teonjo o .przroJtnem mehanizmu sproščanja" (der angebor~ne ~uslose~nechanis.mus). Ta ~e. r:ekakšen genetski program, vgrajen v genomih, ki selektivno reagIra na. draziJaJe, 'f'h odbira in sprošča nagonska deja~ja lastn~ živ~lski vrsti. Ta genetsk~ .pro~am vsebuje prirojena "spoznanja" svojega okolja, ki so relevantna za pr~~~vetJe vr.te. Prirojeni mehanizem sproščanja (PMS) je fiziološki vzrok z~ ~redlscno~oo.r­ dinirane načine vedenja. Holst je to dokazal s pomočjo elektncne~a drazer:Ja hlpotalamusa na istih dražljajskih mestih in je tako dosegel stopnje vedenja, ·katerih intenzivnost ustreza jakosti dražljaja. NaRonsko dejanje sestavljata d.va raz~ična fizi~loška me~aniz~a,. ki sod~lu!et~ Il ~ funkcionalno enotnem vedenJU. PrvI mehamzem smo ze opIsal! kot pnroJem i' nizem sproščanja, ki omogoči živali "prirojeno prepoznanje" biološko re- li situacije v okolju, skratka tisto, kar preprosto imenujemo na?on .. D.r~-l . fiziološki mehanizem pa so filogenetsko (z razvojem vrste) programIram gIbI, jih je sprožil (selekCijsko dopustil) ~MS, to ~o instinkti~~e. kretnje. Priroje~o .nnnjc povzroči, da se organizem selektivno odZIva na drazlJaJ~. Preprosto rece- I no, nagonsko dl'janjl' sl'stnvljata "nagon" in instinktivnn kretnJa. \

i

45

Genetskz vzorcz vedenja

:::>porazumevanJc ZZVIH VWJ

SELEKTIVNI PROCESI IN KLJUČNI DRAŽLJAJ

Žival selektivno reagira na dražljajske situacije. Pri živih bitjih so različno visoke zahteve selektivnosti na dražljaj. Ameba, na primer, lahko selektivno in namensko odgovori na niz različnih dražljajskih kombinacij z načini vedenja, ki se razlikujejo le kvantitativno (lahko se z večjo ali manjšo intenzivnostjo približa dražljajskemu objektu, nima pa veliko selekcijskih možnosti). Višje oblike živih bitij lahko poiščejo ugodnejše okolje. Klop, na primer, sedi na praproti in čaka, da bo padel na objekt (psa), ko bo ta zanihal praprot. Ker koža psa diši po m'asleni kislini in je topla, bo klop ugriznil. Ti dražljaji so predvideni s filogenetskim programom in je malo verjetnosti, da bi povzročili "napačen" ugriz. Hišni ščurek samica reagira samo na zvok ščurka samca, pa čeprav bo ščur­ kovo snubljenje oddajal zvočnik. Živali, ki imajo večji inventar vedenja, se bodo še bolj selektivno odzivale. Oko živih bitij, na primer, filtrira kombinacije prispelih dražljajev in "prepušča" samo določene; ta selekcija je krmiljena s komandnega centra, ki narekuje način vedenja. 1 Prirojeni mehanizem sproščanja (PMS) izbere in prepusti samo nekatere dražljaje, ki jih imenujemo ključni dražljaji (ker kot ključ odpirajo ključavnico). Ti ključni dražljaji sprožijo instinktivno kretnjo. Pes je, na primer, v nagonskem razpoloženju, je vznemirjen, ko ga peljemo na njegovo območje (dvorišče, vrt, travnik); čuti potrebo, da bi se olajšal, apetenca mu povzroča vse večjo telesno dejavnost, voha in išče, nemirno se vrti v krogu. Išče kraj že izločenega urina ali I pasjega blata; ta vonj je zanj ključni dražljaj. Tedaj izvede instinktivno kretnjo . ter z velikim olajšanjem opravi potrebo. Ključni dražljaj za obrambno vedenje psa je lahko neka fizična ali vokalna grožnja, je lahko srepi pogled (vizualna grožnja) ali druge oblike ogrožanja psa. Ključni dražljaj sproži v psu obrambni nagon, ki je vkoreninjen v njegovem fiksnem vzorcu vedenja. PMS prepusti to konfiguracijo dražljajev, saj jih nagonsko "prepozna" kot ključni dražljaj, kot nekaj, kar se je v davni preteklosti v njem vgnezdilo kot nagon po preživetju. Sledi instinktivna kretnja, s katero pes doseže zadovoljitev nagona: dosegel bo umik ali beg nasprotnika. Obrambno vedenje je lahko različno motivirano. V območju prehranjevalnega nagona lahko nastopi kot obramba in čuvanje hrane. Cilj zadovoljitve je umik nasprotnika. Naš najboljši "hišni prijatelj" tudi pred nami skrbno čuva svojo kost, kaj šele pred pasjimi tekmeci. V funkcionalnem območju nagona po ohranitvi vrste so materinski in spolni nagoni. Ti so v primeru čuvanja otroka komplementarni z nagonom krdela. Človeško "krdelo" namreč sestavljajo vodja krdela (hišni gospodar, voditelj psa, ki je lahko tudi žena ali dekle), gospodinja in seveda otroci ter morda celo najbližji sorodniki. Pes ima sebe za člana družine in je zato zvest varuh doma in hiše. Pes bo torej varoval ne samo nas, marveč zlasti otroke, skratka vse te "nebogljene" čla­ ne svojega krdela.

I

46

PRIUČENI MEHANIZMI SPROŠČANJA

Prirojeni mehanizem

sproščanja deluje dosledno le pri živalih nižjih vrst, i

medte~ ~? je pri vretenčarjih (se pravi tudi pri psih) kompleksnejši. Žival se l~ namrec

UCI

r

v procesu vedenjske ontogeneze.

Učni proces poveča selektivnost mehanizma filtriranja. Uspeh ali neuspeh i;

pri gradnji gnezda ptico pouči, katero gradivo je primerno za gradnjo. Načrt) gnezda je resda programiran kot fiksni vzorec, toda izkušnja modificira prirojeni' mehanizem sproščanja. Z izkušnjami lahko nastanejo novi vzorci dražljajskih reakcij. Ko so, na primer, srebrni galebi doživeli podvodno eksplozijo, so ugotovili, da na morski gladini blizu brega lahko najdejo oglušele ali pomorjene ribe. Zato se ob taki ali podobni eksploziji vedno refleksno usmerijo k bregu: nastal je nov fiksni vzorec vedenja. Z življenjskimi izkušnjami si žival pridobi nove vzorce delovanja, pa tudi nove "priučene mehanizme sproščanja". Dražljaji bodo v njej sproščali nove vzorce reagiranja. Glede na oblike socializacije bo pes reagiral dominantno ali pa agresivno. i Čim več spodbujevalnih ali "pokoritvenih" dražljajev bo, tem močnejše bo rea- j &iranje psa; ta pojav imenujemo sumiranje dražljajev. I Nekateri dražljaji pa so lahko supemormalni: psa bo bolj motivirala njegova. plenska "klobasa" kot pa navadna lesena palica. Za orientacijo v prostoru pa Ikrbe usmerjevalni dražljaji, ki mu omogočijo varno pot domovali pa ga popeljejo 1 kpsici. :, Pri živih bitjih so izredno pomembni tudi zaviralni dražljaji; ti lahko človeka 3 odvrnejo od sporazumevanja s sočlovekom (avtoritaren nastop, agresivnost, f( etnična nestrpnost). Pri živalih imamo podoben pojav: zaviraini dražljaj lahko~ol ",mico odvrne od tega, da bi se "sprijateljila" s samcem. Zaviraini dražljaji lah- I ko tudi preprečijo, da pes "naskoči" njemu dodeljeno psičko. Ta pojav lahko I Opazijo zlasti rejci psov, ko zaman skušajo spodbuditi psa, da naskoči samico.

i

I

AKCIJSKI POTENCIAL IN PRAG VZDRAŽENJA Čutilni organi imajo funkcijo, da dražljaje okolja (vonj, optične, slušne, tako tllne irt druge) spremenijo v signale, ki jih razume živčni sistem. Ni namreč mo-'."""'" rumenega cveta neke cvetlice s fotoreceptorji v naravni obliki projicirati v ...'.,..,...... ,'-, prav tako ne molekule vonja spolne tvarine "prenesti" do olfaktornih iŠč. Vse te signale okolja čutni receptorji spreminjajo v električne "signale". trični impulz, ki nastane v čutilni celici, potuje kot akcijski potencial po živvlaknih k višjim centrom, kjer se šele opravi zavestna zaznava. ČutiIni organi so vedno v pripravljenosti, da dražljaje iz okolja sprejmejo in ) Jih prcl1l's('jo Ilnpn'j koL l'il'ktl'ičlll' signall'. Potl'ncial cdicl' je v mirovanju, ven- (

47

;:,porazumcvanJc ZlVm

VltlJ

dar je v določeni napetosti: dražljaj sprosti (sproži) potencial, ga aktivira. Tako ustvarjeni akcijski potencial ustvari novo napetost. V novi fazi se bliskovito spet vzpostavi potencial v mirovanje in že je celica pripravljena za sprejem novega dražljaja - presenetljiva sposobnost naših čutil­ nih celic! Naše oko lahko v počasi odvijajočem se filmu "razpozna" 20 slik v sekundi, oko čebele pa kar 200 na sekundo. Vsi ti akcijski potenciali se kot živčni impulzi prevajajo v živčna vlakna. Vendar ta proces steče le, če dražljaj doseže določen prag, določeno intenzivnost. Če je prag prekoračen, tedaj lahko intenzivnost dražljaja z amplitudami akcijskega potenciala (z zgostitvijo impulzov) vzpostavi proces kodiranja in impulze po živčnih vlaknih prenese v možganske centre. Pri vretenčarjih je prenos živčnih impulzov še pospešen, ker so živčna vlakna obdana s posebno ovojnico, tako se doseže hitrejši, skokovit prenos impulzov. Sporočilo čutnega organa tako doseže "poveljniški center" v možganih in tam se sproži načrtovan program delovanja. Če prirojeni spoznavni sistem prepozna dražljaj kot nagonski "pradražljaj", ki je že bil vprogramiran v preteklosti ali celo davno v genu, bo sledila reakcija na temelju genetskega koda. Genetsko fiksiran program delovanja, ki sprošča instinktivno kretnjo, bo v delčku sekunde izoblikoval odločitev, se pravi, programirano instinktivno kretnjo. Naučeno vedenje ne bo moglo vplivati. Etologi poročajo o nagonskih dejanjih pri različnih živalih, zlasti kadar gre za spopade med samci. Samec, ptič, riba ali druga žival prepozna nasprotnika, ki vdre v njegov revir, na primer po rdeči barvi na trebuhu. V osrednjem živčnem središču je spoznavni sistem, ki prepozna signal (rdeči trebuh živali), in že se sproži povelje, ki instinktivno sproži bojno vedenje. Isto instinktivno reakcijo lahko povzročimo, če živali približarno živalski model z rdečim trebuhom ali celo samo rdečo cunjo (podobno kot pri biku v areni). Tudi pri psu odkrivamo nagonska dejanja, svojstvena vrsti: kažejo se nam kot aktivna težnja živali po neki dražljajski situaciji. Pes, na primer, teži k temu, da bi kje odkril mačka na dvorišču in da bi sprostil svoje pranagone. Tedaj njegov prirojeni nagonski mehanizem sprošča prasile v njem, akcijsko vzburjanje ga prepljusne in že sledi instinktivna kretnja: bliskovit pregon žrtve. Ne zanima ga več ponujana kost ali povelje vodnika - sledi samo svojemu notranjemu gonu. Prag dražljajskega vzburjenja je v hipu prekoračen in žival se v takem primeru vede le še po fiksnih motoričnih vzorcih (fixed motor patterns).

INTENZIVNOST DRAŽLJAJA IN INTENZIVNOST AKCIJE · Instinktivne kretnje se lahko pojavijo pri različnih stopnjah vzburjenja in · imajo lahko različno intenzivnost. Živali lahko kretnjo samo nakazujejo, ker Št' ni dosežen prag; to imenujemo kretnjo intencije (nakazovanje namena akcije). · Lahko pa se zadostno intenzivira akcijski potencial in sledi tl'll'OnOll1l1a (k cilju usmerjena) kretnja.

4H

Genetski vzorci vedenja

Instinktivne kretnje imajo različne stopnje intenzivnosti. Ko začne rasti notranje razburjenje, ki je specifično za določeno kretnjo, žival začenja počasi nakazovati to kretnjo. Ko se na primer pojavi motivacija za letenje, ptica obrne glavo k cilju, se nemirno premešča z nogami, napne nožne mišice in se tako pripravlja na vzlet. Akcijsko vzburjenje narašča, vidimo intencianaIne gibe: ptica je pripravljena za let. Lahko pa vzburjenje pade in akcija se ustavi. Kadar notranja pripravljenost za akcijo upada, nastopa akcijska utrujenost. To lahko opazimo, če pretirano treniramo s psom skok čez oviro ali plezalno steno ali če prepogosto ponavljamo reviranje pri vajah obrambe. Akcijsko utrujenost je možno "odstraniti" z močnejšimi zunanjimi dražljaji (sredstvi prisile), toda to lahko rodi travmatične posledice. Tudi po totalni utrujenosti v obeh sektorjih (receptivnem in motoričnem) se ohranjajo možnosti ponovnega vzburjenja in akcije. Kadar pa je celoten organizem popolnoma izčrpan, lahko spodbudimo samo še lokomotorne gibe bega. Živčna pripravljenost na beg se ohranja, čeprav so vse druge temeljne funkcije izčrpane (srce, dihanje). Beg pred smrtnimi sovražniki je v absolutni prednosti pred drugimi interesi. To velja tako za človeka kot za žival: ranjeni človek ali žival se z zadnjimi močmi, z zadnjimi ostanki volje vleče ali plazi skozi grmovje, da bi ušel sovražniku. Takrat se v organizmu sprožijo do takrat neznane energije, sprostijo se skriti potenciali. Prastrah sprosti nove akcijske in psihosomatične potenciale. V vprašanju sta smrt ali življenje. Akcijsko-specifična energija (ki se producira neprestano, tudi med mirovanjem livali) je uporabljena za specifično kretnjo. Ko se akcijsko-specifična energija akumulira, se ustvari akcijsko-specifični potencial, ki sprošča določeno kretnjo. Zato so mnogi preprosti načini vedenja živali odvisni predvsem od tistih meha- ; ftizmov sproščanja in akcijsko-specifičnega potenciala, ki imajo svoj fiziološki· lIvor v določenih votlih organih (mehur) ali pa v tistih, ki zadovoljujejo potrebe tkiva (dovajanje hrane). I , Konrad Lorenz je z načeli sproščanja akcijsko-specifične energije pojasnil ".tisk vsečnem mehurju psa in potrebo po mokrenju. Situacijo, v kateri pe~ dviga .dnjo nogo, označuje cela vrsta sproščajočih dražljajskih konfiguracij. Ce seč­ tai mehur ni dovolj napolnjen, bo pes dvignil nogo in uriniral samo v posebni situaciji, na primer, če bo na svojem ozemlju zavohal sečno markacij o nekega tuftPsamca.Primočnejšempritiskumehurja bo izbral pokončen objekt (drevo, ~. dreg) in lahko bomo opazili njegovo močno apetenco do tega objekta (Lorenz 1978,146-147). . . Podobno se živali vedejo tudi pri instinktivnih kretnjah, ki zadovoljujejo pomišičnega tkiva. To so tiste kretnje, ki ohranjajo v telesu živali filogenetsko vrednost koncentracije materije, ki je potrebna za življenje. To so kretenj pri hranjenju in pitju. Te kretnje spodbuja potreba mišičnega tkipo materiji, vendar hkrati u~inkuje tudi apetenca, ki naraste pri vsaki neu skretnji za doseg hrane. Ce na primer psu pomahamo s kostjo pred gobjo bo skušal zgrabiti ne samo zaradi lakote, ampak tudi zaradi naraščanja tt'11Cl'.

49

GenetskI vzorcI vectenJa

Sporazumevanje živih bitij

REFLEKSNO IN ZAVESTNO VEDENJE

i

Osrednje živčevje ali centralni živčni sistem (CŽS) je kontrolni center telesa, usklajuje njegovo mehansko in kemijsko delovanje (delovanje hormonov) in tako skrbi za skladno delovanje vseh telesnih organov in za vedenje živali v okolju. Živčevje spodbuja delovanje skeletnih mišic in delovanje drob ovnih organov (prebavil, dihal, obtočil itd.). Večina živčnih celic je zbrana v hrbtnem mozgu (hrbtenjači) in v možganih, ki jih skupaj imenujemo centralno živčevje. Odrastki živčnih celic, ki segajo v vse dele telesa, pa sestavljajo periferno živčevje. Živčne celice (nevroni) so senzibilne za spremembe v notranjosti telesa in v okolju. Ti dražljaji vzburjajo živčne celice, ki tako sprejemajo informacije o tem, kako delujejo organi in kaj se dogaja v okolju. Senzorni, čutilni ali aferentni (dovodni) nevroni so živčne celice, ki sprejemajo dražljaje (živčne impulze) od zunaj ali iz notranjosti telesa. Ta senzibilna vlakna dovajaja informacije k živčnim centrom in jih zato imenujemo aferentni nevroni. Vlakna, ki vodijo spodbude (impulze) iz centralnega živčevja, so motorična (gibalna), celice pa imenujemo gibalni, motorični ali eferentni (odvajalni) nevroni (Lindauer, shema 1). Efektor

Milica

~----plo§čca

Motorični

SInapsa

Senzomi nevron Celično

--'""=--.....-.

·telo

Senzomi -:-;t::.~--- končiči

Lindauer, shema 1: Prikaz kodiranja in dekodiranja biosporočila. Shema prikazuje sprejem dražljaja iz zunanjega sveta preko vrhnjice kože (epidermis) s sprejemnimi napravami, ki jih imenujemo čutila. Vsako čutilo ima receptorje, celice, ki sprejemajo dražljaje in jih spreminjajo v živčno vzburjenje. Najbolj preprosti sprejemniki dražljajev so končiči senzibilnih živčnih vlaken v koži. Druga čutila pa sprejemajo dražljaje preko posebnih čutilnih telesc ali organov (oko, uho, vohalo, okušalo). Koža je čutilo za mehanske, toplotne in bolečinske dražljaje. Receptorji (mehanični, kemični, optični) sporočilo pošiljajo naprej prek sinaps (stikov), ki dekodirajo sporočilo, oblikujejo odgovor in dajo povelje motoričnim nevronom, da sprožijo delovanje mišic.

Osnovna dejavnost živčevja se kaže v refleksih, ki so odgovori živčevja na zunanje ali notranje dražljaje. Če psa zbodemo z iglo v taco, jo bo refleksno odmaknil. Če pride hrana v pasji želodec, se začne želodec samodejno krčiti. Živčno vzburjenje se po senzibilnih celicah prenaša s periferije v centralno živčevje, od tam pa na motorične celice, ki vodijo odgovor v skeletno ali drobovno mišičj('. Pot od dražljajskega vzburjl'nja do organa, ki odgovori na dražljaj, iI' refleksII; lok .

.50

REFLEKSNI LOK m0n08inaptičnl

polisinaptični

MI§lcaz

Mi§ica z

vretenom

motorično plo§čico

mliičnim

Motorična

nevron

Pri živalih (pa tudi pri človeku) lahko zasledimo povsem preproste, stereotipne refleks ne loke ali pa zelo kompleksne refleks ne loke. V najbolj preprostem primeru refleksni lok sestavljata po en čutilni, senzorni in en motorični nevron. Senzorna (aferentna) živčna celica vodi impulz k eni sami sinapsi (stik, živčni preklop) in preko nje na motorično (eferentno živčno celico). To je primer monosinaptičnega refLeksnega loka (Franck, shema 1, leva polovica).

Franck, shema 1: Monosinaptični in polisinaptični refleksni lok. Shema prikauye prerez skozi hrbtni mozeg živali in oba spinalna (hrbtenična) živca. Levi del ponazarja refleksni lok, ki teče od senzorne živčne celice prek sinap.se do motorične, gibalne mišice. Desni del pa prikazuje dražljaj bolečine na šapi psa. Dražljaj brzi prek več sinaps k motoričnim živčnim celicam in sproži samodejni izmik šape.

V tem primeru impulz prihaja prek hrbtenjače kot refleks stezanja skeletne mišice. Ta refleks je odločilen pri ohranjanju pravilne regulacije dolžine skeletne mišice (krčenje in stezanje) in tako za celotno motoriko živali. Brez stalnega funkcioniranja refleksa stezanja mišic žival ne bi ohranila mišičnega tonusa (napetosti), ne bi mogla vzdržati teže telesa, pa bi se zgrudila na tla. Pri polisinaptičnih refLeksih pa mora biti zaradi refleksnega loka udeležena vsaj le ena stikaina celica (Franck, shema 1, desna polovica). Pri vretenčarjih lahko refleks ni lok teče prek hrbtenjače ali pa prek možganov. Spinalni (hrbtenični) refleksi imajo obramben značaj ali pa vzdržujejo določen položaj telesa. Refleksna dejanja so neodvisna od "volje" živali, čeprav se jih žival zaveda (krčenje skeletnih mišic zaradi bolečine). Vendar je pri hrbtenjačnih refleks ih aktivno vključena le hrbtenjača. Pri kranialnih refLeksih (tistih v glavi, npr. kihanje) p. je vključen tudi majhen del možganov. Polisinaptični refleksi so torej tudi možganski refleksi, ki nastanejo zaradi draženja nosne sluznice (kihanje) ali drl\Ženja grla (refleks kašljanja). Polisinaptični refleks nastane, kadar ga sproži določen dražljaj (seno, cvetni vonj, grenka tekočina, mrzel zrak in podobno) . .;,." Rcfleksi so pomembni takrat, kadar m?ra žival biti v stalni pripravljenosti, da na določen način reagira na dražljaje. Ce hoče žival obdržati telo v prostoru in v ravnotežju, mora nenehno "odgovarjati" na številne motor ič ne reflekse, ki Jih sprožajo čutni impulzi labirinta v ušesih, vratne muskuiature in površine teI••". Drugi rdleksi so pomembni za pravilne položaje telesa med gibanjem ali "koOll!'r olllogOl~aj() varno izvajanje različnih gibov.

51

~porazumevan)e

tlVih bitij

Genetski vzorci vedenja

Pomemben spinalni refleks pri živalih je refleks praskanja, ki ima dve različni funkciji: 1. zaznavo mesta, ki omogoča, da žival s tačko točno najde točko iritacije na površini telesa (bolho) in 2. kretnjo praskanja sem in tja. Če se bo bolha odplazila na drugo stran telesa, bo nasprotna tačka takoj našla bolho. • Re~leksi imajo n~logo, ~a branijo organizem pred škodljivimi vplivi okolja, · na. p~Imer obramb~l refI.eksl (refleks izmikanja pred udarci, refleks zaprtja vek i pn ocesu, refleks Izkasijavanja itd.). I . :~lo po~embe.n za ~reživetje je tudi obrambno-napadalni refleks, ki ga človek '1 ah zIVal kazeta pn strehh, detonacijah, bombardiranjih, "žvižgih" min. Reflekse razlikujemo tudi glede na to, ali so naravni, nepogojni ali pa so priuče­ n~, pogojni'vN:rogojni :efleksi so posledica prirojenih lastnosti živčnega sistema, kI so navzoca ze ob rojstvu. To so taki refleksiJ kot je akt sesanja kot reakcija na oralne dražljaje, salivacija (izliv sline) kot reakcija na vonj hrane, refleksno lizanje gobčka, refleksi kretenj pri zunanjih šumih (ob grmenju ali strelah, ob streljanju), refleksi raztezanja telesa, zehanja, refleksi za hojo, skoke in podobno. · Pogojne reflekse pa je možno vzpostaviti tako, da se nov dražljaj združi z nara:r:im dražljajem (z naravnim refleksom). Pavlov je tako dosegel primarni pog~Jnz refleks, ko je zvon.ec vzbudil izločanje sline. Sekundarni pogojni refleks pa bl nastal takrat, kadar bl pred zvonjenje in refleks izliva sline vključili še bliskanje z lučjo. Tako bi kasneje že sam blesk svetlobe lahko izzval salivacijo.

GENETSKO PROGRAMIRAN! VZORCI DELOVANJA

Veliko bolj zapleten refleks ni mehanizem je genetsko fiksiran program delovanja, ki je "zapisan" v osrednjem živčnem sistemu. Ta program vsebuje fiksne 1 vzorce delovanja, ki jih Lorenz opredeljuje kot "dedno koordinirano gibanje" ali "instinktivno gibanje" oziroma instinktivne kretnje (Lorenz 1978, 6 in 87). ~ed~o koo~dinir~ni gibi so v nasprotju s preprostimi refleksnimi gibi že zelo OdVISnI od pnpravlJenosti delovanja živali. Tu imamo opraviti z notranjim stanj.em (:a~položenjem) živali, ki ga lahko označimo kot pripravljenost za delovanje all motLVI~anost. Pod??no kot refleksi pa so tudi dedno koordinirani gibi razmeroma obh~ov::o t~gI In ste~eotipni. Zunanji dražljaj sproži vedno enako vedenjsko reakCIJO zIvah. Lahko JO prepoznamo kot za vrsto specifičnega vedenja, ki ga P?ganja ~~i:oj~na "pre~i.čna shema" (avtomatizem osrednjega živčnega sistema) In se pn zIvahh neke zIvalske vrste sprošča v enaki obliki (primerjaj: Meyer 1984,64; Franck 1985,7). Ti dedni, fiksni vzorci delovanja so se v evolucijskem razvoju oblikovali zelo raznoliko, mnogo bolj različno kot navadni refleksi. Zato lahko dedno koordini,t-Lan()ye<.lenje označimo kot morfološko značilnost za posamez~~ vrsto. Prav to i omogoča, da lahko jasno definiramo in razmejimo vedenjske načine, ko primerli jamo evolucijo načinov vedenja. 1 Pojem dedno koordiniranega vedenja naglaša, da je koordinirano de/ovnI/ic liii šičllill kOllfmkcii SC/ldsko l'roSrt/l/lirlll/(). V nasprotju z načini v('dl'njil, nil kah'nJ

II

52

vpliva učenje, je dedno koordinirano gibanje (instinktivne kretnje) ekstremno I stabilno v okoljU. Različni pogoji okolja, ki jim je izpostavljena neka vrsta, ima-~ jo le malo vpliva na obliko dedne koordiniranosti kretenj. J Dedno vkoordinirano gibanje ima za cilj določeno končno dejanje (consummatory action). Zival tako zadosti svojim nagonom in konsumira potrebo nagona: na primer, zadovolji potrebo po spolnosti ali prehranjevanju. Tako lahko pri gale_O bih opazimo dedno programirani "ženitni" ceremonial oblikovanja para: vzporedno približanje, obračanje kljunov stran od partnerja, oblike spoznavanja i~ POZt dravljanja kot predigra parjenja. Večina vzorcev vedenja vretenčarjev ima zelo različne načine pripravljanja na delovanje. Predigre pri parjenju so zelo različne, variabilne in fleksibilne, če­ prav lahko pri vseh opazimo podobne faze delovanja: približevanje, sledenje, opazovanje, vabljenje, značilna drža teles, kopulacijski poizkusi (občevanje).

ZAVESTNA IN AVTONOMNA DEJANJA

Do zdaj smo govorili o hrbtenjačnih refleksih (kjer je aktivno vključena le pa o polisinaptičnih refleksih, kjer so poleg hrbtenjače delno vključeni tudi možgani (obrambni refleks, zaznavanje bolečine, reflektorno ohranjanje ravnotežja telesa). Omenili smo, da je polisinaptični refleks pri psu refleks praskanja, pa kranialni refleks kihanja ali pa refleks kašljanja. Pri genetsko fiksiranih programih delovanja pa je refleksni lok bolj kompleksen in ne gre za preprost model dražljaj-reakcija. Lahko si zastavimo vprašanje, v kakšna vedenjska dejanja naj bi uvrstili tako .{ obliko živalskega delovanja. Očitno je, da pri dedno koordiniranih vedenjih ne Fe za zavestna dejanja kot posledico delovanja možganov, torej za taka delova" nja, za katera se žival "zavestno" odloči. Pes bo "zavestno" pobral palico in nam , jo prinesel; šimpanz bo sestavil dve palici in dosegel banano, ·,•... l Pri zavestnih dejanjih impulzi izvirajo iz višjih področij možganov, do celic jih ~i Vodijo nevroni somatskega odvodnega sistema. Somatsko {animalsko, zavestno) ;.' '~tJčevje sprejema sporočila iz zunanjega sveta s čutili (koža, oko, uho, vohalo, okušalo). Nanje odgovarja pod nadzorstvom zavesti in daje pobude skeletnirri n,liicam (pri iskanju hrane, ležišča za pOČitek, mirnega okolja, smotrnega delo~\ vanja in podobno). Pri dedni koordinaciji prav tako ne gre za tista avtonomna dejanja, ki so neo- ! cIvIsna od "volje", in o katerih se možgani ne odločajo zavestno. Z avtonomnimi' ,deJanji organizem nadzira pravilno delovanje notranjih organov (srčni utrip, dihalni in prebav ni organi, krvni obtok in podobno). Ta dejanja uravnava v ege ta- . Htmo živčevje, ki ga imenujemo tudi avtonomno (samodejno) živčevje. Impulzi, ki . ~ \U'Avnavajo ta dejanja, nastajajo v nižjih možganih (zlasti v hipotalamusu) (Stoc- ' hrbtenjača),

~.f5

kJey 1991, RO, 81).

Sporazumevanje živih bitij

Genetski vzorci vedenja

AVTOMATIZMI "SEMIREFLEKSNEGA" VEDENJA

Pri živalih imamo razvit tudi poseben vedenjski mehanizem, ki ga imenujem avtomatizem semirefleksnega (polrefleksnega) vedenja, ker se sproži "polzavestno" v možganih na temelju (polrefleksnega) fiksnega vzorca. Psi in druge živali imajo vtisnjene vzorce vedenja, ki jim omogočijo preživetje vrste. Gre za fiksne, stereotipne "refleksne loke", ki pa se sproščajo ob ustrezni motiviranosti. Pes zazna plen prek senzornih organov (oči, nos, uho, jezik). Senzorni, čutilni, aferentni (dovajalni) nevroni sprejmejo te informacije, impulze prevajajo k živčnim centrom in tako možgani zaznajo dražljaje. Impulzi zatem prek sinaps (živčnih preklopov) brze v gibalno središče možganov (Vreg, shema 2). Zunanji dražljaj sproži nagonsko vedenje in spodbudi "notranji žar", poželenje (apetenco): v možganih se sprosti fiksni vzorec akcije, refleks ni lok sproži skeletno mišičevje, poveča se srčni utrip (učinek hipotalamusa), psu zastane dih in hropeče zdirja za plenom. Takega vedenja ne moremo reducirati na instinktivno refleksno gibanje. Tu se delno vključi tudi zavest in pes zasleduje plen. Tak avtomatizem vedenja lahko v podobni obliki zasledimo pri ljudeh in ga , imenujemo biološko-psihološke avtomatizme "refleksnega" vedenja.

I

Gibalno

sredliče

Zaznava dražljajev

Vreg, shema 2: Avtomatizem semirefleksnega vedenja. Sprožijo ga živčna vzburjenja, ki od receptorjev (v očesu, nosu, ušesu, na jeziku in koži) brze po dovodnih živčnih vlaknih v možgane (na sliki zgoraj) in v hrbtni mozeg (spodaj). DražUnji vzburijo čutilno središče v možganski skorji (zaznava dražijaja) in sprožijo dedno koordinirano dejanje. Sprosti se fiksni vzorec delovanja in gibalno središče pošUe "rl" fleksno" poveUe prek nižjih centrov (hrbtl" nja(~(') v lI1išična vinkna; pes izva;a instink· lizlIlo S.i/IIIII;l', vkJilla 1"1 Sl' IlIdi "~ml('sf",

Sprožajo jih zunanji dražljaji: politična gesla, reklamni napisi, etnični stereotipi, nacionalni fanatizmi itd .. Pri nekaterih ljudeh lahko govorimo o prirojenih nagnjenjih za nacionalizem, etnično sovraštvo, verski fanatizem ali avtokratsko vedenje. Pri drugih pa zasledimo prirojene dispozicije za pacifizem, ljubezen do sočloveka ali za demokratično komuniciranje. Dedne koordinacije so pri živalih oblikovno malo spremenljive, lahko pa se zelo razlikujejo glede na intenzivnost, popolnost programiranega giba ali glede na trajanje.

VPLIV ZUNANJIH IN NOTRANJIH RECEPTORJEV

Receptorje (posamezne čutilne celice ali organe) razlikujemo glede na modaliteto dražljaja in ločujemo fotoreceptorje, kemoreceptorje, termoreceptorje in druge sprejemalee zunanjih dražljajev. Ce pa dražljaji izvirajo iz telesa samega (endogeni, notranji dražljaji), jih imenujemo enteroceptorji; ti zaznavajo razlike ! različnih notranjih "pritiskov". Mednje sodijo tudi proprioceptorji, ki so locirani v gibalnem aparatu živali, na primer v mišicah, v sklepih, v tetivah. Drugi notranji receptorji pa so v pljučih, v žilah, v prebavnih kanalih (visceroceptorji) in drugje. Zato lahko centralni živčni sistem spremlja celoten potek gibanja živali. Notranji receptorji signalizirajo tudi padec količine sperme po parjenju. Eksperimentalno so dokazali, da po parjenju pade pripravljenost samca določene žuželke (drosophila melanogaster) na ničlo, dokler se zaloga sperme po šestih do devetih dneh spet ne nakopiči. Ta izključitev akcijske pripravljenosti je posledica učinkovanja senzorne (čutilne) povratne zveze, ki sporoča o "izčrpanju" sperme. Podobno pade spolna pripravljenost tudi pri ribah; eksperimentalno so ugotovili, da pri ribi zetu pade samo za krajši čas, po desetih do tridesetih minutah si opomore. Senzorno povratno zvezo so ugotovili pri psih po sprejemanju hrane. Ko je pes zasičen, notranja povratna zveza signalizira centralnemu živčnemu sistemu, da je želodec poln. To so ugotovili z naslednjim eksperimentom: psu so operativno vstavili v vrat prehranjevalno cevčico, s katero so mu odvajali hrano, , medtem ko jo je požiral. Pes je požiral hrano, vendar ni napolnil želodca; zato je precej dolgo samodejno požiral hrano. Zatem so postopek obrnili: psu so napolnili želodec samo po prehranjevalni cevčici, tako da hrane ni požiral z gobcem. Tako so dosegli, da je bil pes nasičen, kajti senzorna povratna zveza v želodcu je "sporočila", da je želodec poln. Po nasičenju s hrano se je prag vzdraženja pri psu dvignil (hrana ga ni več vzdražila). Vendar to ni bila posledica konsumacije hrane prek gobca, ampak posledica senzornega povratnega sporočila mehanorl~ceptorjev v želodčnih stenah. Temu sporočilu je bilo dodano še sporočilo o pOVl'l\lIli kon(,l'ntra('iji glukoze v krvi, ki so jo merili receptorji glukoze v hipotnlnl'llllsll. Žival jl' nal11f('l; sprl'jda s hrano ogljikovl' hidrate (delno tudi maščo-

1

55

Sporazumevanje živih bitij

be), ki jih je prebavila do glukoze. Pri izvajanju akcije so poleg zunanjih dražljajev relevantne prav te notranje senzorne (čutilne) povratne zveze. Sleherni gib psa nadzorujejo tudi posebni notranji sprejemalci dražljajev, ki sporočajo potek gibanja centralnemu živčnemu sistemu. Ko pes teče, skače, notranji sprejemalci dražljajev poročajo centralnemu živčnemu sistemu in tako omogočajo korekcije gibov. Podobno deluje živčni aparat tudi pri človeku, le da mi vemo, da zavestno ali podzavestno izvajamo korekcije gibov. Kadar korakamo, vsak hip dobivamo informacije o tem, kako korakamo; notranji senzorni informatorji nam sporočajo o ravnotežju telesa, o tem, kako se stopala dotikajo tal; optični informatorji nam sporočajo, s kakšno hitrostjo se gibamo, optokinetični (ki spremljajo gibanje) pa nas obveščajo, če smo skrenili s poti. Na vsako izmed teh informacij telo takoj reagira, informacija pa se tudi takoj izbriše, ker nenehno slede nove informacije.

56

III. MOTIVIRANOST IN AKCIJSKA PRIPRAVLJENOST

Sporazumevanje živih bitij

MOTIVIRANOST KOT NOTRANJE STANJE

MENJAVANJE IN INTENZIVNOST PRIPRAVLJENOSTI

Reakcij a živali ni odvisna samo od ključnega dražljaja, marveč tudi od notranjega stanja živali. To stanje po navadi imenujemo pripravljenost na delovanje (responsiveness ali readiness) oziroma motiviranost. Večkrat pa to preprosto imenujejo nagon, gon, razpoloženje ali tendenca. . Nekateri etologi menijo, da je motiviranost kot notranje stanje živali nekaj trajnejšega, nekaj kar je nadrejeno pripravljenosti živali za akcijo. Pripr~~ljen.ost za delova~!e pa naj bi označevalo samo pripravljenost na neko konkretno akCIJO all segment akcl)e. Nekateri pa ne ločujejo med motiviranost jo in apetenco (Meyer 1984, 30). Psihologi vidijo v notranjem gonu nekakšno spontano potrebo, notranji pritisk, da človek ne glede na zunanje razmere agresivno deluje. Fanatičnega bojevnika lahko preplavi agresivnost tako zelo, da bo ob jurišu "videl rdeče" (zagrnila ga bo rdečkasta koprena) in ne glede na nevarnost se bo pognal proti sovražniku. Tudi psa lahko podobno "preplavi" agresivni. gon in pognal se bo proti drugemu psu ali človeku ne glede na nevarnost. To še zlasti velja za bojevniške pasme psov. Z analizo motiviranosti lahko merimo pripravljenost živali za akcijo v odnosu na endogene in eksogene faktorje. Vendar pripravljenosti ni mogoče neposredno meriti, lahko pa o njej sklepamo na podlagi merljivih parametrov delovanja živali. . . Tako lahko ugotavljamo intenzivnost gibanja ter pogostost in trajanje posameznih gibov. Prav tako lahko "merimo" časovno latentnost, se pravi, časovni razmik med začetkom učinkovanja dražljaj a in začetkom ved:nj skega giba. Pripravljenost na delovanje je hierarhično organiziran,!. Zivali imajo v svojem genetskem programu vtisnjene dedno koordinirane kretnje; med njimi so za preživetje nekatere pomembnejše kot druge. Nedvomno je pripravljenost za ohranitev vrste, se pravi, za razmnoževanje (spolnost, materinski nagon, skrb za zarod) hierarhično nadrejena drugim. Pripravljenost za razmnoževanje mnogi avtorji štejejo za temeljno raven. Tej so podrejene vse druge ravni, tudi pripravljenost za samoohranitev: graditev varnega zavetja (gnezda, brloga), pripadnost krdelu (zlasti pri volkovih), pri pravljenost za prehranjevanje (zasledovanje plena, iskanje hrane), pripravljenost Zli spopad s sovražniki in druge. Vzročni dejavniki lahko na različnih ravneh sprožijo hierarhično razporejen!' pripravlj('nosti za lh·lovanjl'. VrOl\' POdlll'bjl' lahko POVl'l\\ pripravljl·nosti Zil

S8

Motiviranost in akcijska pripravljenost

spolnost in razmnoževanje. Moški spolni hormon testosteron vpliva pri mnogih na večjo pripravljenost za spolnost, pa tudi za agresivnost - ni pa nujno, da pospešuje tudi pripravljenost za razmnoževanje. Še nepoznani fiziološki vzroki vplivajo na spremembe pri posameznih agresivnih dejanjih. Pripravljenost je pogojena tudi s prilagoditvijo receptorjev oziroma z utrujenosijo organizma. Če isti čutilni organ večkrat zapovrstjo dražimo ali če je izpostavljen stalnemu draženju, nastane senzorska adaptacija. Vtem yrimeru receptor samo še šibko reagira na dražljaj ali pa sploh ne reagira več. Ce potopimo roko v vročo vodo, se občutek vročega čez čas omili ali pa bo povsem izginil. Proučevanje krdela divjih psov v naravnem okolju nam pokaže, da je pri divjih živalih primarna pripravljenost za ohranitev vrste z razmnoževanjem. Vendar to ne pomeni, da je hierarhija pripravljenosti na delovanje nespremenljiva. Franck (1985, 24) je iz mnogih opazovanj živali sklepal na naslednja menjavanja pripravljenosti na delovanje: - Mnoga vedenja se sproščajo samo v določenih letnih časih in/ali v določenih Jazah razmnoževalnega cikla. Ptiči branijo ozemlje za razmnoževanje zgodaj spomladi. Pripravljenosti za oblikovanje parov, graditev gnezd, parjenje in hranjenje mladičev se aktivirajo druga za drugo. - Pogosto lahko različna vedenja, ki sodijo v isti funkcijski krog, razvrstimo glede na intenzivnost ustreznih akcijskih pripravljenosti. Parjenja so vezana na različno močno seksualno pripravljenost, ki je odvisna od verjetnosti, da bo prišlo do končnega seksualnega dejanja. - Večkrat dražljaj ne sproži reakcije s polno intenzivnostjo ali pa ne dosega maksimalne pogostosti. Pripravljenost za delovanje se aktivira šele po nekaj minutah, medtem pa traja "ogrevanje" za dejanje ("warm-up"). - Pripravljenost za delovanje lahko traja dalj časa, kot pa deluje časovno omejeni zunanji dražljaj (alarmna opozorila zaradi bližajočega sovražnika ponehajo, pripravljenost ostaja). Če na žival sočasno vpliva več sprožilnih dražljajev, žival reagira v skladu z motiviranost jo - izbrati mora pomembne sprožil ne dražljaje okolja, ki jo ogroža. Odločilna je relativna moč akcijske pripravljenosti. Če prevladuje lakota, bo žival najprej zadostila gladu; če prevladuje seksualna pripravljenost, bo najprej sprožila seksualno aktivnost; če je ogrožena, bo prevladala pripravljenost za obrambo ali izmikanje boju. vretenčarjih

POŽELENJE IN "POUŽITJE NAGONA"

1

Klasična etologija je sprejela aksiom, da so posledice vedenja sklenjene s \

končnim dejanjem, ki ga nekateri imenujejo "akcija konsumiranja", drugi pa "po- \, užilje nagona" oziroma "zadovoljitev nagona" . ': Po tej teoriji temeljna vzročna akcijska pripravljenost upade za daljši ali kraj- , II ~\\s, akcijsko dl'janjl' se izčrpa (použitje hrane, zadovoljitev spolnosti, gon po rnzmllo:{,('vall j II),

S9

Sporazumevanje živih bitij

Funkcijskega kroga vedenjskega vzorca ni mogoče več sprostiti, oziroma ga je mogoče aktivirati samo z zelo močnimi dražljaji. Po použitju hra~e j: žival nasičena in nekaj časa ne reagira več na dražljaje s hrano. Po enem ah vec spolnih združenjih živali nekaj časa niso več pripravljene spolno se združevati. Dražljajska utrujenost poraja akcijsko utrujenost. Žival nima več ~otranje ~r~­ pravljenosti (motivacije) za delovanje. Endogeno proizvedena akcijsko speClfična vzburjenost je potrošena, ko se odvija kretnja (motor ič na utrujenost). . Govorimo o aferentnem (dovajalnem) vzburjanju in utrujanju (v sektorju recepClje)9 in eferentnem (odvajalnem), motoričnem vzburjanju in utrujanju (v motoričnem sektorju) .10 Ciljno (finalno) delovanje vodi k zvišanju praga vzdraženja in znižanju akcijs~e , pripravljenosti. Čez nekaj časa pa lahko akcijska pripravlje~ost sp~: ~~s~~~ prejšnjo višjo stopnjo, prag vzdraženja pa se bo spet vzpostavil na preJsnJl mZJl normalni ravni (Franck 1985, 26). Pri znižanju praga sprožilnih dražljajev niso več potrebni močni dražljaji, ampak zadostuje slabša dražljajska konfiguracija. Poveča pa se apetenca (poželenje) živali po spodbujevalnih dražljajih.ll Žival preide v apetenčno vedenje, čeprav se v okolju ni nič spremenilo. Notranje poželenje sili žival, da spontano in ciljno išče sproščajoče objekte. Lačno krdelo volkov se navidezno brez cilja podi po svojem lovskem revirju. Rjasta raca na pomlad skupaj s svojim racmanom preiskuje teren za gnezdo, ker oba žene notranji gon po graditvi varnega zavetja za mladi rod. Ptica čigra ulovi ribo in z ribo v kljunu išče samičko, da bi ji ponudila ribo in jo spodbudila k parjenju. Pes nemirno preiskuje tla in išče "informacijo" o vroči psički. Brž ko žival zazna cilj apetenčnega vedenja, sledi vedenje, ki izvira iz dedno koordiniranega programa kretenj. Pripravljenost za akcijo narekuje apetenčno vedenje in dedno koordinirane kretnje. Zaradi spolne pripravljenosti žival išče primernega partnerja, začenja s pripravami vedenja za parjenje, izvaja "ženitveni ceremonial" in slednjič izvede končno dejanje spolne združitve. I. V nasprotju s fiksnimi vzorci dedno koordiniranih kretenj pa so predhodna 1 apetenčna vedenja zelo variabilna in nespecifična. Ko opazujemo žival, kako neI mirno išče, pravzaprav ne vemo, kaj išče; to zvemo šele, ko je apetenčno vede: nje končano. Lahko so to samo preproste taksije (spreminjanje prostora ob dotiku, kemičnem dražljaju in podobno), zapletena gibanja ali priučena vedenja. 9

Aferenca je tok vzburjanja od receptorja k centralnemu živčnemu sistemu. Vzburjanje prevajajo senzorni, čutiini ali aferentni (dovodni) nevroni (živčne celice), ki sprejemajo dražljaje od zunaj ali iz notranjosti telesa.

10

Eferenca je tok vzburjanja od centralnega živčnega sistema (od motoričnih centrov) k organom, ki izvajajo gibe (učinek). Vlakna, ki vodijo spodbude (impulze) iz centralnega živčevja, so motorna (gibalna), celice pa imenujemo gibalni, motorični ali eferentni (odvajaini) nevroni.

11

Apetenca je stanje notranje napetosti in poželenja po izvajanju akcije, rastoče želje živali, da bi izvajala instinktivno kretnjo (lat.: appetentia: poželenje, teženje, hlepenje; angl.: appetence: poželenje, pohlep; podobno angl.: appetite: tek, apetit, volčja lakota). Ce nekodelovanje psa (Iska: nje pll'na, zadovoJjev,lIlje s hrano, iskanje sledi, borbeno Vl'denje, obramba ln nap.,d ltd.) ni d.,IJ ('asa aktivirilIlo, narast(' pripravljpnost ~,.l .,kl'ijo. Zniža SP prag vzdra~.pnja in I'PS rI'agil'" na naj Jllilllj~i dr.,~.Ij.,j. Ilkr.,ti 1'" narasI<' notmnjP l'oi.,'I('nj('l'o .,kl'iji.

60

Motiviranost in akcijska pripravljenost

Pri vseh živalih je močna apetenca po boju. Žival si želi podobno kot človek "tekmovati" s sovrstniki, da bi pred samico pokazal, da je močnejši, "pametnej-, ši" in premetenejši, skratka boljši kot tekmec. Tako tekmovalno vedenje samca ka-i že na močno apetenco po borbi (notranje poželenje, spontani gon po boju). i Bojni načini gibov pri psu imajo isto vrsto spontanosti kot druge instinktivne kretnje, zato lahko govorimo o spontanosti agresivnosti. Spontanost agresivnosti lahko opazimo tudi pri ljudeh, zlasti če so v vojnih situacijah ali če se čutijo ogrožene. Pri tem je glasovno spodbujanje močan motivacijski vir, zlasti če je izkazana pripravljenost za spodbujanje. Pri tem so lahko ključni akustični dražljaji, zlasti tonski intervali, ne pa absolutna višina zvoka. Porast apetence in zniževanje praga vzburjenja sta v funkciji ohranitve vrste. Če dalj časa manjka ustrezen objekt (plen), povečana apetenca povečuje verjetnost, da bo žival dosegla objekt. Znižanje praga pa omogoči, da se organizem zadovolji s slabšim plenom. Če imamo žival v razmerah, v katerih ne more realizirati sprožilnih dražljajev, lahko nastane upadanje splošne vzburjenosti. To se dogaja pri živalih v živalskih vrtovih. Splošno vzburjenost namreč ureja določena regija v hipotalamusu. Žival (denimo psa ali mačko) pa lahko električno dražimo, kar povzroči, da se dvi:{ne splošna vzburjenost. . . Ce nastane kratkotrajnejša "zajezitev" apetence (zadrževanja ~la), se stopnjuje pripravljenost na reakcijo ob ustreznem sprožilnem dražljaju. Ce pa "zajezitev" apetence oziroma zadrževanje notranje sle po akciji traja daljše obdobje, lahko, vodi k senzorski deprivaciji ("oropanje", zadušitev čutov). Senzorska deprivacija je pogost pojav pri psih, ki so leta in leta zaprti kot jetniki v ozkih, zamreženih pesjakih. Tak pes nima možnosti za igro, oropan je telesnega stika s človekom', ali celo s svojim gospodarjem. Ekstremno znižanje praga lahko pripelje do prostega teka (vacuum activiti- . es), kar pomeni, da žival izvaja dedno koordinirane kretnj~ brez ustreznega • sprožilnega dražljaja. Aktivnosti prostega teka so pogost pojav. Ce ptica nima gradiva za gradnjo gnezda, izvaja podobne gibe brez vej čic. V sobo zaprt ptič leta, po sobi in samodejno lovi mušice, čeprav jih ni več v sobi. Glodalci (na primer miši) morajo stalno glodati, kokoši pa stalno kljuvati - čeprav ni hrane. Moj pes Črt si v kampu ob morju po navadi skoplje pod borovcem svoj brlog in tam spokojno in varno "uživa". Svojo luknjo si nenehno popravlja, jo poglablja in izme- : tava zemljo. Ko se vrneva v stanovanje, instinktivno praska in "koplje" v parket· v kotu sobe ter se komaj po nekaj dnevih umiri. Instinktivna kretnja se pojavlja v prostem teku najpogosteje v obliki lokomoeije. Ko konja, ki je bil dalj časa zaprt v hlevu, spustimo na travnik, se požene v nemiren galop, rita in brca, kot da bi se branil pred divjimi zvermi. Tudi ~pušče­ ne koze divje skačejo sem ter tja, kot da bi se branile pred sovražniki. Ce imamo psa dalj časa zaprtega, se na prostosti instinktivno požene čez travnik v gozd, zgrabi odpadlo vejo in jo stresa kot plen. I

61

~~r

Motiviranost in akcijska pripravljenost

;c

TRIADA: PMS, APETENČNO VEDENJE IN KONČNO DEJANJE

Lahko torej govorimo o reaktivnosti, odzivnosti akcijske pripravljenosti (zaradi reakcije na zunanje dražljaje) ali pa o spontanosti akcijske pripravljenosti (kot rezultatu notranje senzorne povratne zveze). (Vreg, shema 4).

Če strnemo spoznanja etologije, lahko ugotovimo, da s končnim dejanjem žival konsumira (použije) svoj "nagon", akcijska pripravljenost pa "ugasne" za določen čas. Če pa ciljno delovanje ni dalj časa aktivirano, naraste pripravljenost za akcijo, hkrati pa se zniža prag vzdraženja. Žival je v stanju vznemirjenosti in napetosti, kar organizem spodbudi, da išče novo dražljajsko situacijo. To ni le preprosta motorična vznemirjenost, marveč v kompleksnejših situacijah vključuje tudi "spoznavno" vznemirjenost, notranjo pripravljenost na novo ciljno delovanje. "Spoznavna" vznemirjenost temelji na učnih procesih na temelju nagrajenega vedenja. V takem stanju žival preide v apetenčno vedenje. Prirojeni mehanizem sproščanja (PMS), apetenčno vedenje in končno dejanje, ki zadovolji nagon, ni nek zaprt samoregulacij ski sistem, marveč je izpostavljen samorefleksiji in procesom učenja. Žival se v "spoznavnem" procesu, v interakciji z okoljem, prek uspehov in neuspehov v vedenju, s sistemom nagrajevanega vedenja in kaznovanja vedenjsko spreminja (Vreg, shema 3).

I 11

PMS

KLJUčNI DRAŽLJAJ hrana

,...... b

POu-lI1'JE

NAGONA nasiC!enjE _

I

srednja

šibka INTENZIVNOST DRAžLJAJA psica -----~ hrana -----~ pes -----~ srna -----~ mačka-----~ ukaz -----~

~

PMS

/ 3==::::31

AKCIJA

INTENZIVNOST AKCIJE

62

islca hran

B L

O sprostitev

zavor

Vreg, shema 4: Akcija na temelju endogenih in eksogenih dejavnikov. Notranjo napetost in apetenco povzročijo notranji dražljaji in senzorna povratna zveza zaradi praznega želodca. Zaradi tega je prag vzdraženja zelo nizek in že neznaten zunanji dražljaj (vonj po hrani, žvenket sklede) stopnjuje apetenco. Poleg tega je pes lahko v stanju vitalnosti, čuječnosti in senzibilnosti, kar vse pomeni optimalno razpoloženje za akcijo. lzoblikuje se močna apetenca (poželenje po hrani zaradi gladu) in pes preide v apetenčno vedenje (iskanje hrane). Ključni dražljaj (vonj po hrani) sproži prirojeni mehanizem sproščanja (PMS), zavora (blok) se sprosti in pes začne s požiranjem hrane. Ko nasiti želodec, je njegov nagan po hrani "použit" in akcijska pripravljenost upade. Senzome povratne zveze v stenah želodca in v krvi sporočajo, da so jiziološke potrebe zadovoljene.

Vreg, shema 3: Apetenčno vedenje. Notranjo pripravljenost za vedenje opredeljujejo: prirojeni mehanizem sproščanja (PMS), apetenca, prag vzdraženja in intenzivnost dražljaja. Dražljaj ob nizkem pragu vzdraženja in ustrezni apetenci sprosti prirojeni mehanizem sproščanja programiranih kretenj. Ko žival izvede kretnje, zadovolji notranjo potrebo po spolnosti, hrani, obrambi ali agresivnosti.

Vseh sprememb akcijske pripravljenosti ni mogoče reducirati samo na vplive zunanjih dražljajev ter na prirojeni program fiksnih vzorcev. Ni izključena tudi možnost, da je akcijska pripravljenost zgrajena endogeno, zatem pa stopijO v igro periferni dejavniki: zunanji dražljaji. Žival lahko na primer najprej začuti, da mu senzorna povratna zveza signalizira, da je želodec prazen; akcijska pripravljenost začne rasti, žival išče plen in hrano in ko jo zazna, zunanji dražljaj bliskovito dvigne akcijsko pripravljenost do viška. Akcijsko pripravljenost lahko torej sproži energetski nagonski mehanizem ali pa senzorna povratna zveza. Ne glede na primarni vzrok sprožitve ostaja vpraša· nje, koliko je akcijska pripravljenost živali zgrajena eksogeno (zunanji dmžljaji), koliko pa endagena (notranji dražljaji).

AP VED

L....!S....

APETENCA močna

1 KONtNO o PEJANJE k po!iranje

1

1

.

!

~

"

,

Kot dokaz spontanosti akcijske pripravljenosti omenjajo pojav "zajezitve". Zajezitevapetence lahko nastane pri živalih v živalskem vrtu, kjer ne morejo razvijati svojih nagonov po plenu,po razmnoževanju in drugih. Podobno zadrževanje apetence (zajezitev "sle") smo omenjali pri psih, ki so bili leta in leta zaprti v zamrežen ih pesjakih. Če ni daljši čas sproščena nobena akcija (če ne more "použiti" potrebe v končnem dejanju), lahko nastane samo notranje spodbujena akcija. Če nastane deficit zaradi zunanjih dražljajev, žival izravna izgubo s suficitom notranjih dražljajev. Po fazi seksualne vzdraženosti spontano naraste spolna pripravljenost in žival tako "izravna" deficit glede produciranja potomstva. Sporno pa je vprašanje, ali lahko "zajezimo" tudi agresivnost. Agresivnost naj bi pospeševali tako eksogeni kot endogeni dejavniki. Pri spopadih med živalmi različnih vrst se dogaja, da poražena žival nima več možnosti za pobeg. V tej kritični fazi se lahko ekstremna pripravljenost za beg nenadoma sprevrže v

ek""'mno ,,",.,;vno,1.

63

Sporazumevanje živih bitij Če močnejši pes prižene med bojem šibkejšega psa v kot slepe ulice, se lahko "poraženec" spremeni v agresivnega obupanca, ki se bori za življenje in preživetje. 12 Podobne primere poznamo tudi v spopadih med ljudmi. Lahko bi temu dejali "s strahom inducirana agresivnost". Ta oblika agresivnosti se uporablja za samoobrambo pred sovražnikom in pomeni reaktivnost, odzivanje na napad agresivne~a sovražnika. Zival mora biti zmeraj pripravljena delovati refleksivno in sprožiti notranje obrambne sile. To "notranjo agresivnost" uporabi, kadar brani svoj plen (svojo lastnino), kadar brani svoj rang v skupini, kadar si mora ohranjati celovitost svojega ozemlja, zlasti pa, kadar mora braniti mladiče pred sovražniki. Notranja agresivnost se lahko uporablja za različne namene: agresivnost se sprošča, kadar se mlade živali sprejo zaradi hrane, kadar se samci spopadejo med seboj zaradi osvajanja samice za parjenje, samice pa zaradi osvojitve samca ali če branijo svoj rod. Agresivnost samcev in samic ima torej različne motivacijske vire, ki so pogojeni z različnimi genetskimi nadzornimi mehanizmi. Če je žival dalj časa osamljena, ločena od krdela, bo zaradi sovražnega okolja prisiljena sproščati povečano agresivnost, kajti sama bo morala poskrbeti za preživetje (kar je v skupini lažje). Socialna osamljenost torej lahko vodi do zvečane agresivnosti. Vendar v tem primeru agresivnost pomeni stopnjevan obrambni nagon živali (ali človeka), da lahko preživi. Neuspehi v socialni interakciji lahko pustijo v živalih (in v človeku) tudi težje posledice; mednje sodi frustracija. To je psihična zavrtost zaradi ponavljajočih se stresov ali neuspehov. Prava frustracija ne nastane, če žival doživi motnjo v aktivnosti, ki je usmerjena k cilju, ali če akcija ne doseže cilja. Tak neuspeh lahko sproži nove energije ali celo agresivnost. Tudi pri drugih vretenčarjih lahko opazimo, da prepoved akcije sprosti agresivnost. Če pri eksperimentih z mišmi ali golobi izostane nagrajevanje, so "frustrirani" in pogosto napadejo bližnjega pripadnika vrste. Kadar pa šimpanzi postanejo besni, izbesnijo svojo agresivnost nad povsem nedolžnimi, neživimi objekti in raznimi predmeti.

12

64

Agresivnost je pripravljenost za napadanje. Napadalnost je usmerjena proti posamezniku, sku~ pini ali objektu. Agresivno vedenje je tipično za neko živalsko vrsto ter je usmerjeno proti pripadnikom vrste ali proti drugim vrstam. Konrad Lorenz je v agresivnem vedenju videl instinkte z lastnimi, endogenimi goni. Teorije učenja pa nasprotno agresivnost pripisujejo izključno reaktivnemu vedenju, ki ga žival pridobi z izkušnjo (obramba revirja, sovražno okolje). NajnovejšI' teorije razvijajo hipotezo, da je agresivnost genetsko pogojena, hkrati pa vpliva okolje (socialrw izkušnje, ekološki in psihološki dejavniki, pomanjkljiva socializacija). Povel'ana aagrl'sivnost iI' po~osto rezultat frustracij (žival nI' mOT!' zadovoljiti potrpb po hrani in drugih potrpb.) Tudi Ili'katl'ri hornlllni (h'stostpron) lilhko zvi~ajo a~n'sivnost.

Motiviranost in akcijska pripravljenost v

MOZGANSKI MOTIVACIJSKI CENTRI "Klasična" etologija je prepričljivo prikazala tri zelo pomembne mehanizme vedenja živali: prirojeni mehanizem sproščanja, motivacijo in dedno koordinirane (instinktivne) kretnje. Šele nevroetologija je lahko razložila, kaj se dogaja v osrednjem živčevju (v možganih in v hrbtnem mozgu) in kaj v perifernem živčevju. 13 Mehanizme sproščanja ima nevroetologija za nevronske filtre. Živ čne celice 'i (nevroni), po večini zbrane v centralnem živčevju, so tisti sistem, ki opravlja se: iri :'/' lekcij o (odbiro) dražljajev iz okolja. Nevronski filtri določajo, kateri so biološko ti pomembni ključni dražljaji. Prve vpoglede v ta mehanizem so opravili s pomočjo mikroelektrod. Tako so pri sesalcih ugotovili, da gredo informacije, ki jih zazna očesna retina (mrežnica), prek možganskega debla v skorjo velikih možganov. Vidni in vohaini živec namreč izhajata iz velikih možganov. V skorji velikih možganov potekajo posebni procesi filtriranja dražljajev, ki temelje na filogenetsko (razvojno) pridobijenem vidnem predelu možganske skorje. Pri vizualnem mehanizmu sproščanja sesalcev obstaja torej več stopenj selekci- , je: Prva stopnja je groba odbira tistih dražljajev, ki jih sprejemajo receptorji (čutne celice) očesa. Druga stopnja se dogaja v celičnih odebelitvah mrežnice" ': kjer so našli različne tipe celic, ki odkrivajo in odbirajo biološko pomembne: , . imenovali so jih detektorje. Centralno pa leže živčna omrežja, ki nadzira-\ Ijo specifične odzive na povsem določene vizuelne ključne dražljaje in jih pove- \ žejo (integrirajo) z drugimi čutnimi modalitetami (Vreg, shema 5). . I

I

'DI+--'f--Modo

Vreg, shema 5: Centralni živčni sistem in sistem endokrinih žlez.

el'ntralni ~,iVI'ni sistpm (os"l'dnj(' ~,iVI'PVj(') il' nadzorni cl'nlpr telesa, koordinira nje~ovo mehanNko in'kl'mijsko dl'loVlIl1jl' (dl'lov.ll1jl' hormonov) il1l1sklajlljl' dplovanjp t('l('snih or~anov.

65

Sporazumevanje živih bitij

Motiviranost in akcijska pripravljenost

SPLOŠNA VZBURJENOST ŽIVALI

Etologija se je doslej pretežno ukvarjala s specifičnimi vedenjskimi pripravljenostrni živali na akcijo, manj pa je upoštevala stanja splošnega vzburjenja. Vsak dražljaj vzbudi pri sesalcih dve različni obliki vzburjenja v možganih: Prek specifičnih senzornih živčnih prog vzbudi ustrezna področja v velikih možganih: vidni dražljaj torej vzbudi vidni center. Hkrati pa isti dražljaj sproži tudi neko nespecifično reakcijo v vseh čutilnih središčih skorje velikih možganov.(Vreg, shema 6). limbični sistem

talamus

možganska skorja

mali možgani

Od specifičnih čutilnih prog vodijo številne zveze k difuznemu sistemu živč­ nega nitja v prednjih predelih možganov. Zato dražljaj ne povzroči le specifič­ nega stanja vzburjenja, marveč tudi splošno vzburjenost. Tako si lahko tudi pojasnimo, zakaj vidna slika markerja ali pa samo lajež drugih psov vzbudi splošno vzburjenost našega psa. Poročila iz očesa, ki prihajajo po vidnem živcu in se zberejo v zatilnem predelu skorje, povzročijo, da se aktivirajo tudi druga čutilna središča (za sluh, voh, okus), pa tudi gibalna središča (za trup, za zgornje ude, za jezik, za grlo). Splošna vzburjenost psa pomeni zanj tudi stopnjo poziva na visoko pripravljenost. Področje pod velikimi možgani (talamus) razvrsti prihajajoče impulze in jih pošlje v različne dele velikih možganov. Hipotalamus sproži zapleteno zaporedje živčnih in biokemičnih dogajanj. Mišice se napno in pripravijo telo na napad. V tem stanju je komaj še možno obvladovati psa. To je neke vrste stresa, ki v živali prebudi pradavne dispozicije za boj za obstanek.

NEVROFIZIOLOŠKI KORELATI MOTIVACIJE

hipoftZa

~ možgansko deblo

hrbtenjača

Vreg, shema 6: Najpomembnejši deli možganov človeka in psa. Na možganih ločimo možgansko deblo, male možgane in velike možgane. Možgansko deblo je po zgradbi podobno hrbtenjači, spodnji del debla imenujemo podaljšana hrbtenjača. Iz možganskega debla izhajajo možganski živci, vohaini in vidni živec pa izhajata iz velikih možganov. V možganskem deblu je mreža živcev (retikularna formacija), ki sprejema živce iz vseh delov možganov in jih pošilja na vse strani. Vzdržuje tudi budnost: če ne deluje, organizem utone v večno spadnje. Bdi nad informacijami in jih filtrira. Na vrhu možganskega debla je talamus z mnogimi senzibilnimi jedri: nekatera pošiljajo informacije možganski skorji, druga pa posredujejo informacije med deli možganske skorje in so LJ interakciji z retikularno formacijo in limbičnim sistemom. Limbični sistem ima pomembno vlogo pri čustvih in motivaciji. Pri višjih sesalcih lahko poškodba dela tega sistema povzroči hiperseksualnost (pri mačkah) ali pa povečano agresivnost (pri psih). Hipotalamus ima funkcijo vzdrževanja homeostaze. Nadzoruje avtonomno živčevje in delo va nje hipofize. Mali možgani urejajo skladnost gibov, mišični tonus in ravnotežje. Pri okvari postane hoja opotekajoča. Možganska skorja in možganska jedra velikih možgll nov so s čutilnimi in motoričnillli živt~nil1li zveza1lli povezani z lIIožganskilll deblo", il/ hrhtllim mozgolll.

66

Etološka motivacijska analiza je pokazala na vrsto zakonitih sprememb pripravljenosti za akcijo. Nevroetologija si je zastavila vprašanje, kako v centralnem živčnem sistemu (v možganih) poteka odločanje o aktiviranju različnih, nasprotujočih si pripravljenosti za akcijo. Kateri živčni preklopi imajo prednost in kateri živčni mehanizmi nadzorujejo vrednote pripravljenosti za akcijo? Zato so biologi električno dražili možgansko deblo nekaterih živali, da bi naili nevrofiziološke korelate motivacije. Tako so z reakcijami na različne dražljaje odkrili, ali gre za apetenco (poželenje) po tekočini, hrani, parjenju ali pa po agresivnosti. Lahko so tudi lokalizirali motivacijske centre. Pri sesalcih je v lateralnem predelu hipotalamusa center za lakoto; z električnim draženjem so pri živali sprožili lakoto in iskanje hrane. V centralnem predelu hipotalamusa pa so našli komplementarni center nasJčenja; z njegovim draženjem so dosegli nasičenje in žival je prenehala jesti. Ce pa je ta center poškodovan, žival žre čez mero in po.tane enormno debela. V lateralnem predelu hipotalamusa leži tudi center za žejo: če so ga dražili, je 'Iival čezmerno pila; če pa je bil poškodovan, je prenehala piti. S kemičnimi draIljaji pa so dosegli izlive adrenalina oziroma noradrenalina ter tako spodbudili vedenje žrtja; nasprotno pa so s produkcijo acetilkolina spodbudili pitje. Hipotalamus vpliva tudi na seksualno pripravljenost tako, da jo spodbuja ali zavira: lahko celo povzroči nenehno spolno strast. Nevronski mehanizmi filtriranja in motivacijski centri sami pa ne določajol dedno koordiniranegn vedenja. Ohstajajo še razvojno pridohljeni, kompleksni živčni: clnllri (1I/OZSIIIISkll jl'tlm), ki III/dll/jt' d%(~lIjo I/I'vro/izi%ške lIIc/tal/izlIIl' vedl'lIj.

67

Sporazumevanje živih bitij Lahko opredelimo senzibilne in motorične živčne proge, ki so temelj motoprogramov (programov gibanja in instinktivnih kretenj). Tu se členijo vzorci impulzov, kar nekateri imenujejo generator vzorcev (pattern generator). Tu so tudi poveljevaini centri, ki določajo reagiranje na zunanje impulze in izbirajo vedenjske vzorce. Etologi so s temi spoznanji prejšnjemu pojmovanju refleksnega vedenja (s preprostimi senzorskimi povratnimi zvezami) postavili nasproti koncept endogene tvorbe vzorcev. Razkritja nevroetologije so torej jasno dokazala, da na pripravljenost za akcijo sovplivajo zunanji in notranji dejavniki. Motivacija pri živalih ni nekaj "duhovnega" ali samo psihičnega, marveč gre za nevronske mehanizme filtriranja in delovanje motivacijskih centrov v možganih. Ti se odzivajo na zunanje in notranje impulze, "porajajo" motivacijo, spodbujajo apetenco in poganjajo žival v akcijo. ričnih

Motiviranost in akcijska pripravljenost va. Zatem pa sprejemaina celica pošlje sporočilo nazaj v hipotalamus in/ali hipofizo. To sporočilo kot povratna zveza določi, ali se izločanje potrebnega hormona lahko zmanjša ali poveča. Tako je doseženo potrebno ravnovesje (homeostaza). V centralnem živčnem sistemu (hipotalamusu) je vrhovno središče za uravnavanje spolnih funkcij - seksualni center. Od tu poteka spodbuda po spred- , njem delu hipofize. Tako prebujena hipofiza začne izločati hormone: njihovo delovanje je usmerjeno na spolne žleze (gonadotropni hormoni) in na skorjo nadledvične žleze (adrenokortikotropni hormon). Gonadotropni hormoni poživljajo zorenje semenčic in pospešujejo izločanje testosterona (spolnega hormona). Adrenokortikotropni hormon pa pospešuje v nadledvični žlezi nastajanje drugih hormonov, ki so po delovanju podobni testosteronu (androgeni). Oboji podpirajo razvoj sekundarnih spolnih znakov in uravnavajo delovanje hipofize (hormonsko ravnovesje). Ravnovesje pa je odvisno od delovanja seksualnega centra: nanj pa vpliva psihično razpoloženje. Vpliv možganske skorje (in psihičnega razpoloženja) na seksualni center je tudi pri ženskah izjemno pomemben.

HORMONI IN SPOLNO VEDENJE

FIZIČNA IN SPOLNA AKTIVNOST I

Na pripravljenost za akcijo vplivajo različni notranji dejavniki: poleg centralnega živčnega sistema (CŽS) tudi sistem endokrinih žlez, ki izločajo hormone. Ti med drugim uravnavajo temeljne gone in čustva, kot so: spolna sla, agresivnost, jeza, strah, veselje, žalost. Endokrini sistem ima nalogo, da razširja informacije po organizmu in te kemijske informacije spodbujajo omenjene gone in čustva. Poleg tega pa spodbujajo tudi rast in nastajanje spolne identitete (spolnih znakov), uravnavajo telesno temperaturo, sodelujejo pri popravi poškodočnih

funkcij skih krogih. Sistem endokrinih žlez izloči po enega ali več hormonov v kri in ta jih raznaša po vsem telesu. Ena izmed vodilnih endokrinih žlez je hipofiza, ki je povezana z možgani (hipotalamusom). Tudi delovanje endokrinih žlez je povezano s centralnim živčnim sistemom (zlasti z vegetativnim oziroma samodejnim, ki ima svoj center v hipotalamusu). Hipotalamus sprejema pobude (dražljaje) ali sporočila iz zavestnih in podzavestnih možganskih področij in nato pošilja signale po obeh poteh, po živcih in hormonih. Centralni živčni sistem (CŽS) je komunikacijski sistem, ki hitreje kot hormoni prenaša sporočila kot kodirane električne dražljaje po mrežju živčnih vlaken. Sistem endokrinih žlez je počasnejši, ker pošilja "hormonska sporočila" po kr vnem obtoku k posebnim celicam ali ciljem. Hormonsko komuniciranje je zaporedje kemičnih reakcij, zato bi ga lahko , imenovali tudi kemijsko sporazumevanje. Po navadi se začne, kadar se hipotala·· mus odzove na sporočila iz ČŽS, zatem pa pošlje sporočilo žlezi "dirigl'l1tu" - hipofizi. Ta pošlje drugega kemijskl'ga sla v posl'hno tkivo ali organ, ki ga l1raVI1,l"

68

Vsaka apetenca se ne sproži zaradi fiziološkega ravnotežja oziroma neravno-\ težja. Spolni nagoni imajo kompleksnejši mehanizem kot glad ali žeja. Tu hor-[ monski vplivi zgrade dalj trajajočo spolno pripravljenost. Spolna pripravljenost za akcijo temelji na zunanjih dražljajih, notranjih čutil­ nih dražljajih in na instancah centralnega živčnega sistema. Tudi apetenca po boju ne temelji le na zunanjih dražljajih, marveč predvsem na notranjih dejavnikih. Notranja pripravljenost za agresivno akcijo pri ljudeh in živalih je odvisna od produkcije androgenih hormonov (to so moški spolni hormoni, zlasti testosteron). Najbolj je raziskano hormonsko krmiljenje razmnoževanja in agre.ivnosti sesalcev. Ciljna področja hormonov, ki vplivajo na vedenje, so zelo različna. V CŽS je vpliv hormonov vezan na povsem določena hormonsko senzitivna področja. Ko vnesli hormonski preparat v določen del hipotalamusa, so spoznali, da lahko pri skopljenih živalih (sesalcih) dosežejo spolno vedenje (z ostrogenom žensko vedenje, s testosteronom moško vedenje). Hormoni imajo lahko odločilen vpliv na pošiljanje sporočil (signalov, infor- \ macij). Sporočila vplivajo na vedenje partnerja iste vrste, ta pa se odzove na . .poročilo s pošiljanjem svojega sporočila ali pa z vedenjem. Na spolno vedenje (parjenje) zelo učinkovito vplivajo optična in akustična 'poročila, močno pa učinkujejo tudi morfološki sprožitelji vedenja (barvni vzorci) ln fe.romoni. 14

.0

_ - - - •••- - •• -

_ _ _ o.

U 111'I'omlllli so tl'll'sll!' snovi, potrl'i>ll!' za kl'mil'no komuniciranje med posamezniki (kemični si1\1\1111). To so m.H'ilni vonji tl'll'sa, vonjskI' snovi I.il ol.ll
69

Motiviranost in akcijska pripravljenost K.~ pa se pokaže hormonski učinek testosterona, lahko nekatere živali (pisani ostnz) celo spremene barvo in tako signalizirajo pripravljenost na spolno akcijo ali pa na fizični spopad. Podobno tudi nekateri človeški nasilneži pred takimi akcijami kar "spremene barvo". Ko pes označuje svoje ozemlje, proizvaja primerne feromone (značilne vonje), kar lahko počne tudi pod vplivom testosterona (spolnega hormona). Za normalno spolno vedenje odraslim sesalcem zadostuje dovolj visoka koncentracij:. moških ali ženskih spolnih hormonov. Spolni hormoni aktivirajo razne nacme spolnega vedenja. Kadar živali kastriramo pred spolno zrelostjo, to pri obeh spolih povzroči popolno pomanjkanje spolnega vedenja, ki je pogoj za razmnoževanje vrste. Nasprotne rezultate pa so dosegli, če so žival kastrirali po vstopu v spolno zrelost. Hormoni vplivajo na spolno in agresivno vedenje kot notranji dejavniki, vendar so odvisni od zunanjih dejavnikov. Ti dejavniki so dnevna svetloba, sončna toplota in drugi. Tako je hormonsko pospeševanje spolnega, razmnoževalnega vedenja pri pticah odvisno od ustrezne dolžine dnevne svetlobe, kajti dnevna svetloba vpliva na aktiviranje semenskih žlez. Skrajšanje dnevne svetlobe in mraz pa zavirata proces aktiviranja. Sončna toplota deluje zelo spodbujajoče na spolni nagon, ker povečuje aktivnost hipofize. Produkcija testosterona, ki uravnava spolni nagon, je pri moških najobilnejša v mesecih intenzivnega sončnega sevanja (poleti in zgodaj jeseni), ~ajmanjša pa je pozimi. Pogostost spolnega občevanja doseže vrhunec v juniju, 1In sicer tiste dneve, ko je največ sončne toplote.

SOCIALNI DRAŽlJAJlOKOLJA

K zunanjim dejavnikom, ki vplivajo na endokrini sistem, sodijo tudi dražljaji okolja, tako imenovani socialni dražljaji. Sporočila okolja (kemični signali, morfološki, barvni in drugi signali), ki zadevajo žival, spodbujajo lahko njeno spolnost ali agresivnost. . Socialni dra~ljaji okolja, ki jih sprejema centralni živčni sistem, lahko sprožiJO le kratkotrajne hormonske reakcije; vplivajo pa na dnevno sliko hormonske vrednosti, se pravi, vplivajo na status mirovanja hormona. Oba vpliva pa lahko f~v.ečata vpliv centralnega živčnega sistema na prihodnje socialne spolne drazl,1aJe. To pomeni, da delujeta aktivirajoče, lahko pa tudi zavirata spolno vedenJe. \ I:I0rmoni in vedenje so v odnosu medsebojne soodvisnosti, medsebojnega vplIvanja. Hormoni aktivirajo ali zavirajo vedenje, vedenje pa vpliva nazaj na tendokrini status živali. Vedenjske in hormonske reakcije živali pa lahko spremene (pospešijo ali zav.ro) produkcijo njenih sporočil (kemičnih ali drugih signalov). To pa spet vplIva na socialno okolje živali: njeni komunikacijski partnerji okrepijo (ali oslaLw) svoja komunikacijska spolna sporočila.

!

70

Obstaja torej kompleksni sistem soodvisnih odnosov med socialnim okoljem, hormoni in vedenjem živali. Pri različnih sesalcih so odkrili, da lahko spolni dražljaj samice pri samcih veni minuti sproži sproščanje spolnega hormona, čez kake pol ure pa naraste količina testosterona v krvi. Celo vonj samice zadostuje, da se sprosti hormonska reakcija. Zvišana hormonska vrednost pa zelo hitro spet upade - čeprav ostaneta samec in samica v fizični bližini. Podobno so tudi pri moških zap azili porast spolnega hormona v fazi zvišanega seksualnega interesa. Te ugotovitve dopuščajo domnevo, da igrajo hormoni pri pospeševanju spolne pripravljenosti veliko večjo vlogo, kot smo jim jo pripisovali do zdaj. Pri sesalcih, pticah in ribah povzročijo bojni spopadi hiter dvig količine glukoze v krvi, hkrati pa upade produkcija spolnih hormonov. Pri poražencu je zaradi stresa v boju ta hormonska reakcija bolj drastična kot pa pri zmagovalcu. Podobno reakcijo so ugotovili tudi pri človeku: 25 minut po koncu boja v ringu so zabeležili znižanje vrednosti testosterona. Na spolno aktivnost negativno vplivajo dražljaji socialnega okolja: konflikti s partnerji ali v skupini, podrejenost, avtokratski izbruhi, ki jim je izpostavljen človek. Sovplivajo pa tudi drugi močni dražljaji okolja: visoka ali nizka temperatura, slabše razmere prehrane, prenaseljenost itd. Strah pred sovražnikom, poškodbe v boju, stalna podrejenost in podobno lahko povzročijo posebno fiziološko stanje, ki ga označujemo kot stres. Stresne reakcije organizma posreduje hormonski sistem, ki ima za cilj, da izboljša fiziološko prilagoditev živali na težke razmere okolja. Če se bo stresna situacija nadaljevala, bo nadledvična žleza začela izločati še hormone, ki zvišujejo količino glukoze v krvi. Te spremembe pripravijo organizem na povečane aktivnosti. Šibke stresne reakcije so pri človeku vsakdanji pojav. Te ga ne ogrožajo, temveč spodbujajo telo k stalnemu prilagajanju na izzive in zahteve socialnega okolja.

MODEL POSPEŠEVANJA AKCIJSKE PRIPRAVLJENOSTI

Novejše raziskave znanstvenikov, zlasti nevroetologov, razkrivajo, da pripravljenost za akcijO povzroča kompleksen splet dejavnikov. Predvsem so natančneje raziskali notranje dejavnike (endogene faktorje), kot so delovanje honnonov tn impulzi centralnega živčnega sistema. Eksperimenti so pokazali, da tudi zunanjih dejavnikov (eksogenih faktorjev) ne moremo preprosto omejiti le na delovanje dejavnikov okolja (vplivi podnebja, letnih časov, geografskih razmer, živalskih vrst, boja za preživetje itd.) in sprožilnih ključnih dražljajev. Eibl-Eibesfeld (1986, 209) je ugotovil, da gre za funkcionalno soodvisnost notranjih in zunanjih de;avrrikov. Notranji impulzi nastajajo v centralnem živčnem sistemu, kar je posledica d()lgoll't/1e~a razvoja, l1l'kaj tiso(~ll'tij trajajočega nastajanja teh struktur v vedl·njski 0/110~1'IH'zi, sovplivi1nji1 gl'nov in okolja. (;('ndski pro~rall1 tOI'l'j VSl'l111-

..

71

je tudi prirojena "spoznanja" okolja, v katerem je živalska vrsta tisočletja bila svoj boj za obstanek. Tako lahko nastopi povratno delovanje neke akcije na notranje dejavnike (spolni stik samice s samcem sproži izliv hipofiznih hormonov) ali pa povratno delovanje akcije na zunanje dejavnike. Dierk Franck (1985, 32-33) je na modelu prikazal, kako so pri pospeševanju akcijske pripravljenosti vedno udeleženi notranji in zunanji dejavniki. S puščico na zgornjem delu sheme je nakazal, da so endogeni (notranji) dejavniki lahko odvisni od zunanjih (Franck, shema 2).

IV. INTERAKCIJSKO KOMUNICIRANJE

AKCIJA Merljivi parametri: pogostost. traja..... e&sovna latentnost inl8nzjynoS~

Franck, shema 2: Model pospeševanja akcijske pripravljenosti. Pripravljenost Zil akcijo je vezni člen med endogenimi in eksogenimi dejavniki ter med akcijo živali. Akcijsko dejanje pa lahko s povratno zvezo učinkuje na endogene in eksogene faktorje. Merljivi parametri so odvisni od pripravljenosti za akcijo, pa tudi od sprožilnega dražljaja. Eksogeni dejavniki so časovni pogoji (pogoji okolja: svetloba, temperatura, vlažnost itd.), nagrajevalni dražljaji (ki motivirajo žival za akcijo), habituacija (navajanje na dražljaj) iII dražljaji pripadnikov vrste (ki povzročajo pripravljenost). Endogeni dejavniki pa so: geni (genska predispozicija), endogeni ritmi (spontana periodičnost, dnevni cikel delovanja 11 konstantnih zunanjih pogojih), hormoni in impulzi centralnega živčnega sistema.

72

Sporazumevanje živih bitij

KOMUNIKATIVNO (SPO)RAZUMEVANJE

Proces komuniciranja (kot medosebna interakcija) predpoffavlja komunikativno delovanje (najmanj dveh) komunikacijskih partnerjev, ki skušata v komunikativni interakciji dosegati (spo)razumevanje. Komunikator (sporočevalec) je , tisti komunikativno deluj oči posameznik, ki želi nekaj sporočiti oziroma skuša doseči (spo)razumevanje. Recipient (sprejemalec) pa je tisti komunikativno delujoči posameznik, ki želi nekaj razumeti, se pravi, s partnerjem želi deliti pomene (uresničiti splošno intencionalnost). Tako je vzpostavljena dvostransko st - recipročnost komunikacijskega dogajanja: komunikator lahko komunicira (sporoča) le takrat, kadar je recipient pripravljen sporočilo sprejeti (razumeti). V komunikacijskem procesu ni možna "nikakršna enostranska intencija, transmisija in recepcija" (Merten 1977, 46). Komuniciranje je~l!!j9:!i proč.~). Komuniciranje ni enosmern"o ali dvo smerno dejanje, marveč je kompleksen proces, ki lahko napreduje, iahko pa-fu'čl1žastanealrše prekine. V komunikacijskem prostoru imamo opraviti z zapletenima osebnostma, ki se "potapljata" druga v drugo, se odbijata, privlačita, si nasprotujeta, dosegata \, skupna stališča ali pa ostajata v konfliktu (konjuktivni in disjunktivni procesi). 1V tem procesu posameznik doživlja vsa mogoča komunikacijska razmerja, se i prebija skozi kognitivna in afektivna stanja ter doživlja nova spoznanja v "na•~ predujočem" procesu. V okviru socialne interakcije so možni fizični ali drugi občevalni interakcijski stiki. Sem ne sodijo samo fizični dotiki med ljudmi, marveč tudi vse oblike fizičnih stikov z živalmi. Občevalni interakcijski stiki so tudi vse oblike neverbalnega komuniciranja (mirnika obraza, gibi, kretnje, geste, pa tudi vokalne geste, fiksiranje s pogledom, vonji in druge oblike). Kadar vzpostavimo medsebojno komunikacijsko sporočanje s signali ali pomenskimi simboli, govorimo o komunikacijski interakciji. Kriterij interakcijskega komuniciranja je medsebojno izmenjavanje sporočil.

1

PRISTNOST DIADIČNIH ODNOSOV

Interakcijsko komuniciranje

Komunikologi ugotavljamo, da gre v primeru diadičnega odnosa med zdravnikom in bolnikom za še bolj pristne interakcijske vezi, kot so običajne v družini kot primarni skupini. Član družine se zateče k zdravniku, ko je ogroženo njegovo zdravje ali celo življenje. Če zdravniku uspe vzpostaviti z bolnikom odnos popolnega zaupanja, mu ta izpove - podobno kot vernik duhovniku pri spovedi - vse svoje zdravstvene, telesne, duševne in socialne težave. Bolnik ve, da je zdravnik zavezan k molku in zato mu v polnem zaupanju pove tudi intimnosti, ki jih sicer ne razlaga ženi oziroma možu, še manj pa otrokom. Da bi zdravnik upravičil bolnikovo zaupanje, mora razviti empatičen odnos projekcije v psihično in telesno stanje bolnika, pa tudi v socialno okolje, ki ga obkroža. Tako se lahko razvije komunikacijski proces, kjer se dve kompleksni osebnosti prebijata skozi kognitivna in afektivna stanja in med boleznijo doživljata nova spoznanja - tudi o življenju in smrti. Ta humani odnos in etos bi morali imeti pred očmi mnogi poklici, od politikov, pravnikov, sodnikov do novinarjev, kadar se srečujejo s sodržavljani in z "bolniki" družbene patologije in anorničnega socialnega stanja. Zlasti novinarji bi morali imeti "zdravniško" senzibilnost za težave svojega "pacienta" -občana, ko ga sprašujejo o zasebnih stvareh. Vživeti bi se morali - podobno kot zdravnik v njegov duševni svet in v vlogo, ki jo je prisiljen igrati v življenju. Izkazati bi se morali vrednega zaupanja intervjuvanca in objaviti samo tisto, v kar privoli sam.IS V interakcijskem recipročnem razmerju bolnik ni objekt dogajanja, ampak subjekt; bolnik je tako motiviran za terapevtsko in psihoterapevsko obravnavo. Vendar pri mnogih boleznih, zlasti psihičnih ali družbi nevarnih nalezljivih boleznih, bolnik ne more biti vedno avtonomen; "družba" lahko odredi prisilno zdravljenje, kar pomeni vdor v njegovo zasebnost. V načelu pa velja, da zdravniki ne smejo uporabiti prepričevalne "prisile" (neizbežnost operacije) in manipulacije z bolnikom, marveč morajo doseči zavestno privolitev (informed consent). Bolnik lahko tudi pristane, da se odreče pravici do zasebnosti . Pri interakciji s psom gre za obliko diadičnega odnosa, v katerem je lastnik psa kognitivno in afektivno povezan s psom, pes pa s svojim lastnikom - vodjem krdela. Pes je socializiran v družino, ki zanj genetsko nadomestuje krdelo. In kakor so v krdelu vzpostavljene norme in standardi, hierarhični odnosi in oblike vedenja, tako se to v družini v spremenjeni obliki izraža pri psu. Če primerjamo različne oblike diadičnih odnosov, vidimo, da gre pri diadi-' čnem odnosu med zdravnikom in bolnikom za izjemno pristne interakcijske vezi. Kognitivna in emocionalna vez med dvema ljubečima se osebnostma je lahko zelo prvinska. V družini so odnosi manj pristni, interesno usmerjeni in pogosto konfliktni. Pri interakcijskem razmerju človek - pes gre lahko za močno kognitivno in afekt iv no navezanost, vendar psi psu prevladuje emocionalna vez. Dolga leta se 1" Pred novinarja se postavlja profesionalno vprašanje, ali je sposoben razumeti, da gre za spoštova-

V primarni skupini (družina, zdravnik-bolnik, profesor-študent) vzpostavlja mo diadičen odnos. Oče in sin, mati in hči, zdravnik-bolnik, profesor in študl'llt so diadič/1o povl'zimi, Sl' pravi, IH' obstajajo drug bl'l'z drugq~i1.

74

njl' l'lovekove časti in dostojanstva? Osebno se mora vprašati, kako naj pošteno in etično piše resnico o dogajanju, nt' da bi prekoračil meje zasebnosti v korist pravice javnosti do informiranja. To It· njl'g(wa oSl'bna dill'nHl, njl'govo bivanjt· "1l11'd življl'njl'm in smrtjo", njl'gov zgodovinski misl'lni ""rlt·fakl", ki liHI hlln,1 dll.~i VSI' ).ivijt'lIj'··· blllj kot vsi l'Ii,'lIi k!lllt'ksi in prof"sionalni standardi.

75

Interakcijsko komuniciranje

Sporazumevanje živih bitij

spleta med njima tesno prijateljstvo, empatično spoznavata drug drugega, vzposta~ljata medsebojno zaupanje, izkazujeta skrb drug za drugega. 16 Clovek vidi v psu zvestega prijatelja, morda celo zvestejšega kot v drugih čla­ nih družine. Kadar v družini nastane konflikt, ki se izrodi v prepir ali celo v verbalne grožnje, lastnik psa v stresu zapusti hišo; pes je edino živo bitje, ki priteče za njim, se mu dobrika in ga skuša umiriti. Ko osamljen preživljam dn~ve, mi pogled na psa blaži napetosti in bogati sobo. Ko sedem k pisalni mizi, Crt sede v kot ob mizi in me ne izpusti iz oči. Ko se spravljam spat, počaka, da grem v posteljo; nato se tiho priplazi k vratom moje sobe in leže pred vrata, tako da me lahko opazuje spečega in bdi nad mano. Tak pristen diadičen odnos nedvomno blaži v človeku napetosti, mu umirja srčni utrip in zmanjšuje pritisk. V taki situaciji se človek lažje spopada s stresi, saj ga živo bitje ob njem opozarja, da morata skupno preživeti še precej let in da morata voditi skupen boj za preživetje.

INFORMATIVNO - PREPRIČEVALNA INTERAKCIJA '1

Model informativno-prepričevalne interakcije združuje sestavine "objektivnega" informiranja in model prepričevanja. Prva sestavina modela je informativno komuniciranje. Ljudje potrebujejo informacije, da bi razumeli dogajanja v okolju. Poleg tega je informativno komuniciranje "nevtralno": ustvarja razumevanje dejstev in podatkov, za katere občinstvo meni, da so točni; spodbuja razumevanje konceptov, za katere meni, da niso predmet disputov; nudi razumevanje idej, ki temelje na dejstvih. Druga sestavina je model prepričevalne interakcije in aktivnega občinstva. Propagandist se mora vedno odzivati na potrebe občinstva tako, da bo občin­ stvo s sprejemom namenskega sporočila začutilo te svoje potrebe. Volivec mora čutiti, da politik želi zadovoljiti njegove potrebe. Šele takrat bodo volivci zadovoljili potrebe politika tako, da bodo zanj glasovali. To je situacija interaktivne dependence (Jowett in O'Donnel1987, 21-23). Komunikacijska znanost je uveljavila predstavo o aktivnem medijskem občinstvu, ki kot subjekt izraža svoje informacijske potrebe. Koncept učinkov prepričevalne komunikacije se je umaknil razmišljanju o potrebah občinstva. Katz, Blumler in Gurevitch (1974, 20) so uveljavili teorijo uporabnosti in nagrajevanja 16

76

Moj nemški ovčar Črt je svojevrstna osebnost. Vzgajal sem ga kot osebnost - z vsemi pravicami, ki pripadajo takemu skrbnemu in ljubeznivemu psu. In tako se mi dozdeva, da prav tako skrbno bdi nad mojim zdravstvenim stanjem kot jaz nad njegovim. Če začnem kašljati in obležim, SP zaskrbljeno ozira na mojo posteljo. Če Črt dobi rano ali poškodbe, pustim vse in ga zdravim ali odpeljem na kliniko. Skrbi me, kaj bi bilo z njim, če bi se meni kaj pripetilo. Pes se zaskrbljpllII ozira za mano, kadar se odpravljam na pot in ga izročam prijateljem v oskrbo. Skrbi g.1 lasln,. usoda, pa tudi moja. Ko pridpm ponj, "izkril'i" \'l'lo simfonijo srt'l'nih glasov, pialIl' vamp Il'r 1I\t' ohlih'.

("uses and gratifications approach"), ki težišče analize premakne v proučevanje socialnih in psiholoških korenin potreb, ki pogojujejo pričakovanja glede množičnih občil in drugih virov, kar vodi k različnim vzorcem medijskega izpostavljanja ter povzroča zadovoljevanje potreb. Oblikovali so teorijo o "aktivnem občinstvu", ki uporablja javna občila ciljno in ki pozna svoje potrebe. Avtorja prepričevalnega modela sta sprejela teorijo o aktivnem občinstvuP Avtorja prepričevalnega modela menita, da je propaganda oblika komuniciranja, ki se razlikuje od prepričevanja po tem, da skuša doseči odziv (response), ki pospešuje (podpira) želeni namen propagandista. Prepričevanje pa je interaktivno in skuša zadovoljiti potrebe obeh, prepričevalca in prepričanega. V propagandno komunikacijo sta vključeni sestavini informativnega in prepričevalnega komuniciranja. Navezuje se na tradicionalne teorije retorike (Aristotel), delno pa na srednjeveško koncipiranje verske propagande (Sacra congregatio;:J.e propaganda fide, 1622. leta). Prepričevalni model temelji na tradicionalnem modelu pošiljanja sporočila od (s)poročevalca preko vratarja do sprejemalca. Proces informiranja sestavljajo tele sestavine: sporočanje idej, razlaga informacij (idej) in usmerjanje (doseganje opredeljevanja sprejemalca). Namen tako pojmovanega informacijskega procesa je doseganje medsebojnega razumevanja. Informativno komuniciranje gradi na idealnem modelu komunikativnega delovanja in načelu recipročnosti komunikativne interakcije. Pošiljanje informacij naj bi bilo "objektivno", nepristransko (nevtralno) in naj bi ustvarjalo razumevanje dejstev in podatkov, političnih konceptov in idej. Ker pa propagandno prepričevanje pretežno poteka preko množičnih občil, I moramo prepričevalni model kritično vrednotiti v luči temeljnih funkcij množičnih občil. Te so: a) funkcije, ki so imanentne sodobnim množičnim občilom (informacijska, mnenjska, orientacijska in akcijska); b) funkcije, ki jih množična občila opravljajo kot socialne funkcije skupaj z drugimi institucijami v družbi (socializacijska, rekreacijska, interakcijska in integracijska) ter c) funkcije, ki izhajajo iz človekovih družbenih dejavnosti (politične, ekonomske, kulturne, znanstvene, izobraževalne, športne, verske in druge aktivnosti) (Vreg 1990,51). Informacijski proces naj bi temeljil na imanentnih medijskih funkcijah, ki jih opravljajo množična občila. To je predvsem informacijska funkcija (sporočilo prinaša novo, "novico", vedenje), ki obsega tudi kompleksnost sporočila (vsestranskost analiziranja stanj, dogajanj in problemov, prikaz zapletenosti, proti'slovnosti in kompleksnosti dogajanja, družbenih in svetovnih procesov) ter objektivnost (zavezanost in etično normo profesionalnega komunikatorja, da i podaja neokrnjeno, popolno, objektivno podobo dogajanj v družbi in v svetu, 17 Občinstvo

ima pobudo pri vzpostavljanju zveze med zadovoljevanjem potreb in izbiro medijskih vsebin ter tako "diktira" ponudbo medijskih vsebin. Šibka stran tega prijema je predpostavka, da ljudje lahko suvereno sporočajo svoje potrebe in interese. Avtorji tudi ne omenjajo možnosti manipulacije medijev z občinstvom. Strukturo potreb občinstva je namreč mogoče pojasniti It, v sklopu analizI' obstojl'i\' struktUr<' moči in oblasti v družbi. Politika lahko "določi" potrt'll<' druil.lw v skladu s svojimi I'olitil'nimi in ('konomskimi cilji. Avtokratski voditelj lahko dolm'i, kaj So "rt'SlIil'ni" inh'rl'si Ijudstv •• (Vrl'); 1l)I)(),D5).

77

Interakcijsko komuniciranje

Sporazumevanje živih bitij

:i lJ

'1

"jJ

da opusti subjektivnost osebnostne in politične observacije) (Vreg 1990,52). To pa v modelu obeh avtorjev pogrešamo. Ker gre pri obeh avtorjih za model političnega prepričevanja, sodi v kategorijo družbenih dejavnosti, ki jih človek opravlja na področju političnih procesov. Propagandist pošilja "nevtralne" informacije zato, da bi okrepil proces prepriče­ vanja, ki ga izvajajo politična stranka, država ali propagandna agencija. Zato je informacijski proces - kot ga razumeta oba avtorja - težko uvrstiti v kategorijo omenjenih informacijskih funkcij (novo, kompleksno, objektivno), ki so imanentne neodvisnim množičnim občilom. Komuniciranje sta definirala kot konvergenčni proces, v katerem sporočeva­ lec in sprejemalec ustvarjata in si izmenjujeta informacije. Opirata se na komunikološki postulat, da ljudje potrebujejo informacije, da bi razumeli okolje in zmanjšali negotovost. Informativno sporočilo omogoči, da sprejemalec bolje razume dogajanja v okolju, da spoznava okolje (se uči) in ustvarja medsebojno razumevanje dejstev in podatkov. V modelu se propagandist pojavlja kot akter v (Habermasovem) modelu komunikativnega delovanja, v katerem dva komunikativno kompetentna partnerja v procesu medosebnega (spo)razumevanja skušata dosegati soglasje. Na utopičnost modela komunikativnega delovanja smo že opozorili; povsem nesprejemljivo pa je teoretično sklepanje, da je v prepričevalnem modelu možno odmisliti intencionalnost komunikatorja in interesno partikularnost političnega prepričevalca. Avtorja priznavata, da njun model temelji na interaktivni soodvisnosti sporočevalca in sprejemalca, da bi povečali učinek prepričevanja (oblikovanje odziva, okrepitev odziva in sprememba mnenja). Prepričevanje je kompleksen, kontinuiran, interaktivni proces, v katerem sta sporočevalec in sprejemalec povezana s simboli (verbalnimi in neverbalnimi); z njihovo pomočjo skuša prepričevalec vplivati na objekt prepričevanja, da bi sprejel spremembo stališč in vedenja (prepričevani mora razširiti ali 'spremeniti svoje zaznave o dogajanju in svetu). Interaktivnost navezujeta na klasično AIj"st<:J!~!?Y:?""E1:~~~?~~2~q~~~1:::~po­ stavlj~Dsparticip~<jjo občinstva v interaktivnem procesu razmišljanja (enfhy"meme): občinstvo razumsko dopolni manjkajoče logične korake, kar spodbudi udeležbo. Sprejemalec v procesu udeležbe spremeni svoja stališča in vedenje, ker v tem vidi izpolnitev lastnih potreb, želja in interesov. Prepričevanje torej ni nasilno, kot je propagandna aktivnost, marveč je transakcionalno. Prepričevanje išče prostovoljno spreminjanje stališč. Udeleženca razumeta, da je prepričevanje interakcija, v kateri oba partnerja sprejemata sporočilo o dogodku in ga uporabita, da bi izpolnila potrebe. Prepričevalec se mora odzivati na potrebe aktivnega občinstva in skuša doseči, da bi občinstvo začutila potrebe in sprejelo namensko sporOČilo. Politik išče glasove volivcev in se navezuje na potrebe volivcev. Volivec mora čutiti, da politik želi zadostiti njegovim potrebam.

78

SIMBOLNO POSREDOVANA INTERAKCIJA Komuniciranje je kompleksno, razvojno dejanje, v katerem človek interaktira z okoljem. Družbenega dejanja ni mogoče razložiti s tem, da ga sestavimo iz dražljaja in odziva; imeti ga moramo za dinamično celoto, za kompleksni organski proces. Cilj dejanja je mogoče najti v življenjskem procesu skupine, zato moramo komuniciranje in jezik obravnavati v kontekstu kooperacijskega sodelovanja v skupini s pomočjo "pomenskih simbolov". Socialni proizvodi so stvaritve, ki jih med seboj delujoče osebe izoblikujejo, ko definirajo objekte v procesu socialnega izkustva in vedenja. Pomena si torej "ne moremo zamišljati kot stanja zavesti ali kot niz organiziranih odnosov, ki obstajajo ali vztrajajo duhovno zunaj področja izkustva, v katero stopijo; nasprotno, treba si ga je zamišljati objektivno, kot takega, ki ima svoj obstoj popolnoma v področju samem ... " (Me ad 1934, 78). Zvok, gib, znak dobijo pomen, kadar njihova uporaba vzpostavlja resnično skupnost akcije. Mead tudi opozarja, da fizično delo v človeku razvije odnos do predmetov in do okolja. Vsako živo bitje s svojim delovanjem v svetu realnosti razvije odnos do objektov in do okolja. "Doživlja" predmete in živa bitja kot stvarnost. Ko deluje na okolje, ga členi v pomenske segmente. To je proces simbolizacije, v katerem po Meadu ustvarimo za živo bitje še ne ustvarjene objekte, ki ne obstajajo zunaj konteksta socialnih odnosov, v katerem se dogaja proces simbolizacije. Ko živo bitje segment svojega okolja klasificira kot "drevo" ali kot "konja" in ga tako izloči iz okolja, začne upatavljati, kako druga živa bitja delujejo glede na omenjeni objekt ali živo bitje. Sele v tem kontekstu lahko ugotovi njuno funkcijo, na temelju izkušenj pa jima podeli pomen in postaneta simbola. Kar velja za odnos živega bitja do okolja, velja tudi za odnos živega bitja (člo­ veka) do sebe. Pomene objektov okolja spoznamo iz interpretacije delovanja drugih ljudi, prav tako si tudi interpretiramo delovanje naših interakcijskih partnerjev do nas samih. V tem procesu postanemo sami sebi objekt. "Zavest o sebi" (v smislu samozavedanja) nastane, ko s stališča partnerja gledamo sebe in sebe "ustvarimo" kot objekt. To je možno le, kadar se (miselno) prestavimo v vlogo drugega in se opazujemo s perspektive drugega. Sposobnost opazovati sebe iz perspektive mnogih drugih označuje Mead kot sposobnost prevzemanja vloge posplošenega (generaliziranega) drugega, kar pomeni, da sprejemamo vedenje vse skupine. Mead je strukturiral kategorijo "self" (jaz identiteto) iz dveh sfer: iz osebnostnega jaza in iz družbenega jaza (posplošeni drugi). Družbeni jaz nastane, ko se opazujemo iz perspektive drugih in se zavedamo njihovih identitet. Osrednjo vlogo pri oblikovanju osebnostnega jaza pa je dodelil vokalni gesti (Mead 1934, 132). Prevzemanje vloge drugega je osrednji dejavnik razvijanja "sebe" (self). Ta osebnostni jaz (jaz identiteta) je način, kako si človek opredeli svoje odnose do druge osebe v socialnem procesu. To pa je tudi proces soočanja s pričakovanji

79

Sporazumevanje živih bitij

drugih, s socialnimi hotenji okolice, z normami družbe, kar ustvarja napetosti in konflikte v posamezniku. V soočanju z mnogimi konfliktnimi pričakovanji in v procesu internalizacije konfliktov se človek oblikuje kot individuum. Geneza osebnosti je neločljivo povezana z mišljenskimi procesi, z refleksivno zavestjo, z jezikom in komuniciranjem v interakciji z okoljem. Toda geneze osebnosti ni mogoče pojasniti le v luči simboličnega interakcionizma in filozofije komuniciranja. Mead je sicer opozarjal na fizični proces člo­ vekovega delovanja, na gibe (geste) organizma, kot so motor ič ne, mimične in vokalne geste. Tako se je približal razlagi osebnostne identitete, ki jo je kasneje razvila antropologija. Sodobna antropologija ugotavlja, da je telesna identiteta najzaznavnejši, najvidnejši in najrazpoznavnejši indic vsake identitete Gužnič 1993, 17). Za komunikacijsko teorijo to pomeni, da so oblike neverbalne komunikacije sestavni del kompleksnega spleta komunikacijskega procesa in da komuniciranja ni moč reducirati le na izmenjavanje verbalnih simbolov. Zato sodobna komunikologija proučuje simboliko telesne konstitucije, izrazne oblike posameznih delov telesa, barvo telesa (rase), fizične lastnosti telesa, gibe telesa, obrazno mimiko, vizualno komuniciranje (govorica oči), kemično komuniciranje (vonji), vokalno simboliko (barva glasu, ritem, melodika), oblike taktilnega komuniciranja (dotikanje kot oblika sporazumevanja), komunikacijsko vedenje spolov, vplive okolja na komunikacijsko (zlasti spolno) vedenje živih bitij.

I I

1

MODEL "DRUŽBENEGA DEJANJA"

I

Meadovo razumevanje družbenega dejanja je Hulett apliciral na "model

1 družbenega dejanja", s katerim je prikazal posebno obliko osebnega komuniciI

. ranJa. \ Preden človek skuša navezati komunikacijski stik s svojim recipientom, si v svojem miselnem svetu fantazijsko predstavi, kako bo njegovo sporočilo delovalo na recipienta. Ta "prikriti preskus", kot ga imenuje Hulett, naj bi premostil prepad med I dražljajem in odgovorom, tj. med fazo motivacijskega dražljaja in fazo namenskega dejanja (učinek sporočila). Preden komunikator spregovori, mora v svojih ' mislih preskusiti, ali bo s svojim sporočilom motiviral recipienta in ga spodbu. dil k namenskemu dejanju. . \I Fazo "prikriti preskus" Hulett ponazarja na posebnem modelu (Hulett, she1 ma 1). i Shema pojasnjuje fazo prikritega preskusa takole: Ko skuša komunikator \ uresničiti namensko dejanje, se obrne k svojemu notranjemu viru informacij, \ internalizirani kognitivni karti ali modelu okolja, ki jo ima vsak socializira ni po'sameznik. Ko pregleduje kognitivno karto, pride do informacij o družbcni strukturi in njenih normah ('~splošeni drugtQ (na shemi točka 4) in () vrstah vedenja v interakcijah ("lastna vloga" in vloga drugega) (točka 2 in :1).

I

II

80

Interakcijsko komuniciranje

PRIKRIT POSKUS

bOTIVACIJSKlr

DRA2WAJ (-INPUT-)

NOTRANJI VIR INFORMACIJ K6GNITIVNA KARTA

r-r-

1. MIŠWENJA O SEBI

1'-1

PROCES IZZIVANJA VEDENJA (REAKCIJ)

NAMENSKO DEJANJE (>OUTPUT-)

I

1. PREPOZNAVANJE

a.sebe b. drugih

s.lastna b. od drugih

K DRUGEMU

2. IGRANJE VLOGE

2. LASTNA VLOGA 3. PREVZEM VLOGE 3. VLOGA DRUGIH

a.

speCifičnega

drugega

4. SPLOŠNE DRUŽBE b. "posplo$enegaNE NORME IN drugega STRUKTURA

("posplo$enl drugi-) INTRAPERSONALNI VZVRATNI PROCES INTERPERSONALNI VZVRA TNI PROCES (OD DOGODKA OKOWA)

Hulett, shema 1: Ponazoritev faze "prikritega preskusa". Zatem večkrat zapovrstjo poskuša svoje možne akcije (igranje vloge) in množne odzive drugega (zavzemanje vloge drugega, tj. specifičnega drugega). Komunikator nato zamišljeni fantazijski rezultat takšnih preskusov komuniciranja ovrednoti na temelju merila, ki ga določa želeni cilj. Vsaka razlika, ki se pojavi v tem zamišljenem komuniciranju, je znak napake komuniciranja. Notranji (osebnostni) povratni proces vrača proces v prejšnjo fazo, iz katere začne nov preskus. Ko najde optimalno različico, pride do namenskega dejanja. Če komunikator v mislih ugotovi, da predvideno sporočilo ne bo motiviralo cilja in doseglo želenega učinka, mora komunikacijski preskus vrniti na začetek, I,,,tu pd z novim, bolj motiviranim sporočilom začeti nov miselni preskus. Namensko dejanje se izrazi s simbolično akcijo v obliki sporočila, njegov namen \ je sprememba vedenja. Ta sprememba je lahko v spoznavanju (informacija), je lahko rezultat vpliva (sprememba stališča, mišljenja, vrednot), ali pa se pokaže V kakem odkritem dejanju. Motivacijski dražljaj za komuniciranje lahko pride od zunaj ali iz notranjega vira (procesi mišljenja, stanje biološkega in psihološk~ga neravnovesja). Hulett poudarja tri načela, ki jih je razvil že Mead: 1. uporaba signifikantnih Ilmbolov vinterakciji, 2. refleksivnost simbolično posredovanega vedenja (vra~.nje empiričnega spoznanja na samega sebe) in 3. empatične sposobnosti na temelju projiciranja sebe v vlogo drugega. Te tri sposobnosti uporablja komunika.'r. :.-. tor, da bi opravil kompleksno internalizirano analizo določenega namenskega dejanja, še preden komunikativno deluje. Tako "ustvari v sebi 'prebujeno prihodnJe dejanje' (Mead) in vnaprej ve, kakšen bo možen izid" (Hulett 1966, 1; 12). ~' Hulettov model skuša prikazati procesno naravo komunikacijskega dejanja, ' 1.1 pa Ile rnzčlenjujt' situacij družbenih disjunktivnih proccsov. Z modelom je

~"'''''''';I ,... kM,·,'" k"~,,illv""

1'''''''','''. 1''''''''''' 'p",,,,,,,mi" ,d", ln nknli"; ~~

Sporazumevanje živih bitij

Interakcijsko komuniciranje

pa faze "prikritega preskusa" razvil v smeri interakcijskega modela, ki naj bi ponazarjal tudi konfliktna komunikacijska razmerja in bi vključeval strukturirano družbeno okolje.

INTERSUBJEKTIVNA IN PREDMETNA RAVEN Sporazumevanje terja srečanje na dveh ravneh komuniciranja: na ravni "predmeta", o katerem se sporazumevamo, in na ravni intersubjektivnosti, na kateri se vzpostavi sporazum med govore em in poslušalcem glede tipov jezikovnih dejanj. ~~~.<:.9~pr~~~j7~oramo preučevati glede na dve razsežnosti: simbolič­ na dImenZIja (semantrKa, smtaksa, semiotika, vsebinski vidik itn.) in dimenzija komunikativnega delovanja (pragmatika, intersubjektivnost, komunikacijski odnos, socialne vloge ... ). Sporazumevanje terja identičnost interpretacije jezikovnih znakov in njihovih pomenov in identičnost interpretacije jezikovnega delovanja. Na predmetni ravni skušata doseči skupno percipiranje predmetne vsebine (z uporabljenimi simboli aktualizirata v zavesti skupna izkustva, skupne pojme). Na intersubjektivni ravni pa skušata doseči sporazum o pragmatičnem smislu izjave in v zavesti obudita pričakovanja glede na vedenje obeh. Komunikacijska partnerja morata doseči soglasne opredelitve komunikacijske situacije (Burkart 1983, 91-94). '\ Interakcijsko komuniciranje moramo torej proučevati na semantični in na inj'tersubjektivni ravni: Ko komunikacijska partnerja stopata v komunikacijski odnos s pomočjo jezikovnega sporočila, izmenjujeta vlogi komunikatorja in recipienta. Oba sta člana doJočenih socialnih skupin in družbenih sistemov. Kot diadična enota sta medsebojno odvisna. Sporazum skušata do~ečina ravni predmeta in na ravni intersubjektivnosti. _.o~ Oo

-

-'.

Na ravni predmeta skušata preveriti, koliko jezikovno sporočilo vsebuje izkušnje obeh partnerjev, koliko je izkušnja skupna in koliko jezik vsebuje signifikantne simbole, ki vsebujejo skupne izkušnje (in omogoča skupno definiranje simbolov). Na ravni intersubjektivnosti skušata doseči sporazum o pragmatični uporabi sporočila. Zato preverjata medsebojne odnose. Partnerja proučujeta, ali je jezikovno sporočilo povzročilo pričakovano vedenje. Preiskujeta odvisnost sporoči­ la od vpliva vrednot, norm skupin in družbenega sistema. Preverjata, koliko so vrednote in norme skupne. Nato definirata skupno komunikacijsko situacijo. Sporazum je možen, če imata partnerja nekaj skupnega glede pričakovanj v vedenju. Sporočilo je torej v odvisnosti od semantičnega vidika vsebine in od pragmatičnega vidika odnosov med partnerji. Sporazum je rezultat uspešne komunikativne interakcije. Doseči ga je mOl' samo, če imata partnerja skupne izkušnje in skupni jezik kakor tudi usklajl'nost vrednostnega in normativOl'ga sistl'ma.

82

Komunikacijska znanost še posebej proučuje nesporazumevanje na intersubjektivni ravni. Ta nesporazum nastane, kadar komunikacijska partnerja govorna dejanja različno interpretirata. To pomeni, da poslušalec ne pri pozna pragmatičnega uporabnostnega smisla govorca. Partnerja morata namreč definirati komunikacijsko situacijo (vloge in socialne položaje). Doseči morata sporazum glede pragmatičnega uporabnostnega smisla izjave. To pa dosežeta le, če pripoznata vsaj najmanjšo enakost vrednot in norm ter ustreznih pričakovanj vedenja. Jezikovne ovire je treba zajeti na obeh ravneh komuniciranja (na ravni predmeta in na ravni intersubjektivnosti). Uspešen komunikator mora zato imeti: a) vsaj minimalni obseg znanja o individualnih izkušnjah partnerja; b) senzibilnost za jezikovni fond simbolov; c) temeljito znanje o vrednostnem in normativnem sistemu partnerja; d) vedenje o pričakovanjih partnerja; e) empatij o, senzibilnost, fleksibilnost, strpnost in visoko motivacijo.

KOMUNIKATIVNA KOMPETENCAv(j! Komunikativno delovanje temelji na komunikativni kompetenci obeh partnerjev. Vsak komunikativno delujoči subjekt mora obvladovati univerzalne zahteve po veljavnosti, te pa mora prepoznati tudi njegov komunikacijski partner. Glavna načela "zahtev po veljavnosti" so po Habermasu tale: 1. Zahteva po razumljivosti. Komunikator ve, da se mora izraziti razumljivo; govorec mora stavke oblikovati tako, da bodo glede na slovnične norme in izraze razumljivi tudi sprejemalcu. Habermas se ob tej kategoriji ne spušča v probleme strokovnosti jezika, stereotipiziranja, komuniciranja moči in podobno. 2. Zahteva po propozicionalni resnici. Govorec ve, da mora sporočati resnično propozicionalno vsebino, t.j. da mora govoriti o tistem, kar je realna eksistenca ne samo zanj, marveč tudi za partnerja. Izjava mora zadevati tisto realnost, ki jo zaznava in priznava tudi partner (Habermas 1976, 207), da bi lahko poslušalec delil z govore em njegovo znanje. Komunikativno delovanje, usmerjeno k medsebojnemu sporazumevanju, predpostavlja, da govorci priznajo resničnost pro pozicij v govornem dejanju (to, kar je realna eksistenca za oba partnerja). 3. Zahteva po pravilnosti. Govorec ve, da mora izbrati tako sporočilo, ki bo omogočalo medsebojno sporazumevanje. To pomeni, da mora izjava biti pravil,na glede na družbeno oziroma intersubjektivno priznane vrednote in norme. Sele v takem primeru jo lahko poslušalec pripozna kot pravilno in s tem kot legitimno. 4. Zahteva po resnicoljubnosti (iskrenosti). Komunikator ve, da bo svoje namene i?razil resnicoljubno, da mora biti iskren. Izraziti mora voljo, da bo sebe prika~al tako, da bo poslušalce verjel njegovi izjavi in mu zaupal. Zahteva kaže IHI i\vtl'ntil~nllst izjavl' gll'dl' na subjl'ktivni sv\'! govorca.

83

-_o" 1

Interakcijsko komuniciranje

Sporazumevanje živih bitij

Habermas opozarja, da imamo sleherno govorno dejanje za neveljavno glede na tri vidike: kot neresnično glede na dano izjavo (presupozicija eksistenčnosti vsebine izjave); kot nepravilno glede na dani normativni kontekst (ali legitim1 nost predpostavljenih norm); kot neresnicoljubno glede na namene govorca ~(Habermas 1988, 79). Komunikator mora ponuditi prepričljive razloge (argumente), ki racionalno utemeljujejo njegovo zahtevo po veljavnosti izjave. Komunikativno racionalnost Habermas povezuje z vednostjo. IS Model komunikativnega delovanja se v družbeni praksi ne pojavlja v "čisti" obliki, ker je kontrafaktičen (utopičen). Komunikativno delovanje zahteva, da komunikacijska partnerja na predmetni ravni dosežeta razumevanje skupno zaznane vsebine, na intersubjektivni ravni pa sporazum o pragmatičnem uporabnostnem smislu izjave. Ker pa sta partnerja v komunikacijski situaciji diskurzivne kompetitivnosti, si ne prizadevata odstranjevati komunikacijskih ovir, marveč po navadi še poglabljata nesporazumevanje na intersubjektivni ravni. Poleg tega vsaka oblika medsebojnega komuniciranja vsebuje odnose nadrejenosti in podrejenosti (superiornosti in inferiornosti), kar izničuje enakopravnost in recipročnost. Zlasti v političnem komuniciranju se prepletata dve komunikacijski paradigmi: avtoritarno in demokratično komuniciranje (Vreg 1990, 302). Odnosi superiornosti se kažejo v oblastniškem komuniciranju državnih, političnih, ekonomskih in drugih voditeljev, v komunikacijskih odnosih na vseh ravneh državne, politične in ekonomske organiziranosti, zlasti v hierarhičnih (vojaških, policijskih in podobnih) strukturah.

ct/

INTEGRACIJSKA MOČ JEZIKA Evolucija simbolnih sistemov je vodila k intenziviranju in specializaciji jezikovnega komuniciranja. Dokler je bil jezik edino in prevladujoče sredstvo družbenega komuniciranja, je družba obstajala v ozko omejenem prostoru, tj. v prostoru dosega tega jezika in njegovi zmožnosti vzpostavljanja stikov in povezav. Ker je jezik vezan na osebe kot njegove nosilce, je možnost obstoja družbe hkrati odvisna od navzočnosti in dosegljivosti oseb (Wilke 1993, 23).

\8

Kasneje je med načeli zahtev po veljavnosti izpustil zahtevo po razumljivosti izjave, češ da je ne, izogibni prvi pogoj komuniciranja in ne sodi v sklop glavnih načel. Ohranil je le tri tipe zahtev po veljavnosti, ki se nanašajo na referenčni sistem treh svetov: objektivni svet empirične stvarnosti (resničnost), družbeni svet normativno urejenih odnosov med ljudmi (normativna pravilnost) in subjektivni svet izkustev in namenov (iskrenost). Habermas je torej razmerje subjekt-objekt dopolnil z novo paradigmo intt'rsubjektivnosti, ki opn'deljuj!' raznll'rjt· suhj!'kta do drug!'ga objt'kta. S kOl11unikativno inh'rakl"ijo postavi v osprl'djt' "govorno pmizvl'dl'IHI inlt·rsubj!'ktivl1ost".

84

Z razvojem simbolnih sistemov za intenziviranje jezikovne komunikacije se razširijo tudi družbene možnosti. Iznajdba pisave, denarja in simbolov oblasti omogoča, npr. na Kitajskem, v Mezopotamiji ali v Egiptu razvoj zgodnjih, visokih kultur z visoko kompleksnostjo. Prav tako pomembno pa je, da se te visoke kulture niso mogle ohraniti. Te kulture dokazujejo, da ni nikakršnega jamstva, za družbenozgodovinsko evolucijo. V procesu komunikativnega delovanja so tradicionalni teoretiki razlikovali tri dimenzije jezikovnih znakov: a) semantična dimenzija proučuje odnos med jezikovnimi znaki in zunajjezikovnimi "predmeti" (osebe, stvari, stanja, dogodki, ideje itd., ki jih ti označu­ jejo; b) sintaktična dimenzija preučuje medsebojni odnos znakov (slovnična pravila); , c) pragmatična dimenzija vzpostavlja odnos med znakom in njegovim uporab-: nikom. Kritiki opozarjajo, da jezikovnemu behaviorizmu (od Bloomfielda in Morrisa do Skinnerja) ni uspelo pojasniti treh temeljnih fenomenov: identitete jezikovnih pomenov, situacijske odvisnosti pomena izrazov, ki so uporabljeni v določeni situaciji, ter pridobitve kompetence, da generiraš poljubno številne jezikovne izraze. Zato Habermas sprejema Biihlerjevo funkcionalno shemo jezikovnih funkcij, ki jezikovni izraz postavi v odnos do govorca, okolja in poslušalca. Ta shema upošteva vsebino uporabnostne teorije pomena, hkrati pa preseže specifične enostranosti intencionalistične formalne semantike. "Na to formalno pragmatično analizo formalnega delovanja se opira pojem komunikativnega delovanja" (Habermas 1988, 123). To pomeni, da si jezika ne moremo predstavljati brez uporabnika. Stavki lahko opravijo svojo komunikativno funkcijo šele, če postanejo izjava nekega govorca. To kaže na pomen pragmatične dimenzije jezikovnih znakov, uspešnosti uporabe jezikovnih znakov. Procesa sporazumevanja ne moremo reducirati le na semantično vsebino in sintaktična pravila. Govorci se morajo sporazumeti tudi glede pragmatičnega, uporabnostnega smisla jezikovnih znakov.

/'/ JEZIKOVNA DEJANJA IN DRUŽBENI KONTEKST

"Jezikovna dejanja so vedno integrirana v konkretne socialne procese in ne nastopajo kot osamljena abstraktna dejanja, zato jih moremo razumeti le v njihovem kontekstu. Kontekst ima osebno in družbeno razsežnost"(Vreg 1990, 31). Ko razpravljamo o družbenem kontekstu, moramo razlikovati med kontekstom, ki ga sestavlja sfera intersubjektivnosti medosebnih in skupinskih odnoSOV, ter kontekstom, ki ga sestavlja sfera formalno organiziranih družbenih institucij. Habermasov življenjski svet razumemo kot sfero intersubjektivnosti medo!lt'bnih in skupinskih odnosov, v katl'ri Sl' v intt'rakciji vzpo~tavlja konsenzu al-

85

no področje. V ponavljajočih interakcijah z okoljl'm in nwd sl'boj Sl' poslll11l'zniki kognitivno strukturno uglasijo v sferi inter-subjektivnosti. Prek teh interakcij, v katerih delujejo kot dejavni subjekti, se zanje na kognitivni ravni konstituira družbena realnost. S tem akumulirajo izkustvo in pridobijo svojo osebno "vnaprejšnjo vednost" ali svojo "temeljno vednost" (Hintergrundwissen). To vednost zaradi podobnih izkustev in socializacije, v kateri prevzamejo jezik in kulturno tradicijo, v diadičnih in skupinskih odnosih vzajemno delijo; tak-o je individualna vnaprejšnja vednost do neke mere uglašena z "družbenim fondom vednosti" (soziale Wissenvorrat).19 Sfera intersubjektivnosti je temeljna sfera družbe, je eksistencialni substrat družbe, v okviru katerega se posameznik socializira v osebnost in s kooperacij O integrira v družbene skupine. Komunikativno namenskost (intencionalnost) lahko opredelimo kot komunikatorjevo vpetost v rekurzivno zanko, kar pomeni, da komunikator pri govorjenju sebe posluša, to pa mu omogoča krmiljenje njegovega sporočanja. Recipient dekodira pomen sporočila, hkrati pa sklepa o kumunikatorjevi komunikativni namembnosti. Recipientovo sklepanje o komunikativni namenskosti mu omogoči, da ugane smisel komunikatorjevega sporočanja v danem intersubjektivnem kontekstu. Recipient sklepa na podlagi zaznanih indicev na smisel sporočila zaradi svoje kognitivne strukturne uglašenosti s komunikatorjem, zaradi i ~lZajen:ne vednosti na r~vni me?se~ojneg~ poznavanja. /~.Q~ni~E~~es ;:.o~.ej ~ve.~t ..". kOr,tt~~~~. mt?rsubJe~tnlllQstl~\d}enj~!<J~ga sveta. Pn tI.stIh.~nterakcIj.~h, kI potekajO v okviru formalnih organizacij, se kontekst • komumkaClje podvop; kontekst intersubjektivnosti je vpet še v kontekst for1\ malno organiziranih institucij. Ta kontekst je pomemben, ker institucije opravljajo življenjske funkcije za družbo kot celoto. 2o

Je

?

SIMBOLNA (RE)KONSTRUKCI]A STVARNOSTI

I

Jezik stvarnost ne

sa~o

reflektira,

marveč

jo tudi rekonstruira (simbolna

Ikonst~~kcija stvarnosti). Cloveško komuniciranje omogoča, da na znake (ki po, .\lsredujejo pomene) ne samo,reagiramo, marveč jih razumemo; to pomeni, da

~~r 19 Haber~asov pojem "~t!r;;;'~;;)je analogen .Bourdieujevemu p()l.n.~.

,,~<

~.

abitusa, i ga Bourd1eu opredeljUje s procesom ponotr
il

ij

20

Že Habermas je

o~ozor~1 na (gn:pleme~tarnost odn~~;;'y::_~~:,Ii.e~j.t;~_~~:'~~::~.:'~~i­

-.~~a. Iz tega sledI, da Imamoa-Ya-družtrenaIKsta komunikacijskih procesov, pri čemer se intersubjektivnost segmentarno in stratifikacijsko diferencira, institucije pa se v modernih družbah funkcionalno diferencirajo.

86

lim bol v zuvcst človeku prlklIčl! predstuvl!, po~lede nil misli, ki lih sicer vzbudipredmet, stanje uli dogodek sam. Človek pa z "ustvarjanjem" simbolov vzbuv zavesti tudi abstraktne predstave, torej tista področja stvarnosti, ki kot konkretno zaznav ni " predmeti" sploh ne obstajajo. Na simbolni ravni jezikovni pomen doseže odcepitev od " tukaj in zdaj" vsakdanjega življenja, jezik pa se dvigne v območja, ki so nedostopna vsakdanjemu izkustvu. Mnogi teoretiki ugotavljajo, da ima jezik kot znakovni sistem naravo objektivnosti, kajti z njim se soočamo z zunanjo dejanskost jo. Jezik nam namreč vsiljuje svoje modele: ko govorimo angleško, ne moremo uporabljati pravil nemIke sintakse; če se sporazumevamo zunaj družinskega kroga, ne uporabljamo istih izrazov kot naši otroci; ob mnogih priložnostih moramo upoštevati standarde pravilnega govora, čeprav bi raje dali prednost lastnim standardom. Jezik objektivizira različna izkustva našega življenja in jih tipizira tako, da imajo pomen ne le zame, temveč tudi za druge. Jezik premošča različna območja v realnosti vsakdanjega življenja in jih hkrati povezuje v pomensko celoto. Preseganja imajo prostorske, Časovne in družbene razsežnosti. S pomočjo jezika premostimo vrzel med svojim območjem dejavnosti in območjem drugega; svoj življenjski čas usklajujemo s časom drugega. Z drugim se pogovarjamo o posameznikih, s katerimi nisem v neposrednem I stiku. Rezultat teh preseganj je sposobnost jezika, da "pričara" različne objekte, : ki prostorsko, časovno in dru~beno niso prisot~i.. .vo.. \ Berger in Luckmann memta, da so zgodovmsko najpomembnejSI slmbolm I sistemi te vrste znanost, religija, filozofija in umetnost. "Na ta način simbolnost {' in simbolni jezik postaneta sestavna dela realnosti vsakdanjega življenja in splošnega razumevanja te realnosti, saj vse svoje dni preživljamo v svetu znakov in simbolov" (Berger, Luckmann, 1988,45). Jezik sestavlja semantična (pomenska) polja, ki so jezikovno omejena. Besednjak, slovnica in skladnja se prilagajajo organizaciji teh semantičnih polj. Jezik tako izoblikuje klasifikacijske sheme v katerih razlikujemo predmete po spolu in številu; oblikuje forme, ki izražajo dejavnost, in forme, ki izražajo bivanje, tja do oblik, ki izražajo stopnje družbene intimnosti itd. Znotraj semantičnega polja je življenjsko izkustvo kot tudi zgodovinsko izkustvo možno objektivizirati, zadržati ali celo akumulirati. Na temelju te akumulacije nastaja družbena zaloga znanja, ki se prenaša iz generacije na generacijo in je posamezniku dostopna v vsakdanjem življenju. Družbena zaloga znanja vključuje znanje o našem položaju v svetu. Udeležba pri družbeni zalogi znanja omogoča umestitev posameznikov v določeni družbi. Družbena zaloga znanja razločuje realnost po stopnjah poznavanja in zagotavlja kompleksno informacijo o tistih področjih življenja, s katerimi se ukvarjamo. Realnost vsakdanjega življenja se kaže kot področje svetlobe: če so nekatera področja realnosti osvetljena, so druga nujno zasenčena. Nikoli ne moremo v celoti spoznati te realnosti. Če je eden od staršev v družini "despot" do otroka, bo težko spoznal vse dejavnike, ki bi njegovemu despotizmu zagotavljali uspeh. Čeprav se družina podreja njegovim ukazom, se stvari vedno znova dogajajo za hrbtom takega despota. 87

JpUTUZUmeVan}e ZlVzn om}

Poseben vidik je konstrukcija realnosti, ki jo "producirajo" množična občila. Tisk, radio in televizija po navadi izbirajo iz bazena informacij v svetu tiste informacije o dogajanjih, ki so v skladu z njihovim vrednostnim sistemom in politično ideologijo. Le redka občila dajejo uravnoteženo, tako imenovano "objektivno" informacijo. Mediji samovoljno izvajajo redukcijo kompleksnosti socialne realnosti in producirajo konstruirano medijsko realnost. Ta nova, medijska realnost stereotipizira človekovo predstavo o dogajanju v svetu in nam daje "izkrivljeno" podobo sveta. 21 j Sociološka rekonstrukcija socialne realnosti nastaja pred razlago. Opira se . na podatke, ki jih bo morala razložiti. Podatki pa niso preprosto tukaj, da bi jih opazovali. Moramo jih prepoznati, opazovati, interpretirati. Vsi ti koraki so : vključeni v rekonstrukcijo te "vnaprej konstruirane socialne realnosti". Interpretacija uveljavlja tipičen pomen, ki ga imajo te realnosti za človeška bitja. Vsi procesi, s katerimi rekonstruiram o socialne realnosti, so komunikativni. Pri tem pa moramo sistematizirati ravni komunikativnih, zlasti lingvističnih procesov, ki ustvarjajo socialno konstrukcijo realnosti. Luckmann pri tem misli predvsem na komunikativne oblike (genre) v okviru komunikacijske zaloge družbe.

KOMUNlKATIVNA PRAKSA Habermas v svojo teorijo vpelje fenomenološki pojem življenjskega sveta, vendar ga prenese na področje sociologije. Življenjski svet uvede zato kot komplementarni pojem h komunikativnemu delovanju. Predvsem ga zanima formalno pragmatični koncept Življenjskega sveta. Ta koncept poveže z njegovimi zahtevami po veljavnosti, ki so podlaga komul1ikativne kompetence govorca. Pri tem vpelje kategorijo temeljnega, bazičnega znahja (das Vordergriindiges Wissen), na katero se opira sodelujoči v obliki pn'igmatičnih in semantičnih predpostavk. Pri tem gre:_?:L~a neko situacijsko splošno, horizontno vednost (das HorizontwissenJ in b) za vednost, ki je tematsko odvisna od konteksta (das K"antekštwisšen). S~~diš~e govorne situacije sestavlja zaznano okolje, ki je .vghezdeno·v-nezaznavne, koncentrično razporejene časovno-prostorske hori-_ zonte. Splošno znanje re zizrečenim implicitno vpleteno v sedanjost; izjavo naredi neproblematično in terja njeno sprejemljivost. Prav tako pomembno vlogo igra tista od teme neodvisna vednost konteksta, ki jo lahko govorec predpostavlja v okviru skupnega jezika, iste kulture, enake šolske izobrazbe itd., torej v okvirih nekega splošnega okolja ali doživljajskega 21

Luckmann je kasneje spoznal, da se analiza socialne realnosti začenja z interpretacijo, vendar SP z njo ne konča. Nadaljuje se z razlago konstrukcije socialne realnosti, s povezavo (kavzalno, funkcionalno) s predhodnimi pogoji in posledicami. Medtem ko interpretacija temelji na splošnih hermenevtskih pravilih (ki se nanaša na specifične, historične hernwnevtikl' posebnih kul· tur in družb), razlaga sledi splošni logiki pojasnjevanja (ki ni odvisna od sppcifil'lH'ga prostora in časa). (Luckmann ·19H5, 3).

Interakcijsko komuniciranje

obzorja. Iz te kontekstne vednosti lahko govorec po potrebi mobilizira informacije in argumente. Splošno vednost, ki zadeva situacijo, in vednost družbenega konteksta, ki je \ odvisna od tematike, moramo razlikovati od temeljne vednosti življenskega sveta (das lebensweltliche Hintergrundwissen) (Habermas 1988, 90). Temeljna vednost ima veliko stabilnost in je zato imuna nasproti pritis~u problematiziranja kontingenčnih, naključnih izkušenj. To se kaže v tem, da to plast vnaprej predpostavljene vednosti lahko samo z metodolaškim prizadevanjem in še tedaj kos za kosom izločimo iz nedosegljivega modusa nevprašljivih temeljnih spoznanj in jih naredimo za temo. Temeljnemu znanju manjka notranji odnos možnosti problematiziranja, ker šele v trenutku izjavljanja pride v dotik s kritični zahtevami po veljavnosti in je tako transformiramo v manjkajočo vednost. Temeljno znanje se odlikuje s totali- I zirajočo močjo. Življenjski svet sestavlja totalnost s svojim središčnim in nedoločenim, poroznim, hkrati pa ne transcendentnimi, temveč izmikajočimi se mejami. Govorni akti se uporabljajo za usklajeno delovanje v splošnem s tem, da omogočijo racionalno motiviran sporazum med mnogimi akterji; s tem pa so soudeleženi tudi pri obeh drugih govornih funkcijah - prikazovanju in izjavljanju. Vidik koordiniranja delovanja je na neki abstraktni ravni od akterja neposredno vzpostavljenega določenega interpersonalnega odnosa. Koordinacija delovanja se uporablja za socialno integracijo življenjskega sveta, ki si ga udeleženci intersubjektivno delijo.22

SOCIALNA PARADIGMA ŽIVLJENJSKEGA SVETA Komunikativno delovanje sproža in omogoča procese sporazumevanja, koordiniranja delovanja in podružbljanja. Na temelju teh procesov se v času in prostoru izoblikuje (in reproducira) simbolično strukturirani svet življenja ter njegove sestavine: kulturni vzorci, legitimni.redin~~~ukture osebnosti. Kulturo šteje Habermas :~a zalogo vednosti> iz katere si udeleženci komuniciranja oskrbijO interpretacije o predmetu sporazumevanja; družbo razume kot legitimno ureditev, po kateri komunikacijski udeleženci urejajo svojo pripadnost skupinam in si zagotavljajo solidarnost; k osebnostnim strukturam pa šteje vse motive in spretnosti, ki usposobijo subjekt, da lahko govori in deluje ter si tako zagotovi lastno identiteto (Habermas 1988, 96, 97).23 ZZ Vsak govoren akt, s katerim se govorec z drugim govorcem o nečem sporazumeva, lokalizira govorno izjavo v treh razmerjih: v razmerju do govorca, do poslušalca in do sveta. Glede na vidik zgradbe interakcije Habermasa zanima predvsem drugi teh treh vidikov - interpersonalni odnos. Z govornimi akti sprejmejo udeleženci interakcije koordinacijsko prizadevanje, ko vzpostavijo medsebojne odnose. 2~ St'stavilH' življpnjskl·ga svpta nastajajo kot "zgostitpv in skrepenitev s komunikativnim delova-

n/l'm izohlikovanih PTOCI'SOV sporawnwvanja, koordiniranja dl'lovanja in podružbljenja " (Ha111'1" 11111 S I '!HH, ')11).

89

Interakcijsko komuniciranje

"pu razumevanJe ZlVzn VltlJ

V komunikativni praksi iz oblikovana vednost se v interpretacijskih kanalih kot pomenski vzorci in zgosti v interakcijskem omrežju socialnih skupin v vrednote in norme, v socializacijskih procesih pa kot stališča, kompetence, načini zaznavanja in identitete. Omrežje komunikativne vsakodnevne prakse zajema tako semantično polje simboličnih vsebin kot tudi dimenziji socialnega prostora in zgodovinskega časa ter sestavlja medij, s katerim se oblikujejo in reproducirajo kutura, družba in strukture osebnosti. Če torej opazujemo družbo kot simbolično strukturirani svet življenja, se ta oblikuje in reproducira samo s \ komunikativnim delovanjem. 1 .Kulturna vednost je utelešena v simbolnih oblikah - v uporabnostnih predImetih in tehnologijah, v besedah in teorijah, v knjigah in dokumentih in seveda iv delovanjih. Družba je utelešena v institucionalni ureditvi, v pravnih normah lali v spletih normativno uravnanih predpisov. Osebnostne strukture so dobese:dno utelešene v substratu človeških organizmov. Utelešene so semantične vseIQine, ki so v obtoku v govoru. V vsakdanji komunikativni praksi se poveže ves smisel. Skupni kod občevalnega jezika vzdržuje vidik totalnosti življenjskega sveta. "Življenski svet", pravi Habermas, "je kot simbolično strukturirana smiselna ;povezava, ki se širi skozi različne oblike utelešenja in funkcije, sestavljen enako ,samobitno iz treh medsebojno prekrivajočih se komponent"(Habermas 1988, 99). učvrsti

Habermas v delu Nachmetaphysisches Denken eksplicitno pravi, da sveta , življenja ne sestavlja nikakršna organizacija, ki bi ji posamezniki pripadali kot člani, nobeno združenje, ki bi se mu pridružili, noben kolektiv, ki bi ga sestavljali posamezniki. "Komunikativna vsakodnevna praksa, v katero je umeščen 1 svet življenja, se hrani iz skupne igre kulturne reprodukcije, socialne integracije in socializacije, ki koreninijo v tej praksi" (1988, 100). Kam torej uvršča družbene institucije, univerzo, institute, šolstvo, zdravstvo itd? Verjetno bi lahko odgovor poiskali v njegovi teoriji o ambivalentnosti množič nih občil: Habermas namreč ugotavlja, da so množični občila vpeta tako v sfero sveta življenja kot v sfero sistema; po javnih občilih tečejo procesi simbolne reprodukcije družbe (zavezani so svetu življenja), hkrati pa so formalne or~ ganizacije, ki so vpete v sfero sistema in so pod pritiskom sistemske integracije. !

!

!

I

~ER~~~~~RNA STRATEŠKA INTERAKCIJA Tradicionalne teorije so v interkulturnem komuniciranju videvale "srečeva­ nje" kultur z različno zgodovinsko in kulturno tradicijo, z različnimi civilizacijskimi oblikami in stopnjami socioekonomske in tehnološke razvitosti, z različnostjo jezikov in pisav, religij in vrednostnih sistemov. Le redki teoretiki so poudarjali, da ne gre za mirno srečevanje kultur in vrednostnih sistemov, marveč za "trčenje" dveh kultur, dveh osebnostnih, vrednostnih, kulturnih in nacionalnih identitet, za spopad moči in interesov. Na temelju teoretičnih spoznanj in empiričnih raziskav, pa tudi izkušenj z interkomunikacijskimi procesi v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter na drugih celinah smo izoblikovali novo paradigmo interkulturnega komuniciranja. Interkulturno komuniciranje poraja različne oblike interakcije in ga ne moremo presojati le kot kompetitivno, nekonfliktno soočanje različnih kultur in kul- \ turnih entitet. Interkulturni konflikt latentno skriva v sebi korenine interesnih nasprotij, ki jih ni možno razreševati z idealnim modelom triadičnega procesa transkulturne mediacije. . .,. \ Model komunikativnega delovanja dveh enakopravmh partnerJev Je celo v 1 praksi pripadnikov iste kulture kontrafaktičen, medtem ko je v komunikacijski! praksi pripadnikov različnih kultur utopičen. V interkulturnem komuniciranju 1 le praviloma vzpostavi razmerje merjenja moči (politične, ekonomske, tehnolo- , Ake in druge) in ohranjanja prevlade pripadnikov večjega naroda. Interkulturno komuniciranje je zato oblika strateške interakcije, ki vsebuje dva proti-/ ~ .Iovna procesa: proces zbliževanja dveh kultur ter proces oddaljevanja kultur, varova- i I nja identitete, moči in interesov. Interkulturna strateška interakcija se ne odvija v odnosih enakopravnosti in IItrpnosti, marveč je oblika komunikacijske in jezikovne dominacije velikih kultur in (;tnil\nih skupin, majorizacije velikih narodov in držav.

Svojo socialno paradigmo o življenjskem svetu je skušal uskladiti s sistemsko paradigmo in prikazati, kako so vsi sistemski mehanizmi zasidrani v življenjskem svetu, se pravi, najti morajo svoje institucionalne korenine. Hkrati pa tudi svet življenja ne obstaja brez materialnih korenin sistemske integracije družbe. Habermas želi približati oba teoretska konstrukta, sistemsko in socialno integracijo, ter jima najti skupno aksiomatično zasnovo. S tem da je komunikativno delovanje umestil v simbolično strukturirani življenski svet, je na nov način razgrnil "notranje", ontološke korenine socialne integracije. Hkrati je življenski svet objektiviral z nekaterimi materialnimi in zgodovinskimi vidiki sistemske integracije (Vreg 1990,235). Ko nekateri kritično vrednotijo Habermasov model družbe, menijo, da je svoj model po zgledu Parsonsa reduciral na ekonomski in politični sistem, medtem ko šolski in znanstveni sistem ter druge kulturne institucije (univerza, znanstvenoraziskovalni instituti, umetniške ustanove) vključuje v sfero življenjskega sveta. To pa ni ustrezna interpretacija njegovega konstrukta. Ko govori () modernih družbah, ugotavlja, da se državni aparat (uprava, zakonodaja, policija, vojska) specializira na odločitve, ki uresničujejo kolektivne cilje, druge funkcije pa so depolitizirane in predane drugim ne državnim podsistemom. V formalnih organizacijah so člani iztrgani iz svetov življenja in vpeti v formalna področja delovanja.

90

,

I

i'

SISTEMSKA INTEGRAaJA

!

)

I

i i

i

91

Interakcijsko komuniciranje

t.I""'H"'''''jr.-L'"I~/C LIVIfI 1111y

"Trčenje" dveh kultur sproži obrambne mehanizme osebnosti, skupine, naroda ali države, ker se podzavestno in/ali zavestno (tudi manipulativno) "prebudijo" potrebe (nagoni) po varovanju kulturne, nacionalne, verske in ideološke identitete. 24

KULTURNA IDENTITETA IN KULTURNE DIFERENCE Kulture lahko združujejo velike narode in države. Kulture so dinamične, nastajajo in izginjajo, se delijo in zlivajo druga v drugo. I Svet prihodnosti bodo verjetno določali medsebojni odnosi med sedmimi ali ! osmimi velikimi kulturami. Te bodo: zahodna, konfucij anska, japonska, islamska, hinduistična, slovansko-pravoslavna, latinskoameriška in afriška. Zahodna kultura ima dve glavni različici: evropsko in severnoameriško, islam pa arabsko, turško in malajsko. V Evropi se italijanska kultura razlikuje od nemške, francoska od angleške in tako naprej. Kulturne razlike delujejo kot ovire pri doseganju empatičnega razumevanja drugih kultur. Ovire niso le jezik, zgodovina, vera, običaji, institucije in subjektivne predstave udeležencev. Ločujejo jih različni pogledi na odnose med posameznikom in skupino, med državljanom in državo, med starši in otroki, moškim in žensko, med človekom in bogom, različni pogledi na institucije svobode, enakosti in človekovih pravic. Največja ovira za učinkovito interkulturno komuniciranje je jezikovna različ­ . nost. Jezik odseva stvarnost določene kulture in vpliva na opredeljevanje izkustev članov kulture. Jezikovne ovire in nesporazumi nastanejo med govorcem in poslušalcem iste kulture takrat, kadar imata različne zaloge jezikovnih znakov (različni strokovni jeziki, stereotipi, fraze, različni posebni jeziki). Vzroki so lahko različni: zgodovinske, socialne, kulturne razlike; lahko so semantične razlike, različna izkustvena polja, "tipizirana izkustva" itn. Jezikovne razlike sprožijo in zaostrijo napetosti že na samem začetku interkulturne akcije. Interkulturno komuniciranje otežujejo nerazumevanje glede "igranja" vlog v različnih kulturah, različne percepcije sveta, svetovni nazori, načini mišljenja in razkrivanja resnice (logično razmišljanje nasproti intuitivnemu razkrivanju in meditaciji). Značilna je tudi inkongruentnost v motivacijskih usmeritvah, ki lahko povzroča sovražne reakcije (različni sistemi nagrajevanja in gratifikacij, ki temelje v različnih vrednotah, verovanj ih in stališčih). Vse te razlike še stopnjujet,l etnocentrizem in stereotipizacija.

24

92

Nekateri teoretiki celo opozarjajo, da strateška interakcija vzbudi nasprotni učinek: ker postan!' ta intencionalnost in interesna kalkulacija transparentna, se okrepi medsebojno nezaupanje, ".01 to sta sporazumevanje in kooperiranje manj verjetni. Taka, na lastnem intert'su utl'Il11'ljl'll
TRANSNACIONALNO KOMUNICIRANJE Znanstveniki so skušali reagiranje posameznih kultur povezati s pojmom konteksta kot družbenega pojava. Pripadniki kultur visoke kontekstualnosti menijo, da so sporočila in medosebni odnosi v zvezi s kontekstom okolja, v ka~ terem se dogajajo. Nasprotno temu pa pripadniki kultur nizke kontekstualnosti presojajo, da so sporočila in odnosi v zvezi s pomeni, ki jih imajo besede. .. Kulture z visoko kontekstualnostjo so najizrazitejše na Japonskem, v KoreJI, , na Kitajskem in Vietnamu, medtem ko v Nemčiji, Švici, ZDA in skandinavskih državah prevladujejo značilnosti nizke kontekstualnosti. Zato ljudje iz držav vi- ) . t soke kontekstualnosti nervozno reagirajo, ko ljudje iz držav nizke kontekstualnosti (Nemčije itd.) neprestano navajajo podatke, ki jih imajo prvi (Japonci itd.) . za nepomembne. Nasprotno pa so ljudje iz držav nizke kontekstualnostr razocaram, ker JIm 1 vzhodni sogovorniki ne dajejo zadovoljivih informacij (Hall in Hall 1990, 9). Primerjali so tudi kulturo ZDA s kulturo Japonske in ugotovili, da Amerikan- 1~7 ci največji pomen dajejo jasnosti izjave, Japonci pa bolj cenijo dvosmiselno~t f Q sporočila. Skratka, japonska kultura v komuniciranju bolj preiskuje tisto, kar Je implicitno v sporočilu: sprejemalec mora dojeti tudi tisto, kar ni izreče~o. T~ ~e posledica homogenosti japonske družbe (v primerjavi s heterogenostJo, .k~ Je značilna za ZDA). Zato Japonci dajejo prednost mehkim modelom komumCIranja, v katerih je veliko prostora za različna tolmačenja. V interkulturnem komuniciranju se opirajo na kulturni instinkt, s katerim presojajo pomembnost v po- I govorih. . \ Primerjava nemške kulture nizkega konteksta s francosko vIsokega konteks- II ta je pokazala, da Nemci pri poslovnem komuniciranju žele "dejstva, dejstva in I samo dejstva", bodisi dobra, bodisi slaba, pri tem pa vključujejo verodostojr:e projekcije prihodnosti, ki so prikazana na grafikonih (Hall in Hall 1990, 50 m 53). Francozi bolj cenijo rafiniranost in taktičnost kot iskrenost in dejstva. Francoz spretno obide sestavine razpravljanja, tako da mora sogovornik intu~tiv~o odkriti latentna sporočila. Francozi žele najprej ustvariti splošno razpolozenje, medtem ko hočejo Nemci in Amerikanci takoj preiti k problemu in dogovoru. i Francozi v skladu s svojo kulturo občutijo potrebo po poglobijenem spoznava- ! nju sogovornika, da bi lahko predvideli, kako se bo oseba vedla v raznih situaci- ~ jnh (prav tam, 119-120). i Razsežnost individualnosti je najizrazitejsa v ZDA, AvstralIJI m VelIkI Bntaniji, medtem ko se h kolektivizrnu najbolj nagibajo v Gvatemali, Ekvadorju, Panami in Kolumbiji. Na neposredni individualizem so najbolj ponosni prebivalci ZDA. Vsak med njimi želi biti lastna osebnost, vsak vidi le lastno kariero in osebni uspeh; manj Jih skrbi blaginja lastne organizacije ali skupine. . Nasprotno pa Arabci dajejo prednost komunikativnemu vedenju, ,;~.aJem.no-1 Ntl, JH'sebil'l1()sti. Komuniciranje jl' usmerjeno k drugl'J1lU, k ustrezijlvostJ, ki

I

v

•

••

'

!

I 1,1

v

...

•

. , .

I

Vf'lll "'.G"'T"';UUfl)t: ZIVUl

Interakcijsko komuniciranje

UUl)

ugajanju, k pomirIjivim stališčem. Mehikanci pa žele doseči soglasje v konfrontacijskih situacijah, v katerih ni zmagovalca ne poraženca. 25 Ker človek zahodne kulture presoja svojo kulturo kot najvišji dosežek človeš­ tva, se ne trudi, da bi odkrival in sprejemal vrednote drugih kultur. V svoji samozadostnosti se mu zdi, da je zahodna kultura prevladala nad drugimi kulturami. Poveličuje zahodni sistem vrednot, zahodne ideje individualizma, liberalizma, ustavnosti, človekovih pravic, enakosti, svobode, pravne države, demokracije, svobodne trgovine, ločitve cerkve od države in druge vrednote. Nezahodne kulture pogosto teh vrednot ne sprejemajo kot nekaj občečloveš­ kega, pač pa kot nekaj, kar nima avtohtonih korenin v njihovih kulturah. Pogosto zavzemajo obrambno držo do teh "tujih" pojmovanj življenja in sveta, do vplivov in mikov zahoda, zlasti do zahodnega pojmovanja človekovih pravic in maks ime o ločitvi cerkve od države, ker menijO, da so ogrožene njihove lastne prastare vrednote. Ob poskusih "uvoza" zahodnih vrednot se v teh deželah (Kitajska,Burma, Severna Koreja in druge) budita izolacionizem in vračanje k vrednotam lastne kulture. Produktivna interkulturna izmenjava mora upoštevati kulturne razlike in razsežnosti, raznovrstnost in drugačnost vrednot v kulturah, drugačne mehanizme varovanja kulturnih identitet in kohezijskih silnic. Interkulturni komunikator mora opraviti internalizacijo kompleksnih oblik različnih kultur, otresti se mora predsodkov pred "tujimi" kulturami in samozadostnega poveličevanja lastne kulture. Le tako bo lahko inventivno uporabil učinkovite metode komuniciranja v medsebojnem (spo)razumevanju. Interkulturni komunikator mora obvladovati načela transkulturne mediacije, s katero skuša zmanjšati kulturne razlike in omiliti interkulturni konflikt. Transkulturna mediacija je kompleksen triadični interakcijski proces, v katerem mediator (posrednik) skuša "razelektriti" napetosti med pripadnikoma različnih kultur in odpreti kanale (spo)razumevanja. Mediacija terja procese razjasnjevanja, prepričevanja in pogajanja, zato mora mediator razviti tele lastnosti: fleksibilnost, strpnost, visoko motivacijo, multikulturne izkušnje, multi- ali bilingvistično znanje. Interkulturno komuniciranje JI' sposobnost gibanja skozi kulturne ovire.

ETNIČNOST:

NACIONALNA IN ZGODOVINSKA ZAVEST

Značilnost sodobnih kohezijskih procesov v družbah je vznikanje identifikacijske in solidarnostne zavesti, oživljanje etničnosti in zavesti o sebi kot narodu. Skupnosti ljudi iste kulture se začno vse bolj zavedati, da imajo "zgodovinske in sedanje spomine in/ali izkustva, predstave o tradiciji in s kulturo prenašane mite o svojem izvoru" (Heckmann 1992, 2). Etničnost je v svoji ekspresivni obliki kot nacionalna in zgodovinska zavest, kot sredstvo za sociopolitično opredeljevanje delujočega subjekta in kot identiteto določujoča instanca orientacijskih in pripadnostnih vzorcev osrednji parameter, ki določa hitrost, kakovost in rezultat integracijskih procesov v sociopolitičnih sistemih (Wenturis 1993, 11). Empirične raziskave in politična stvarnost v Evropi kažejo, da etničnost v ev- , ropskih državah sodi k osrednjemu strukturalno-funkcionalnemu in sociopolitičnemu dejavniku. Dokaz za kontinuirano eksistenco in osrednjo družbeno } funkcijo etničnosti v postmodernem svetu je pluralna sestava večine evropskih , držav. 26 Etničnost je izrazit povezovalnik etničnih manjšin. Nacionalna država v načelu sicer priznava bogastvo multikulturalizma, v stvarnosti pa krepi nacionalni položaj države. Namesto da bi opuščala nacionalnost in krepila načela pravne .države, ohranja nacionalistično bistvo. Interkulturno komuniciranje zlorablja ..... za utrjevanje svoje oblastniške dominantnosti in kulturne superiornosti. 27 V nasprotju z avtohtonimi manjšinami so imigrantske skupine v evropskih državah potisnjene v status tujcev in ponekod nastanjene v novodobnih getih. Zaradi strme rasti nezaposlenosti v Nemčiji, Franciji, Avstriji in drugih evropskih državah se pritisk na imigrantske manjšine stopnjuje do odkritih sovražnosti. Imigrantske skupine se v boju za preživetje oklepajo različnih oblik komunikacijskih in solidarnostnih kohezijskih silnic . . Določene oblike multikulturalizma in strpnega interkulturnega komunicira-/ nja z manjšinami so uveljavljene v Angliji, kažejo pa se tudi v poskusih dajanja. določenih pravic etničnim manjšinam v Franciji. Model "talilnega lonca" v ZDA \ se je dokončno izkazal kot neuspešen in ZDA kot svetovni "varuh" človekovih l pravic so morale začeti razmišljati o evropskem modelu multikulturalizma. 1

I

26 Najznačilnejšo etnično pluralno sestavo ima Švica, kjer je ustavno zagotovljena enakopravnost treh temeljnih nacionalnih skupnosti. V stvarnosti pa lahko odkrijemo različne oblike interkulturnega konflikta zaradi jezikovne, kulturne, politične in ekonomske majorizacije večjega naroda (kar je objektivno povzročeno s številom velikega naroda). Prevlada se ne kaže le v statusu 25

94

Razsežnost individualizem / kolektivizem so primerjali z delovanjem moči. Ugotovili so, d,1 v Avstriji, Izraelu, na Danskem in v Novi Zelandiji bolj cenijo porazdelitev moči, zato uveljavlj,ljtl konzultativni stil sprejemanja odločitev. V Maleziji, Gvatemali, Panami in na Filipinih pa je vis(l ka koncentracija moči ter voditelji izvajajo avtokratski in paternalistični način komllnicir'lJlj.l. Kulturna razsežnost moškosti in ženskosti pa je pokazala, da je razspžnost moškosti najr,v.vill·j ša na Japonskem, visoko stopnjo pa kažejo Avstrija, Vt'l1l'zut'la, Italija in Švica. K ra/.56.nosti ženskosti pa so bolj nagnjen!' ŠVl'dska, Norveška, Nimzt'l11.ska in Danska.

I

narodov, marveč predvsem v razporedi.tvi moči: večji, nemški narod obvladuje vse institucije države, ekonomijo in kulturo. Interkulturni konflikt je zaradi socialne stabilnosti in kulturne strpnosti sicer omiljen, ni pa odpravljen. 27 Tako so manjšine v Italiji, Avstriji, NemČiji izpostavljene latentnim asimilacijskim pritiskom (zaradi t'konomskc in socialne odvisnosti), občasno pa celo sodno administrativnim diskriminaci· jam, pa tlldi tt'roristil'nim napadol11 neofašistov. ('osehna oblika asimilacijske politike nacionalIlI' drl.• iVl' il' tudi spodbujanj" intr.H'tnil'nih konfliktov 111l'd I'rip.ldl1iki ('tnil'lH' 111.1I1jšiI1l'.

Sporazumevanje živih bitij

Interakcijsko komuniciranje

Interkulturno komuniciranje z izrazitimi političnimi, gospodarskimi, kulturnimi in socialnimi konflikti ter celo z vojaškimi spopadi se pojavlja v Španiji (Katalanija, Baski), v Kanadi (Quebec), na Irskem in drugje. Najusodnejši pa so konflikti v nekdanjih evropskih federacijah. Če se je konflikt v češkoslovaški državni skupnosti razrešil še dokaj racionalno, se je v nekdanji Jugoslaviji in Sovjetski zvezi sprevrgel v strahovita "plemenska" pobijanja in etnična čišče­ nja. Evropske demokracije pretresajo tudi etnični konflikti med državami. Evropska politika kulturne integracije se vse bolj kaže v luči pogostosti in intenzivnosti etničnega rivalstva in konfliktov. V evropskih državah je vse več etnično motiviranih socialnopolitičnih in ekonomskih procesov. Etničnost je pojmovana kot resurs, iz katerega črpajo prednosti za določene socialne, kulturne in/ali po rasističnih merilih kategorizirane skupine. Etničnost je izrabljana za legitimacijske procese v notranjepolitičnih kohezijskih procesih političnih strank. S pridom jo izkoriščajo nacionalne in nacionalistične stranke in strančice, ki znajo rafinirano manipulirati s čustvi narodne pripadnosti. Politične stranke z etničnost jo povečujejo svoje možnosti za uresničenje političnih ciljev. Etničnost vpliva na socialno-strukturalno povezanost družbe, na procese integracije in organiziranosti. Etnična identiteta lahko omeji število vlog in pozicij, ki jih posameznik zavzema v družbi (kar velja zlasti za pripadnike avtohtonih manjšinskih nacionalnih skupin v mnogonarodnih skupnostih). Zato sovpliva na pripravljenost razvijanja interkulturne komunikacije med delujočimi akterji. Ob izgubi vrednostnega sistema se zgradi občutek sociopolitičnega in s tem tudi individualnega izkoreninjenja, ki povzroči destabilizacijo osebne identitete in dezorientacijo lastne biti. V takih razmerah je etničnost "psihološko sidro", ki lahko spet poveže interese in čustva. Etničnost daje oprejemljivo povezavo skupnih identifikacij takrat, ko postanejo druge socialne vloge abstraktne in neosebne.

VERSKI MISTICIZEM - DEMON DESTRUKCIJE

Druga svetovna vojna ni bila samo zmaga demokratičnih zavezniških sil nad nacifašizmom, marveč je za seboj pustila tudi velikanske grobnice evropskih Židov, sovjetskih pravoslavcev in muslimanov, pa kak milijon surovo pobitih pravoslavnih Srbov, bosanskih muslimanov in hrvaških katolikov. Izbruh etnicizma na Balkanu ni le brutalna erupcija in revitalizacija nacionalizma in sovraštva med narodi nekdanje Jugoslavije, marveč je tudi oživljanje verskih mitov. Bojevniki izražajo versko identiteto s katoliškimi križi, pravoslavnimi ikonami in islamskimi simboli. Muslimani in mudžahidi ubijajo v imenu Alaha. Hrvaški kata liki ne branijo le "Neodvisne države", marveč tudi evropsko predzidje katolicizma. Srbi ne vzpostavljajo le imperialnih meja mitične velike Srbije, marveč ob patriarhovi "strpnosti" širijo tudi meje pravoslavja. V evropskih državah in v Sloveniji je verska identiteta prav tako vir konfliktnosti. Ker je kohezijska vrednost verskih gibanj podprta s profesionalno organiziranostjo cerkva, lahko moč verske identitete primerjamo z močjo nacionalne in ideološke identitete. Med političnimi, gospodarskimi in socialnimi pretresi, razkroji ali izgubami vrednostnih sistemov je povsem logično, da stopijo v ospredje silnice etničnih in verskih identitet. V takih zgodovinskih razmerah se interkulturno komuniciranje "bogati" s simboliko ver in mitologij. Komunikacijska sporočila izgubljajo svojo racionalno sestavino in se polnijo z versko čustvenost jo, z versko in ideološko ekskluzivnostjo. Interkulturni konflikt se vedno bolj "hrani" z verskimi diferencami, v ozadje pa stopajo kulturne diference. Obrambni mehanizmi sprožijo procese varovanja (in celo okrepitve) referenčnega odnosa do svojih primarnih in sekundarnih verskih skupin, kar cerkveni profesionalci pojasnujejo kot krepitev verske zavednosti. Verski misticizem se je kot demon destrukcije zajedel tudi v evropske države.

j

Med vse pomembnejše sestavine etničnosti sodi tudi verska identiteta. Interkulturni konflikti zato ne vsebujejo le "trka" kultur in nacionalnih identitet, marveč se vedno bolj hranijo tudi z verskimi spopadi. Svet so v zgodovini pretresali siloviti verski boji, pohodi križarjev, ozemeljska osvajanja islama, vojne med katoliki in protestanti in druge versko-ideološke osvajalne vojne, ki naj bi širile "edino pravo" vero. Tudi velike revolucije (francoska, oktobrska) niso na prapore izpisovall> sa1110 političnih in ideoloških gesel, marveč so javilo ali prikrito izrabljail> tudi Vl'r·· ska čustva.

96

97

V. SKRIVNOSTNI SVET SPORAZUMEVANJA ČLOVEKA IN ŽIVALI

Skrivnostni svet sporazumevanja

Sporazumevanje živih bitij

INTERAKCIJSKO (BIO)KOMUNICIRANJE

II ,

'1

Kom.u~ici~anje j~ ob~ika sporazumevanja med živimi bitji, to pomeni, da je kOmUnICIranje tUdI oblzka sporazumevanja z živalmi. Kakšne so bistvene razlike med človeškim in živalskim komuniciranjem? ~omun~~acij.ska interakcija med ljudmi se ra~likuje od interakcijskega odno~a clo:,ek-Zlval ln k~municiranja vmed živalmi. Clovekovo vedenje je zavestno in zntenclOnalno, usmerjeno k ciljem. Zivali nimajo "zavesti" v človeškem smislu ni~ajo mo~nosti sam~refleksijev ~sp~znavanje samega sebe prek raznih notra~jih ln zunanJIh povratnIh zank). ZIvah morejo delovati namensko, vendar ne v člo­ :,eške~ smislu. Etologi ugotavljajo, da pri živalih zasledimo "nagonske" oblike lntencIJe. Pesem snubljenja kobilice (samca) ima namen privabiti samico zaradi spolnega stika. v Člov;.kova vinten.c~onalnost (namenskost) se kaže v tem, da sporočevalec skuI sa dosecI dolocene cIlje (osebne, skupinske ali družbene): komunikativno delovai nje s p~mens~imi simboli začenja zaradi določenih (lastnih ali skupinskih) interesov. Pn ps~ .sIce~ lahko razpoznamo določen interes in cilj, ki ga želi doseči, vendar to nI Izraze no s pomenskimi simboli in zadeva predvsem lastni, pasji interes.

I

I

!

Č~o~ek~vo v~omuniciranje je sporazumevanje s simboli in to ga loči od živalskega komunzclranJa. Zzvalsko komuniciranje je predvsem sporazumevanje z znaki, ki imajo sigt nalne funkcije. V našem svetu, človeškem in živalskem, so različni znaki. Znaki so lahko naravni: to so materialni pojavi, ki označujejo stanje človeka ali živali oziroma ne, ko dogajanje; na ~rimer, dim je znak za požar, rdečica na licu dekleta je simptom ~r.am~. ZnakI ~o lahko tudi umetni, to so tisti, ki so "ustvarjeni" zaradi koi ~UnICIranp; ~a ~nmer, zelena ali rdeča luč na prehodu za pešce. Znaki imajo sl:5!lalno/unk~?o, ce neposredno uČinkujejo na vedenje drugega živega bitja, na pnmer ukaz - znak vodnika psu. . Znaki imajo simbolno funkcij?, če predstavljajo ali "nadomeščajo" (substituiraJO) predmet, stanje, dogodek. Ce rečem "domovina", beseda "domovina" vzbudi v čl~vekovi zavesti ideje, predstave, čustva o njegovi deželi, o njegovem narodu, o nJ.egove~ rodu, za katerega bi se bil pripravljen tudi bojevati se, ga braniti in zanj umretI. Ali lahko simbol, ki ga uteleša beseda "Domovina", za nas pisana z velikimi črkami, isto pomeni v življenju psa? . Z ža~o.stj~ b.odo nekateri priznali, da ta beseda psu nič IH' pOI1l('ni in IH' Il 10 I'l' SImbolizIrati tIstega, kar pomeni človl'ku. In vl'ndar il1li! tudi Pl'S svojo "domo-

!

J

!

100

človeka

in živali

vino", ki jo je pripravljen braniti ali celo zanjo dati življenje. To smo mi, njegova družina, njegov revir, ki ga vsak dan po možnosti večkrat na dan omeji z biokemičnimi informacijami, da ne bi na to ozemlje vdrl kak "sovražnik". Jezikovni simbol "svoboda" ima različne pomene za pripadnike različnih narodov, družbenih sistemov, verovanj ali kultur. Za ljudi zahodne cvilizacije ima beseda "svoboda" pomen svobode govora in misli, svobode tiska, raznih oblik demokracije; kapitalskemu liberalizmu pa pomeni svobodno, brezobzirno pridobivanje dobička. Živalim v živalskih vrtovih sv,?boda pomeni svobodno gibanje v kletkah ali zamejenih, omreženih ogradah. Zivalim v divjini pa pomeni povsem nekaj drugega, gibanje v mejah habitusa, lovskega revirja; slonom in drugim živalim pomeni potovanja po kontinentu in iskanje vode in trave; ptičem selivkam pa svoboda pomeni neskončna prostranstva modrega neba, potovanja prek morij in celin. Živali nimajo razvitega miselnega sveta, ki bi jim v duhu omogočalo potovanje v stari Egipt ali antično Grčijo; ne poznajo govorice in jezikovnih simbolov, ki so medij simbolno posredovanega sveta. V življenju živali gre za posebne oblike izmenjavanja informacij (sporočil); zato govorimo o biokomuniciranju. Zivali izmenjujejo informacije s kemičnimi, I kemično-vonjskimi, akustičnimi, vizualnimi, taktilnimi, motoričnimi in drugimi; signali. 28 Tudi v živalskem svetu moramo razlikovati med intrabiakomunikacijo (notranje komuniciranje: zaznavanje okolja, selekcijski procesi, notranji odgovori na okolje, miselni svet, sanjski svet) in interbiokomuniciranjem (biokomunikacija med partnerji z verbalnimi in neverbalnimi sporočili). Biokomuniciranje so etologi različno opredelili. V ospredju je bila misel, da je komuniciranje akcija organizma, ki spreminja vedenje drugega organizma na način, da ima sprememba adaptivno vrednost pri sporočevalcu ali sprejemniku. Muren (samček) s svojim "petjem" privablja samičko. Če je ta biokomunikacija uspešna, bo prišlo do medsebojne spolne igre, posledica bo parjenje. Oba partnerja si izmenjujeta biosporočila, ker želita svoje dedne zasnove podeliti potomstvu (Lind auer 1990, 25). Žival pri interakcijskem biokomuniciranju namensko sporoča svoje biosporo.čilo. ~omunikacijski partner se dejavno odziva na dražljaje, zavrne grožnje ah sprejme spolno vabilo (načelo recipročnosti). Biokomuniciranje ima adaptivno vrednost, ker z medsebojnim sporazumevanjem omogoča boljšo prilagoditev na odnose v okolju. Biokomuniciranje lahko osebku zagotovi preživetje: pomembno je za ohranitev vrste, za "produkcijo in reprodukcijo" vrste. Zato ima tudi socialno funkcijo.

I

v

2H Komuniciranja med živalmi ne moremo omejiti na ozko področje medsebojnega občevanja dveh

živali iste vrste, denimo sporazumevanje med psi, med volkovi, med čebelami in podobno. Če­ prav jt' prava biokol11unikacijska intprakcija rps ženitveni cerel110nial pri galebih ali spolna zdru~.H('v salllca in samicl', v(,l1dar drugih oblik "1'1'l'nosa" informacij 11(' l11orl'I11O prl'prosto izključiti iz si.~II·m., biok,II1"'lIil'ir''''j.1,

101

:,knvnostm svet sporazumevanja clOveka zn Zlvall

:,porazumevanJe zlVlh bIh]

Interakcijsko biokomuniciranje je stikanje dveh organizmov, je proces razumevanja in sporazumevanja dveh živih bitij . .!!!i~nj,kcjj.s.kQ biokQillll.niciranje je dvostranski recipročni proces, je medsebojno izmenjavanje biosporočiI. " Interakcijsko biokomuniciranje zato lahko definiramo kot namensko (intencionalno) sporočanje (posredovanje informacij, groženj, spolnih vabil) komunikacijskemu partnerju, ki se odziva na biosporočilo kot enakovreden partner (recipročnost). Biokomuniciranje pomeni možnost koordinirane akcije ali pa nastanek konfliktne situacije. Biokomuniciranje je vir novih spoznanj, učenja in prilagajanja na nova okolja (Vreg, shema 7).

Komunikator

Recipient

KOGNITIVNI SISTEM AFEKTIVNI SISTEM

KOGNITIVNI SISTEM AFEKTIVNI SISTEM

Soda lizadja

menje

Sodalizadja

hiosporoči1a

GENETSKI PROGRAM In.tiktivna kretnja Dražljaj - Apetenta Akcija

Ulenje GENETSKI PROGRAM In.tiktivna kretnja Dražljaj - Apeteota Akrija

c

Človeška komunikacijska partnerja živita vsak v svojem "izkustvenem polju" in polji se med seboj le delno prekrivata. Komunikatorja lahko združujejo ali ločujejo različne kulture in pripadnost različnim narodom ali plemenom. Ločuje­ jo ju jeziki, stopnje izobrazbe, verske pregraje, družbeni status, različni družbeni sistemi. Komunikator mora sporočilo kodirati v kod, ki je cilju razumljiv, se pravi, sporočilo mora navezati na dele njegovega izkustva. Prvi pogoj jc, da imajo znaki ali simboli iste pomene za oba udeleženca. Kadar se znakovna sistema obeh partnerjev le delno prekrivata, ne more priti do komunikacijske harmonije. To ne velja le za komuniciranje med možem in ženo, marveč še izraziteje za komuniciranje med starši in otroki. Otroci ne morejo imeti takih izkustev in znanja o svetu kot starši, zato je njihova "zaloga" znakov še zelo skromna. 29 Iz povedanega lahko spoznamo, kako različni so svetovi komunikacijskih partnerjev, s katerimi izmenjujemo sporočila. Že pri človeškem komuniciranju ugotavljamo, da je medsebojno komuniciranje polno nesporazumov, napačnih razumevanj kretenj ali besed. Zelo pogosto naše komuniciranje s partnerjem vodi v oster besedni spopad ali celo v interesni konflikt; šele z dodatnim besedovanjem skušamo pojasniti, da "nismo tako mislili". Prav tako težavno je komuniciranje s psom, predvsem zato, ker imamo na razpolago skromno zalogo znakov in ker se ne nadziramo, kako in kaj sporoča­ mo psu. Še bolj neuspešno je komuniciranje, če ne opazujemo psa, kako bo reagiral na naše sporočilo.

dražljaji iz okoija

BIOINFORMACIJA IN ŽIVALSKI SIGNALI Transakcijska menjava z okoljem

TM

OKOLJE

Vreg, shema 7: Model interakcijskega biokomuniciranja

ZNAKOVNI SISTEMI IN SIMBOLI Ko partnerja stopata v interakcijski odnos, prikličeta v zavest iz zaloge znakov tiste simbole, s katerimi aktualizirata enake pomene. Vsak komunikacijski partner ima zalogo znakov, ki imajo različne doživljajske razsežnosti. Tudi pes ima v svoji zavesti različne življenjske izkušnje, ki jih je oblikoval v stiku s človekom, z živalmi in z okoljem. Te doživljajske razsežnosti so skromne, determinirane z dedno zasnovo in zaznavami sveta.

102

Informacijska teorija razlikuje med digitalnim in analognim prenosom informa- \ eij. Digitalni prenos sestavljajo ločeni signali, ki šele sestavljeni vsebujejo infor- \ macijo (telegrafski prenos). Analogni prenos pa je graduiranje in modulacija be- i sed po telefonu. Digitalni signali so enoznačni in preprosti ter veljajo za živalsko vrsto. Na vsak signal je lahko en sam odgovor ali nekaj odgovorov. Pesem snubljenja kobilice (samca) je usmerjena samo na spolno zrelo samičko iste vrste in nosi biosporočilo: "Tu je samček določene vrste kobilic, ki se želi pariti!" Samci iste populacije se odzivajo v spoštljivi razdalji z isto informacijo; samice pa se oglase s tipičnim "spevom" samic in sporočajo, da so pripravljene na parjenje. Ritmika, intenzivnost in frekvenca so najpomembnejši digitalni parameter, ki označujejo biosporočilo vrste, hkrati pa sporočajo razpoloženje sporočevalca (Lind au er, shema 2). 29 Če se komuniciranje dogaja v narodnostno mešani družini (mož Slovenec, žena Bosanka), se izkustvl'nil polja oziroma znakovna sistema obeh le delno prekrivata; pogosto prihaja do napetosti ln konfliktov, To s('vl'da ŠI' holj vl'lja Zil odnosI' n1<'d čloVl'kom in živalmi, saj se sporazumevajo 1, Iztilzito skromno "1.illo~o" 1.nllkov.

103

SkriPllOSilli spl'i sl'urn:u/1wl'nllin ('/U1'l'kI7 iII ii,'I7/i

.:>puruzumevun]e ZlVzn um]

A

B

•

•• 1II ....i 11.11111 l1li.1 ....... I.UIIIU.I.' ..I. It

111.' .................. 1.... 11.11 • • • • • • •

~. 11.11 ... Chorthippus

olbomorgll~tus

)1tI ... ' •• Chofthippus mOliIs

Olorthippus bigJllulus

Gomphoceru5 rutus

III1III

11111

I I

III I Myrmeleotettlx maculotus

I I I I

200 ms

Lindauer, shema 2: Snubljenje samcev petih vrst kobilic. Pesem izvajajo z igranjem na zobčasti letvici zadnjih nog. Obe zgornji črti označujeta ritem in amplitudo gibov nog, spodnji pa akustični vzorec.

Zelo razločno nam to posebnost kažejo kemični signali. Če gams z izcedkom izrastka na rogovih ali antilopa s svojimi podočesnimi žlezami označita svoj revir (lovišče), tedaj s temi vonjskimi biosporočili povsem nedvoumno postavita mejne kamne svoje lastnine. Ti so hkrati tudi grozilno opozorilo možnim tekmecem. Pri snubljenju pa s kemičnimi biosporočili vabljenja kličeta samico k parjenju (Lindauer, shema 3 in 4). Ameriška raziskovalca Roelofs in Comeau sta z analizami kemičnih sestavin spolnih snovi nočnih metuljev odkrila, da signali različnih podvrst vsebujejo tudi specifične, nekoliko spremenjene strukture spolnih snovi. Konfiguracijska sprememba v molekuli že označuje pripadnost drugi podvrsti. Če dodamo podoben "molekularni vonj" spolni snovi, tipični za neko vrsto, je to zaviraini dejavnik pri procesu parjenja. Ugotovila sta, da različno količinsko razmerje teh komponent določa za vrsto tipično snov. Digitalna komunikacija pa postane še bolj ne dvoumna, če signal snubljenja ni osamljen, marveč je povezan s signali iz drugih čutilnih področij. Tako nastane multimodalna biokomunikacija. Taščica (samec) poleg svojega petja, ki označuje meje revirja, tekmeca opozarja še z op tič nim signalom rdl'čl~ga grla.

104

Lindauer, shema 3: Označevanje revirja. Gams z izločkom svoje vratne žleze zaznamuje svoj revir; obda ga z vonjem, ki je značilen za vrsto; čim višje ga zaznamuje, tem bolj bo imponiral samici in rivalom.

Lindauer, shema 4: Antilopini signali. Izločanje signala iz. podočesne žleze

Vsaka živalska vrsta izbere svoj biotop (omejeno področje) in tako vpelje tudi geografsko izolacijo. To pomeni, da bo v mejah tega področja srečevala tudi pripadnike svoje vrste. Za tako srečanje je pomemben tudi dnevni čas. Samci nekih vrst mušic morajo na sestanek prileteti prav ob določeni uri. Tam bodo na prostoru parjenja, ki je optično označen (na robu gozda, na vrhu zvonika), srečali samičke. Te pa se oglašajo še s posebnimi zvočnimi signali. Multimodalna biokomunikacija tako vsebuje akustične signale, optična označenja področja in časovno dimenzijo. Analogni signali so stopnjevani, modulirani signali, ki jih živali uporabljajo predvsem ob grozeči nevarnosti kot opozorilne klice. Opozorilni alarm ptiča kliče k preplahu druge ptiče in jih poziva, da skupno prepode sovražnika. Ti akustični signali niso diferencirani, marveč so zelo podobni in imajo učinek tudi na . druge vrste ptičev. Podobno velja za alarmne krike opic različnih podvrst. Vonjski alarmni signali čebel, mravelj in termitov niso strogo specifični za vrsto. Kemični vonjski signal čebel je alarmni signal tudi za mravlje in termite. Lahko torej ugotovimo, da so digitalni signali po svoji strukturi strogo specifični za posamezno vrsto. Pri biosporočevalcu in biosprejemalcu so genetsko določeni. To so stereotipni signali pri parjenju in obskrbovanju zaroda. Analogni (graduirani) signali pa učinkujejo tudi na taksonomično sorodstvo. Glede na stopnjo motiviranosti se razlikujejo po intenzivnosti in trajanju. V tem se kaže tudi pomembna funkcija prilagoditve spremembam razmer okolja, zlasti Čl' biosporol~ila izra)i-.ajo različna razpolož.enjska stanja.

105

Sporazumevanje živih bitij

Skrivnostni svet sporazumevanja

Digitalni signali so izredno pomembni za socialno življenje v "državah insektov". Digitalni signali niso le osebna izkaznica za pripadnost vrsti mravelj in za vstop v njihovo kolonij o, marveč izkazujejo tudi njihov status v "državi". Ko mravlja označuje svojo pot, ki vodi prek različnih zapeljevalnih sledi drugih mravelj, pušča biosporočila - povelja, sporočila in razpoloženja, verjetno pa še mnoga druga. Tako kompleksno multiinformacijsko sporočilo je možno le, če je vonjski vzorec zelo diferenciran. Mravlja tudi na poti domov odkrije svojo sled in tako varno hiti domov. Mravljina sled, ki tako vznemirljivo deluje na tovariše iz istega gnezda in hkrati daje orientacijske znake, je sestavina izločkov različnih žlez, ki jih ima mravlja. Kemične sestavine njenih izločkov omogočajo sestavo novih kombinacij, ki omogočajo kakovostno in količinsko niansiranje vonjske sledi (Lindauer, shema 5).

~CHO

2,6 -Oimethyl- 5 -hepten -1- al

~CH.OH

2 - Tridecanon

Citronellal

~A~

~e-~

v

in živali

V primerjavi z bogastvom človekovih signalov in simbolov je obseg živalskih f signalov zelo skromen. Celo če upoštevamo multimodalnost živalskega komuniciranja in večjo razvitost nekaterih oblik komuniciranja (zlasti vonja in sluha), , je skupni seštevek osupljivo nizek. Pri sesalcih je obseg razpoznavnih signalnih znakov nekoliko večji kot pri drugih živalskih vrstah in obsega od 20 do 40 znakov. Tako imajo poljske miši samo 16 znakov, losi že 26, zatem pa se število I znakov povečuje in pri primatih odkrijemo že 37 in več znakov za sporazume- i vanje. Psa bi lahko uvrstili med lose in primate. Pri ptič ih imajo beloglavi galebi največje število znakov, in sicer 28; ščinkavci imajo 25 signalov, domači vrabec pa premore samo 15 signalov. Pri žuželkah, dosežejo največje število tiste, ki si gradijo svoje "države" (mravlje in čebele).1 Vendar celo čebele, ki nabirajo med po oddaljenih travnikih, skupaj s svojimJ slovitim plesom ne premorejo več kot 20 komunikacijskih signalov. Če upoštevamo kompleksnost in popolnost sporazumevanja v živalskem svetu, ugotovimo, da ne moremo možnosti sporazumevanja ocenjevati le po številu signalov. Živalsko komuniciranje se po številu znakov ne more primerjati s človeškim, zlasti če pomislimo, da najpreprostejši slovar katerega koli jezika vsebuje nad tisoč besed z različnimi simbolnimi pomeni, popolnejši pa se ne zadovolje niti z nekaj deset ali sto tisoč besednih znavkov. \ Obseg znakov pri živalih je genetsko omejen. Zivali znake pridobe s svojim \ genetskim programom in le nekatere vrste lahko znakovni zaklad obogate z novimi znaki sporazumevanja. Prenos teh znakov na nove generacije je možen in je dokaz evolucijskega razvoja. Večina signalov v živalskem svetu je po svoji strukturi stereotipnih in togo genetsko determiniranih. To pomeni, da jih živali ne morejo spreminjati oziroma da jih lahko nekatere višje vrste (zlasti primati) modificirajo prilagajanju novim okoljem. Podobno lahko psi v procesu socializacije obogatijo svoj znakovni zaklad sporazumevanja. Toda tu so postavljene nepremostljive meje med človekom in živaljo. Clovek si je v evoluciji pridobil jezik kot medij simbolne interakcije. Tega pa nobena, , niti še tako "počlovečena" žival ne premore.

j

!

v

2,6 -Oimethyl-5-hepten-1- ol AA}vCHO

človeka

Pentadecan

~CHO "DIALOG" MED ŽIVALMI

AvvVCHO Geranial

Lindauer, shema 5: Produkcija kompletnega vonjskega vzorca. Pri mravlji jo za-

gotavljajo

(

nadčeljustna

žleza, aparat žela z mravljično kislino in drugimi sestavinami.

Odkrili pa so tudi take digitalne signale, ki zagotavljajo anonimnost po same-

t znega biosporočevalca, razkrijejo pa pripadnost vrsti in skupnosti. Multimodalhi ni signali (skupki optičnih, kemičnih, mehaničnih znakov) pa omogočajo prcjpoznanje posameznika in njegov položaj (status) v "državi".

106

Že matematična teorija informacij je ugotovila, da je informacija izbiranje ii okolja, da je zaporedje signalov, simbolov ali sporočil. Sodobna si, stemska teorija pa informacijo presoja kot strukturirano raznoličnost znakov in'; simbolov. Ta struktura raznoličnih informacij se mora ob stiku z drugim oseb-i kom dinamično navezati in ujeti s strukturno raznolikostjo v drugem sistemu. \ Prav pojmovanje sodobne sistemske teorije, ki se je oplajala na spoznanjih biologije, nam pomaga odkrivati "skrivnosti" živalskega sporazumevanja. Odpira se vprašanje, ali lahko živali sploh vzpostavijo tako komunikacijsko interakcljo, kot jl' razvita pri l~l()vl'ku. Z drugimi lwsedami, ali biokomunikacijska intcrraznoličnosti

t

,

107

~

a~cij~ vse~uje I.ncdscbojno izmcnjavilnjl' sporočil, 1l1H\'lo l'IHlkopravnosti in 1'1' clprocnosh? Ah lal:ko.živa~ v ~tiku z drugimi živalmi tudi zastavi "vprašanja" po~obno kot to pocenjajo ljudje v medsebojnem komuniciranju? Clovek vprašuje z besedami. Kako pa žival? Kako to izvede žival? RaziskaVI' so o?~rile, dalaje~ (~amec) n~jprej ~a~l? potrese pajčevino, če se želi približati samIC!. Tako vpra.~a part.nenco, ah bl JI ustrezala Igra snubljenja in parjenj('. Iz o~govor,a (~eakClje) ,samIce lah~o pajek razbere, ali je samica sita in tresenj(' mreze ne steje za moznost ugrabItve plena, ali pa je lačna in bo zaradi lakot(' napadla sleherno živo bitje, ki bo na pajčevini. V prvem primeru bo samica [('d girala počasi in "leno" - torej si ji lahko približa, v drugem primeru pa se bo [,1koj pognala proti plenu. .Podobno "igro" spraševanja in odgovora odkrijemo tudi pri drugih živalih. Pr~ psu j.e previdno bliž~nje ~n ovohavanje samice spraševanje, ali bi bila samiC,l pnpravlj~na s.polno obcevatr. Odgovor je lahko različen: če je samica voljna, Sl' ; bo sp.ustIla V,Igr? vabljenja in stimulacije, če pa ji partner ni všeč, bo pokazalel , zobe m z re~canjem opozorila, naj si ne dovoli naskakovanja. Meds~bojno komuniciranje med sesalci, zlasti med primati, je že zelo komplek~~o ~~ se. odvija z ve~jimyevilom multimodalnih informacij kot pri nižje razvItrh zIvalI.h. Z~to tUdI. pn psu lahko odkrivamo v takem interakcijskem od~osu s samICO alI z drugIm psom cel register izmenjave biosporočil. Nekatere oblIke s~~razumevanja izkoriščajo skoraj vso znakovno zalogo in so vsebinsko pop~ln~jse ..Nekatere druge pa se končajo s preprostim agresivnim dejanjem (rer:canj.e~.m ~azkriva~le~ "orožj~" - zob). Poleg tega so spoznavni sistemi v ~o~gamh zIvalI ~a ra~hcmh .stopnjah razvoja: nekateri vsebujejo kompleksnejse SIsteme raznohkostI, drugI so omejeni na preproste, pretežno genetsko opredeljene zaloge znakov. P~~ bi~ko~u~ikacij~ s. psom (ali med živalmi) se prav tako kažejo šumi: prvič, teh~IC11l sumI, kI se ~azejo v. me~lem, komaj slišnem in neodločnem dajanju povelj ~:u (kar ~: ~aze zlastI ~n ~oveljevanju "spusti" ali "prostor" iz daljave); drugIC, s:mantlcn.1 (pomens~!) sumI, kar pomeni, da znaki nimajo istih pomenov za spor.ocevalca m z~ s~reje.mal.ca (besede, ki jih sporočamo psu, morajo imeti za oba Ist~ pomene; ce JIh mmajo, potem pes ne ve, kaj gospodar hoče doseči e~ako vel!a za sp~razumevanje med Živalmi); tretjič, psihološki (empatični) ŠU11l, ~I pome~I, da se clo:,ek ne poglablja v razpoloženjska in psihološka stanja svojeg~ ,rasjega sopotmka, ne opazuje njegovih signalov, njegove mimike in kreten] m zato ne more razumeti njegove "govorice brez besed". S.um k?t posled~c~ entropije ,na~tane že pri zaznavi sveta: gospodar v opazovanje svojega okoljil m psa vnasa sume, ker ni sposoben realno zaznavati stvarnosti (dom:,t njego:.e~a z.nanja in ~azumevanja narave je "skromen"). Ni sposoben empatIcno pr~j.IcIrat~.se v pasjega partnerja; kot vodja "krdela" (alfa) ga ni sposoben razumetI m z nJIm ustvariti komunikacijskega stika. 30 30

Tudi v svetu živ~li ~oramovupoštevati zakonitosti entropije. Tako tudi psi, ki niso izpostavljeni pwcesom sOC1ahzaCl)e In ucenj3, prehajajo v stanje vse večje "dezorganiziranosti", razpuščeno­ S~l, samo~ol)e,o~vladovanja gospodarja. Samo stalen dotok informacij (učenja) lahko psa ohranja v stanju pnucenega vedenja.

108

__________________________1

Komunikacijsko spomčilo mora vSl~b()vati spoznnvne (kllgnitivne) in ČUS!Vl'­ (clllocionnlne) prvim', če hoče vplivati na spoznavna in čustvena stanja part. Zato je prenos informacije sporočevalca k sprejemalcu (psu) po navadi šumov: ali gospodar nerazumljivo kriči na psa in mu ne posreduje svojih • ...''''"'n.~ stanj, ali pa ga zavija v "vato" svojih čustev in mu ne posreduje nih prvin. Kadar gospodar ne razume recipročnih signalov svojega psa, pomeni, da na.tane šum na povratnem toku in je recipročnost blokirana. Neenakopravnost medsebojnega izmenjavanja bios poročil nastane zlasti takrat, kadar je gospodar : avtokratska osebnost in na psa samo "laja", namesto, da bi tudi v psu videl osebnost, ki skuša razvijati svojo identiteto (svojo značajsko in osebnostna posebnost). Ker pri prenosu informacij nastajajo šumi, mora komunikator uvesti redundanco, ki obstaja v preprostem ponavljanju nekega signala; šele sponavljanjem Signalov sprejemalec lahko razume sporočilo. Če je šum tehnične narave (tiha povelja, zvočno slaba komunikacija, hrup v okolju), komunikator ponavlja isti signal. To imenujemo tehnično redul1danco, ki terja ponavljanje, obilnost istih signalov. Če je šum semantičen, nastane nerazumevanje sporočila zaradi različnih pomenskih blokad. Komunikator mora uvesti semantično redundanca: "izboljšati" mora pomene svojih signalov. Beseda "domovina" za človeka pomeni narod, državo, družbeno ureditev in ima različne pomene. Za psa ima ukaz "revir" pomen, da lahko preišče revirje in najde markerja, nima pa pomena njegovega lovskega revirja, dvorišča ali vrta, ki ga mora varovati kot svojo domovino. Obstaja tudi sintaktična redundanca, ki označuje iskanje primernejše stavkovne skladnje. Ta redundanca je potrebna takrat, kadar so naši stavki predolgi, stereotipni, nerazumljivi, "komplicirani", kar je po navadi posledica "zmede" v možganih, pomanjkljivega znanja in nelogičnosti razmišljanja. Pri komuniciranju s psom se potreba po sintaktični redundanci pojavi takrat, kadar psu govorimo v stavkih, namesto da bi mu govorili z eno besedo. Lahko govorimo tudi o psihološki (empatični) redundanci. Kadar je naše sporočilo zaradi slabega poznavanja pasje "psihe", njegovih potreb in interesov povsem entropično, polno šumov in psu slabo razumljivo (ga ne motivira, ker ne ustreza njegovim pričakovanjem), moramo izboljšati vsebino sporočila, uvesti empatično redundanco. Zivalska komunikacija je preprosta, enopomenska in ne potrebuje veliko dodatnega pojasnjevanja (ponavljanja in drugih oblik redundance). Zato bi v redundanco težko uvrstili pretirano enolično ponavljanje ptičje melodije, ponavljanje istih kretenj pri ženitvenem ceremonialu ali pa nočno lajanje psa v luno. Celo zapleteni sistemi sporazumevanja pri čebelah so verjetno brez redundance, saj so za partnerje tako natančni in jasni, da komaj terjajo kakšno dopolnjevanje. Biološki sistemi komuniciranja imajo relativno nespremenljivo komunikacijsko omrežje organizma. Počasni procesi evolucije so optimalizirali biokomunikacijske strukture do tiste stopnje, na kateri so fiziološke organizacijske spremembe nepotrebne in zelo redke. Razvojnim spremembam so izpostavljeni le

109

Sporazumevanje živih bitij

Skrivnostni svet sporazumevanja

možgani, kadar se mora žival prilagoditi novim okoljem, ki spodbujajo procese učenja. Organizem kot celota temelji na "ideji morfološkega ravnotežja", ki ga vzpostavlja s homeostazo. Komunikacijski proces terja tudi kodiranje in dekodiranje sporočil. Živalska komunikacija ni vedno kodirana tako, da bi jo lahko razumel samo ciljni partner. Biokomunikacija je lahko "odprta" tudi za druge vrste ali podvrste. Če bela, na primer, označi izdaten vir hrane s posebnim vonjem, da bi privabila tudi čebele novinke, ki jih je sicer že alarmirala s plesom. Toda ta vonj ni specifičen vonj lastnega panja, marveč je biokomunikacija za vse čebele. Tako se ne more izogniti nevarnosti, da ne bi vira odkrili tudi konkurenti iz drugih panjev.

INTENCIONALNO VEDENJE

Etologi so intencionalno gibanje živali že dalj časa šteli za kazalnik, ki napoveduje prihodnje vedenje. Tako človek kot žival lahko predpostavi, kaj bo žival storila kot naslednji korak k dosegu cilja. Ugotovili pa so tudi, da žival lahko izvede slepiino vedenje. Poskusi s šimpanzi ( so pokazali, da šimpanz zavestno izvede slepilno vedenje, da bi dosegel dobiček.

I

je fenomen slepilnega vedenja lovskega psa na sledi v gozdu ali na pol ložeZnan ni tekmovalni sledi na travniku. Ker pes želi ugoditi vodniku, se ob izgubi i

I sledi vede tako, kot da bi šel po pravi sledi.

31

Dolgo pa je bilo odprto vprašanje, ali lahko intencionalno vedenje živali razlagamo behavioristično ali pa na temelju kognitivnih teorij. Behavioristi so skušali človeško vedenj~ razlagati na temelju prirojenih predispozicij ali celo kot refleksno vedenje. Sele kasnejši sociološki in socialnopsihološki pristopi so uveljavili pomen osebnosti, vlogo skupine ter oblike socialne interakcije. Kasnejši sistemski pristop pa je izpostavil pomen okolja in razvojnih sprememb v življenju človeka. Vedenje živali moramo presojati kot vedenje kompleksne ga sistema. Če poznamo anatomsko, fiziološko, etološko, nevrofiziološko in etološko endokrinološko strukturo organizma, lahko predpostavljamo določene oblike vedenja. Sistemski pristop nam lahko zelo vsestransko osvetli celovitost in zapletenostvvedenja živali v naravnem okolju. Vedenje živali je nedvomno intencionalno. Ze Eri človeku smo ugotovili, da je sleherna komunikacijska akcija intencio\. nalna. Clovek zavestno izbira informacije iz okolja, da bi prinesel pomembne ~ odločitve in izvajal učinkovito vedenje. 1 Vedenje iskanja informacij zasledimo tudi pri živalih. Pes bo natančno in z iveliko apetenco preiskoval svoje okolje in si zbiral informacije o dogajanjih na

!

človeka

in živali

svojem ozemlju ali na meji revirja. Če mu to ne bo zadostovalo, si bo poiskal dodatne informacije še nekoliko stran od meje revirja in tako dopolnil miselno predstavo o dogajanju v njegovem okolju. Intencionalni sistem omogoča vsaj v manjši meri predvideti vedenje "živega sistema", ker poznamo njegovo gibanje k cilju, njegove potrebe, interese, namene in pričakovanja - pa tudi njegov emocionalni svet (želje, upanja, strah, občutke).

Tudi v živalskem svetu lahko zasledimo intencionalne sisteme, ki žele predvsem ohranjati obliko in tako preživeti. Prav tako pa zasledimo višje razvite živalske vrste, ki so v naravnem okolju prisiljene razvijati procese prilagajanja okolju, učenju novih informacij in selektivni izbir informacij. Interakcija v skupini (krdelu, čredi ali skupnosti) jim narekuje razvijanje novih oblik socialnega vedenja. Take "žive sisteme" lahko označimo kot kompleksne adaptivne sisteme z razvitimi morfogenetskimi procesi. Vendar ni mogoče delati preprostih analogij med živimi sistemi (organizmi) in socialnimi sistemi. Tudi ni mogoče intencionalnosti pri človeku analogno razlagati z intencionalnim vedenjem živali. Živalski svet nam razkriva determiniranost s programiranimi vzorci vedenja; zato so kognitivni procesi in zavestno vedenje omejeni. Človeška intencionalnost je racionaina in smiselna, razumsko in emocionalno opredeljena. Tega pa ne moremo razkrivati v vedenju živali. 32 Pes bo torej sledil svojim genetsko determiniranim ciljem, ki so vprogramirani v vzorcih vedenja. Življenje v dinamičnem, kompleksnem okolju s človekom in s procesi učenja pa lahko v nekaj letih razvije vedenje iskanja novih informacij ter spodbuja spoznavanje okolja in oblike zavestnega vedenja.

NOTRANJI "PRESKUS" IN PRASLIKA PLENA

Interakcija živali z okoljem se začenja z zaznavanjem okolja. Komunikacija je zaznava "objektov" okolja: trave, cvetov, mikroorganizmov, žuželk, plena itd. Komunikacija pa je tudi osebnostna, se pravi, da poteka v domišljijskem svetu živali. Ko se volk ali pes ozirata po pokrajini, ju buri misel na plen. Pri volku je to pogoj za preživetje, pri psu pa prastari nagon po zasledovanju plena. Preden roparska žival preide v akcijo, se v njenem spoznavnem svetu odigra "notranji preskus" izvajanja te akcije. Živo si predstavlja svoj plen, v mislih preigra vse prejšnje izkušnje z "lova": kako se je treba približati srni, kakšne so reakcije plena, kako preizkusiti veter, kako zasledovati plen, kako ga zgrabiti in kako ga z užitkom stresati in usmrtiti. Tak "notranji preskus" zasledovanja in lova vidimo pri levu, hijenah in drugih živalih, ko preže na plen in se pripravljajo na akcijo.

I

\

\

31

Tako slepil no vedenje je pogosto zavedlo celo izkušenega vodnika. Take in druge izkušnjl' s sil" dilnimi psi nam samo dokazujejo, kako intl'ligl'ntno znajo psi prl'sojati svoj!'ga gospodarja in izvajati sl!'pilna dl'janja, da hi ga zadovoljili.

110

~2 Tudi tu ll1orall1o opomriti, da ni Il1m' zakonitosti kihernetskih sistemov (samoregulacijskih, k ciu.~nll'rjl'nih,

Ijll

IlH

I

",

s fl'l'db,\('k pl"lll'('si nadl.Orovanih sist!'ll1ov) lI1l'hanil'no prenašati na "živl' sistl'Ap 11l.tni PI' Il.' sod.,IIl(',

111

Skrivnostni svet sporazumevanja

Sporazumevanje živih bitij

Ko

na aktivnost sledenja, mu nekateri zunanji dražljaji (nad~.van~e oprsmce, ~nprava vrvice, bodrilne besede, količek, trava ali njiva pred nJIm) ze vz::,ud: mIsel na sledenje: sprosti se nagon po zasledovanju plena, apetenca narasca, ze se mu začenja odvijati ves "film" notranjega preskusa prihodnj.e"akcije .. ~rzlično spust~ n~s k zemlji in išče kemičnih sporočil. V njegovi pa~JI fantazIJI se mu v dalpvl, na koncu sledi domišljijsko prikazuje "plen", pa ceprav bo to samo hrana ali "klobasa" za igro, ki ponazarja plen. Komunikacijski situaciji, v kateri komunikator v svoji fantaziji doživlja dogodek, kot da bi bil resničen, bi lahko rekli tudi notranja domišljijska parasocialna interak~ija. Tudi ~es ob primerni stimulaciji in motivaciji doživlja sledenje kot nekaksno notranjo parasocialno situacijo, kot da bi to bila prava interakcija ob zasledovanju plena. Kinologi ponavadi napačno predpostavljajo, da naj bi za nagon zasledovanja zadostoval ~e kemični dražljaj, vonj sledi v travi. Pri tem pa pozabijo, da gre pri z~sl~dovanJu p~ena. za komf,leksen splet kemičnih, optičnih, akustičnih, taktil\ \ mh In celo okusalmh sporocIl (znakov). V tem spletu lahko kemični znaki prevladujejo; pri lovskih psih pa so na krvni sledi tudi drugi znaki: okus po krvi, šum ali glasovi bežeče živali. Ti so zelo pomembni, komplementarni ali celo dot minantni. . - ~" , / Pri aktivnosti sledenja moramo upoštevati kompl~l11entarno~t\kna;o)in0ra­ \~: poleg prevladujočih kemičnih znakov so tu še optični znaki in akusti~na sporočila. Ti znaki bude kompleksno zasledovalno situacijo: pes v fantaziji živo "vidi" objekt zasledovanja, prasliko plena (Vreg, shema 8).

MULTIMODALNO SPORAZUMEVANJE V boju za preživetje so morala živa bitja razvijati tista čutila, ki so jim preživetje najbolje zagotavljala. Volk in iz njega izvirajoči pes sta morala razviti ostrino voha, spretnost zasledovanja divjadi, napada na žival, usmrtitve plena in prinašanja v brlog. Človeški lovec je sprva razvijal iste spretnosti. Šele kasneje si je za zasledovanje vzgojil psa, za tovorjenje in potovanje pa druge živali. Milijone let pa je preteklo, da je sam razvil kulturo vizualnega (risbe) in akustičnega (glasba) sporočanja, neverbalne govorice (ples), taktilnega komuniciranja (tipanje), okušaIne in drugih oblik komuniciranja. Med vsemi živimi bitji pa je samo človek razvil govorno komuniciranje, komunikacijsko moč jezika, ki je v zgodovini človeštva postala sredstvo simbolno posredovane interakcije med človeškimi bitji. Vse govorne komunikacije so vezane tudi na negovorne komunikacije. "Nema" govorica obraza, izrazov na obrazu, kretenj rok ali gibov telesa, dotikov niso le "spremljajoče" izrazno sredstvo govorca; lahko so tudi povsem samostojno pogovorno ali umetniško izrazno sredstvo. Neverbalna sporočila so bila ritual ni predmeti primitivnih narodov, simboli bogov, slikovita vojna oprema, ki je izražala moč in grožnje bojevnika, njegovo napadalnost in borbenost. Statusna sporočila so insignije knezov in kraljev, pečati in kovanci, insignije družbenih položajev, znamke avtomobilov, ekskluzivni klubi, lastnina in drugi 'statusni znaki.

!

!~.

"~~'-. I

Praslika plena

i

Vidni dražljaj

~~~K~lJJ~ sporočila ~

Učinek:

in živali

pes utrdil s pogostim sledenjem; 4. kemično vonjsko sporočilo poškodbe tal in osebnostni vonj polagalca sta dominantni ključni dražljaj, ki sproži prirojeni mehanizem sproščanja (PMS) zasledovalnega nagona. Splet dražljajev vzbudi v psu prasliko plena: pes si prikliče v spomin prirojene ter s šolanjem pridobljene informacije; tako spodbudi psihični "notranji preskus" igranja vloge sledenja (kar mu še zveča apetenco). Vodnik mora pomirjati psa, da uravnoteži nagon in delovno disciplino.

~sa prip~avlja~o

Taktiini dražljaj

človeka

I .

aktivnost sledenja

Vreg, shema 8: Multimodalno zaznavanje in praslika plena Pri sledenju pes zaznava multimodalno. Gre za splet naslednjih sporočil: 1. je pO,navljajoči "ritual" priprave psa na sledenje: sproščanje drazlJaJa z dotIkom koze (nadevanje opasnice in slednega jermena, božanje psa na točkah pomirjanja); pri psu to vzbudi asociacijo na akcijo, ki jo je izvajal že ~:čkrat; 2. vidno sporočilo, ko vodnik pripelje psa na območje sledenja in do ko· hcka (pes zazna prostorsko sliko sledenja) ter mLI (na treningu) z roko naka)-,(' sll'd; ~. Sir/ŠilO sporamo vodnika: povl'ljl' "išd' spro)-,i ključni dl"ilžljaj, ki si ga jI'

KOMPLEKSNI VZORCI ZNAKOV

Tak~il.n~ sporo~ilo

112

l

~'

Svet, ki nas obdaja, je poln neme govorice, signalov in

sporočil.

To so znaki,

ki nas usmerjajo v prometu, to so strankini znaki, verski simboli, represivni znaki (vojaški, policijski), znaki zaporov, bolnic, psihiatričnih zavodov. To so ZKod"Yinski sronu-niki in ,cBdi, ki nom dojcjo info,m.djc iz pwtcklosti. 113

Sporazumevanje živih bitij

Višje razvita bitja uporabljajo več različnih oblik komuniciranja, zato jih opredeljujemo kot živa bitja z multimodalnim komuniciranjem. V evoluciji živali . zasledimo prvo obliko komuniciranja že pri algah in bakterijah, toda le s kemi\ čnimi signali; kompleksnejša je pri žuželkah, najbolj multimodalna pa je pri se\ salcih. Toda tudi pri sesalcih zasledimo diferenciran razvoj čutilnih receptor\ skih sposobnosti. Rdeči trebuh ribe zet je znak, ki ga usmerja na tekmeca, kadar se bliža revirju. Hkrati pa je signal za samico, da priplava v revir. Tekmec in samica se odzivata na te signale strogo po naravnih pravilih. Signali so vzorci znakov, ki so sestavljeni po čvrstih pravilih. Podlaga teh pravil je informacijski vzorec v genih živali. Vodni "ples" zeta, s katerim usmerja samico h gnezdu, je kompleksen vzorec znakov, sestavljen iz optičnih znakov (rdeči trebuh in oblika trupa), dinamične sestavine (gibanje) ter usmerjevalne sestavine (ples). Zet s tem opozarja samico: "Tu je moje gnezdo!" Tudi pri psu lahko razberemo podobne kompleksne znakovne vzorce (mimika obraza, izraz oči, gibi telesa, mahanje z repom, ovohavanje, dotikanje, glasovni register), ki nam z različnimi kombinacijami sporočajo želje, potrebe, namene, razpoloženja. Nekateri sesaici imajo zelo razvito vidno komuniciranje. Pri spolnem komuniciranju samci zavzemajo vse mogoče drže telesa, da privabljajo samice, hkrati pa se grozeče postavijo proti tekmecem. Samica, denimo antilopa, pa s povešeno glavo kaže samcu svojo pripravljenost za parjenje. Vsi ti optični rituali, ki temelje na gibih telesa, včasih pa tudi na komuniciranju z barvo, so povezani tudi z akustičnimi signali (uho) in s kemičnimi signali (vohalo). Pri psu so povezani tudi z okušalom (jezikom). Nekateri signali so prevladujoči, drugi pa spremljajoči (podrejeni). Ljudje komunicirajo predvsem z akustičnimi in vidnimi znaki, ki imajo simbolno funkcijo; ta sporočila v človeškem sporazumevanju prevladujejo. pomembno vlogo pa igrajo tudi vonjska in taktiina sporočila: po navadi podcenjujemo vonjave ženske ali moškega, precej nerodni smo v komuniciranju z dotiki. /- To vrsto komuniciranja imamo za spremljajočo (podrejeno). Vsak poznavalec psov ve, da pes ne more dobesedno doumeti naše govorice, celo ne krajših stavkov. Pes naša hotenja spozna po tonu našega govora: Če bomo psa karali z milim, prijaznim glasom, čeprav glasno, bo pes zadovoljno mahal z repom. Šele če bo naš glas oster, odrezav in "razburjen", bo pes dojel, da je storil nekaj napačnega in bo povesil rep. Pes se lahko nauči razumeti povelja: "poleg", "sedi", "prostor", "naprej" - in še ta se morajo nekoliko razlikovati po intonaciji. Nemci imajo kratka povelja: "Komm", "Sitz", "Platz", "Bring Apporte", "Zeitung", "Stock". Slovita švicarska šola za pse-vodiče slepih v Alschwillu pri Baslu pa uporablja italijanska povelja, ker so kratka in vokalna: "vai" (naprej), "banca" (poišči klop za sedenje). Posebej je pomembno, da so povelja jasna, ne dvoumna in dosledna. Zlasti je pomembna intonacija glasu: povelja ne smejo biti monotona; izogibati se moramo pretirano visoke ali nizke višine glasu. Pes reagira na barvo glasu, na jakost in na dolžino trajanja. Zvočni signali so medij komuniciranja s psom. \

I II I

114

Skrivnostni svet sporazumevanja

človeka

in živali

Pes lahko dojame pomen besede palica, podobno tudi pomen drugih objektov. Ne bo pa mogel povezati dveh objektov, na primer, da bi lahko s palico v gobcu izbezal hrano iz kakšne luknje. To že predpostavlja abstraktno mišljenje. Z repom, z gibi telesa, z obrazno mimiko, s celo skalo glasov bo izražal razna razpoloženja ali hotenja. Pes lahko s svojim razumom poveže različne dogodke: poveže zvok zvonca in nagrado - košček mesa; sline se mu začno cediti že ob zvoku zvonca. Na istem načelu temelji Skinnerjeva povezava hrane in signala oziroma metoda operantnega učenja. Znano pa je, da psi slabo povezujejo časovno ločene dogodke: če pes na sprehodu pobegne, se razigran vrne in ne bo razumel, zakaj ga kaznuj ete. Menil bo, da ga kaznujete, ker je pritekel h gospodarju, ne pa, ker mu je pobegnil. Zato ga je ob vrnitvi treba pohvaliti in ga nagraditi. Tako ustvarimo zvezo: signal (klic) in nagrada (hrana ali njegova naj ljubša igra z vami). Pes se bo želel vrniti, ker mu bo pohvala, hrana ali igra ljubša kot pasja druščina. Nekateri ljubitelji psov menijo, da je njihov pes "čudežni otrok": z njim se pogovarjajo, pes jih zvesto gleda in človeku se zdi, da vse razume. Fenomen pa si lahko razložimo s tem, da imajo živali, zlasti udomačene, izjemno sposobnost prepoznavati človekovo vedenje, gospodarjeva miselna hotenja in čustvena razpoloženja. Za psa so izjemno pomembni optični in akustični signali; ti mu omogočajo sporazumevanje s človekom. Pes lahko "telepatično" dojame, kje so meje strpnosti gospodarja do njega in kdaj mora prenehati s svojimi izzivi. Živalsko komuniciranje je specifično-multimodalno (večkanalsko). Grozeče renčanje psa in podobno grozeče biokomuniciranje drugih živali spremljajo optični signali (viher, zobje itd.). Prvi signal ima uvajaino funkcijo "prvega učin­ ka"; naslednji, dodatni signali pa imajo že funkcijo sproščanja nagonskih kretenj. Vonjske sestavine biokomuniciranja mnogih sesalcev imajo funkcijo stopnjevanja učinkov (korak za korakom). Akustičnim signalom lahko slede optični in taktilni, ki postopno sporočajo pripravljenost za parjenje in skušajo sprožiti ustrezen odgovor partnerja. To stopnjevano komuniciranje spremlja redundanca, ki ima nalogo okrepiti sprejemno in odzivno pripravljenost partnerja. Hkrati pa ima tudi funkcijo varovati sporočilo pred napakami v kodu, pred ponarejanjem koda ali motenjem procesa kodiranja. Zato lahko govorimo o "zavarovanem kodu" biosporočila.

TRIADIČNA STRUKTURA BIOSPOROČIL

Sporazumevanje med ljudmi poteka prek jezika kot medija simbolne triadistrukture. Sporazumevanje človeka z visoko razvitimi živalmi, psi in primati temelji na podobnih načelih, vendar je reducirano na sporazumevanje z razmeroma preprostim znakovnim sistemom. Možno in koristno pa je triadično strukturo sporočil živih bitij, predvsem človeka, aplicirati tudi na visoko razvite živali. čne

115

;:,porazumevan)e z/Vm

/JW)

Tudi pri biokomuniciranju razločujemo tri dimenzije jezikovnih znakov: sein pragmatično. Semantična razsežnost proučuje odnos med jezikovnimi znaki in jezikovnimi 1objekti. V živalskem svetu lahko proučujemo odnos med človekovo besedo in pomenom te besede. Beseda "meso" ima za nas pomen živalskega mesa, ki ga t uporabimo za hrano. Ista beseda pa bo za psa dobila pomen šele, ko bo izkustveno dojel, da je to hrana, ki mu jo ponuja človek. Pes bo povezal povelje "stoj" z zahtevano držo telesa šele, ko mu bomo to besedo z učenjem vtisnili v kosmato glavo, ko bo dojel pomen te besede. Za nas beseda "stoj" pomeni pokončno stoječo držo, za psa pa lahko tudi "sedi", ker se obe besedi začenjata s črko "s", ki jo pes najprej zazna ob povelju. Prav tako pa bi lahko za psa beseda, denimo, "budala" bila povelje za stojo. Pes bi jo razumel kot povelje "stoj". Pri drugih živalih je podobno. Pri ribi zet je rdeči trebuh samca za samico sporočilo, da je samec spolno zrel. To sporočilo pomeni, da se lahko začne funkcijski krog razmnoževanja. Podobna sporočila pomenijo spodbudo za graditev gnezda, za obrambo območja, za parjenje. Sintaktična razsežnost zajema medsebojni odnos znakov. Na to razsežnost moramo biti pozorni pri komuniciranju z živalmi. Pes lahko razume moje vpra1 šanje: "Koliko je ura?" in "Ali je čas, da greva?". Ta kombinacija znakov mu pove, da greva na sprehod, kjer bo opravil tudi potrebo. Takoj se postavi ob mene v položaj "poleg" in mi z glasom recip:očno komunicira, da me razume in da se povsem strinja z mojim namenom. Se več, začne mi sporočati, naj pohitim! Užaljeno in obupano se suče okoli mene, če se obotavljam. Z enakim namenom mu lahko dam samo neverbalno sporočilo: povsem nemo premikam ustnice, kot da bi izgovarjal stavek "Koliko je ura?" in že reagira enako. Znano je, da se lovski psi odzovejo na znake s prstom ali roko. Druge živali povezujejo eno vrsto znakov z drugo: telesno držo z barvo telesa ali kombinacijo znakov s prostorsko komunikacijo. Pragmatična razsežnost vzpostavlja odnos med znakom in njegovim uporabnikom. Sporočilo mora biti za štirinožca uporabno, mora biti izvedljivo. Zaman mu bom dal povelje: "Splezaj po tej lestvi!", če ga nisem prej učil za ruševinarja. Rdeči trebuh ribe zet je svarilni znak, ki ga usmerja na rivala, ki ogroža njegov teritorij. Hkrati pa je signal za samico, da priplava v revir. Rival in samica se odzivata na te signale strogo po naravnih pravilih. Oba morata ustrezno reagirati. Signali so vzorci znakov, ki so sestavljeni po čvrstih pravilih. Osnova teh pravil je informacijski vzorec v genih živali. Vodni "ples" zeta, s katerim usmerja samico h "gnezdu", je kompleksen vzorec znakov, sestavljen iz optičnih znakov (rdeči trebuh in oblika trupa), dinamične sestavine (gibanje) ter usmerjevalne sestavine (ples). Zet s tem opozarja samico: "Tu je moje gnezdo!" Tudi pri psu lahko razberemo podobne kompleksne znakovne vzorce (mirnika obraza, izraz oči, gibi telesa, dinamika repa, glasovni register), ki nam z različnimi kombinacijami sporočajo želje, potrebe, namene, razpoloženja. Vzorci znakov so lahko tudi priučeni. Čebele, na primer, lahko hranimo umetno: na prostor za hrano namestimo rumeno ploščo, ki ima obliko zvezde, Jn nanjo damo raztopino sladkorja; hkrati pa dodamo še kapijo sivkinega olja. Cebela mantično, sintaktično

!

I I

116

Skrivnostni svet sporazumevanja

človeka

in živali

bo nagrajevalno hrano povezala s kombinacijo novih znakov (rumena barva, vonj po sivki, oblika zvezde). Nov znakovni vzorec bo sprejela za vedenje iskanja hrane. Raziskovalci so odkrili tudi zanimive primere "popačene komunikacije". V gozdovih južne Amerike žive različne vrste kresnic, ki se ponoči sporazumevajo z "Morzejevo abecedo" svetlečih signalov. Samičke, ki so brez kril, sede na tleh in z vrsti značilno svetlobno signalizacij o privabljajo samce. Samci lebde v zraku in se odzovejo na svetlobna sporočila tako, da brž "popadajo" na tla - na samičke. Toda samičke druge podvrste hroščev uporabljajo Morzejevo abecedo prej omenjene vrste hroščev in tudi oddajajo svetlobna vabila. Ko se samčki spuste na tla, jih zvijačne samičke pohrustajo. Zahrbtne samice so uporabile kod sorodne vrste in s tako znakovno manipulacijo preslepile sprejemalce znakovnega vzorca.

SOOALNO OKOLJE IN IZBIRA SIGNALOV

Komunikativno delovanje ni osamljeno "dejanje", marveč je sestavina konkretnih socialnih odnosov, v katerih sta kDmunikacijska partnerja (v času in prostoru) komunikacijske akcije. V vsako interakcijo vstopajo komunikacijski partnerji kot osebki, hkrati pa "igrajo" socialne vloge. Komunikacijski odnos temelji na spoznanju, da sta' oba komunikacijska partnerja strukturaino "povezana" ("spojena") s svojimi vlogami (vloga vodnika in vloga psa).33 Sleherna , živalSka vrsta ima obilen repertoar signalov za biokomunikacijo z okoljem. Znaki so lahko kemični, optični, mehanični, akustični, pa tudi električni. Izbor signalov določa način življenja v socialnem okoljU. Zaptiče, ki so stalno v zraku, in za opice, ki skačejo od drevesa do drevesa, so akustični signali najbolj idealno sredstvo sporočanja. Akustični znaki imajo veliko variabilnost frekvence, možnost različne intenzivnosti ter uporabo časov­ nega vzorca. Akustična sporočila omogočajo, da sprejemalec zlahka identificira in lokalizira sporočevalca-tudi ponoči in na velike daljave. Hkrati je možen takojšen odgovor. Le opozorilna sporočila (alarmi) so oblikovana tako, da ni možno odkriti lokacije sporočevalca. Tako ptič, ki sproži svarilen alarm, ne izda ujedam lokacije. Optični signali imajo prednost pred akustičnimi v tem, da omogočajo zelo natančno prepoznavanje smeri, intenzitete, barve in vzorca. Tako je možno takoj odkriti mesto sporočevalca. Kombinacija akustičnih in optičnih signalov še posebej omogoča natančno lokacijo. 33 Koncept diadične enote smo porabili tudi pri določanju ravni komunikacijske medsebojne odvisnosti. Kakor so diadični pojmi očeta in sina, moža in žene, samca in samice, samice in mladiča, voditelja in vodenega v definiCiji med seboj odvisni, tako sta tudi pojma komunikacijski vir in sprl'jl'l11alt'!' Ž(' po dl'finil'iji Ilwd sl'hoj odvisna. Vira ne 1l10rt'1110 določiti, ne da hi določili tudi sprl'j('11l.1iril in naTOI!!'. Oh.I stil v "dnoslI kOllll1nikacijsk!' v'l,ajI'I11IH' odvisnosti (podobno tlldl di,Idi,'ni "dIlIlS: vlldnik PS,I in p,'s). oo

111

~porazumevanje

živih bitij

KOMUNIKAOJSKE FUNKCIJE ČLOVEKA IN ŽIVALI

Šimpanzi imajo zelo razvite "roke", s katerimi se opirajo pri hoji, grabijo veje, opravljajo preproste delovne operacije in s prsti rok prijemajo sadež in ga umivajo v vodi. Taka stopnja razvoja ni dosegljiva psu. Pes tudi nima tako bogatega registra obrazne mimike in kretenj, kot ga imajo šimpanzi. Nedvomno pa nam obrazna mimika, kretnje, drža telesa ter akustično komuniciranje zelo izrazito kažejo intencionalnost njegovega sporočanja. Živali seveda ne morejo izraziti bogastva čustev in hotenj, ki jih človek sporoča z jezikovno komunikacijo, z bogato mimiko telesa in kretnjami, z roko in prsti, z držami telesa. Kako bogat je kognitivni in čustveni svet človeka, nam lahko prikaže opis komunikacijskih funkcij človeka. Klinični psihiater Meerloo (1967, 153) navaja tele komunikacijske potrebe človeka: 1. potreba po izražanju čustev in razpoloženj ter zmanjšanju notranje napetosti; 2. potreba po govorjenju kot begu pred tišino in molkom; 3. potreba po človeškem stiku, druženju in prijateljstvu; 4. potreba po komuniciranju, obveščanju drugih in ugotavljanju dejstev; 5. potreba po ustvarjanju in proizvajanju; 6. potreba po soočanju s stvarnostjo sveta, s preoblikovalno ali raziskovalno dejavnostjo; 7. potreba po individualizaciji,. dokazovanju samega sebe in zavedanju lastnega obstoja; 8. potreba po magičnem nadzoru nad okoljem; 9. potreba po nadzoru samega sebe z glasom; 10. zavestna potreba po nadzoru drugih; 11. komuniciranje seksualnih želja; 12. beseda kot kamuflažni in obrambni mehanizem; 13. potreba po izpovedovanju in priznavanju skritih motivov, nagibov in :_ftabosti; 14. odbijanje stikov, ki ni nujno le posledica nevrotičnih inhibicij. Pri psu ne moremo razkriti vseh teh lastnosti in potreb komuniciranja, ki so lastna visoko razvitemu človeku. Toda nekatere izvirajo iz genetskih mehanizmov sproščanja in instinktivnega vedenja zaradi samoohranitve, razmnoževanja in vzdrževanja socialnih stikov v skupini. Zato lahko izvedemo nekatere analogije s človeškimi čustvenimi in hotenjskimi razpoloženji. Pri psu stopajo v ospredje tele: a) izrazi jeze in napadalnosti zaradi preživetja v skupini in v naravi; b) izrazi strahu in preplaha ob soočanju s porazom in smrtjo; c) izrazi veselja in smeha, ki je čisto človeški; č) izrazi žalosti in obupa, ki je analogen obupu in joku otroka; d) izrazi prijaznosti, tihih in nasilnih prošenj; e) vedenje igranja in radovednega preiskovanja, ki je analogno vedenju otroka; f) izrazi zaskrbljenosti, notranje napetosti in vznemirjenosti; g) sporoča­ nje seksualnih želja; h) izrazi samozavesti in podrejenosti; i) znaki stresnih in travmatskih inhibicij. Tu bomo obravnavali le nekatere najznačilnejše. a) Jeza, razjarjenost, bes in agresivnost. Pes to razpoloženjsko stanje izraža s temi optičnimi signali: kazanje zob, čobi potegnjeni nazaj, uhlji pokončni; v nasprotnika hipnotično strmi, da bi ga paraliziral; zatem stopnjuje znake agresivnosti, fiksira ga tako ostro, da ga nasprotnik napade ali pa pogleda vstran. Glava je nagnjena naprej, telo je napeto in grozeče, dlaka je nasršena, noge ravne, postava je mogočna in izraža energetski potencial. l~l'P jl' pokonci, na-

It

120

Skrivnostni svet sporazumevanja

človeka

in živali

sršen in izraža grožnjo za napad. Akustični signali so renčanje in agresivno lajanje. b) Strah, preplašenost in umik. Obrazna mimika izraža strah, negotovost in obup; oči izmika, ušesi sta poleženi; drža telesa je negotova, glava sklonjena k tlom in nekoliko postrani. Rep je poležen, zvit, stisnjen med zadnje noge; cvili in tožeče, prestrašeno zavija. Iz obupa se stiska k človeku in išče zavetje. Strašno je vznemirjen, zlasti ob močnem streljanju, in išče zavetja pri človeku. Naravnih pojavov (grmenje, nenadne bliske) si ne zna razlagati miselno, racionalno, zato zapade v težka čustvena stanja. c) Veselje. Pes izraža veselje in zadovoljstvo ne samo z veselim poskakovanjem, marveč celo s smehom, ki je podoben smehu človeških in nečloveških primatov. Drža telesa je sproščena, gobec je veselo odprt in kaže jezik, čobe so potegnjene nazaj, oči mu sijejo od igrivosti, z repom veselo maha in iz grla se mu iztrga vesel krik. To razpoloženjsko stanje se prepleta z igro radovednega preiskovanja in spominja na otroško veselje in igro. Stanje izraža notranji mir in psihično stabilnost. č) Žalost. Žalost izraža težko notranje stanje, psihološko nestabilnost, spoznavno in čustveno disonanc o, ki se pojavi ob izgubi ali smrti človeka, vodja krdela. Žalost je ena izmed oblik stresne situacije. Psa pretrese predvsem ču­ stveno; povsem je nemočen, ker si ne mora razumsko pojasniti izgube, smrti ali drugih življenjskih pretresov. Žalost sije psu iz oči, ušesa so poležena, gobec priprt, dihanje nepopolno, pes je v stanju depresije, zato je telo mlahavo, brez volje. Lahko samo še tiho cvili ali tožeče zavija. Pogosto smrt gospodarja psa tako prizadene, da ne vidi več smisla življenja in umre na grobu člove­ škega prijatelja. d) Prijaznost, pozdravljanje in prošnja. Pes prijazno gleda z radostnimi očmi. Gobček in nos kar dregata v človeka in ga rahlo suvata. Uhlja sta dvignjena. Glava se rahlo povija, kakor da bi si ogledoval gospodarja z obeh strani, enako počen.ja s telesom. Telo je živahno, rep prijazno opleta. Če želi kaj izprositi, nepremično fiksira človeka in ga spodbuja, da bi se ozrl nanj, zatem pa začne z gobčkom suvati naprej z rahlo odprtimi usti, pri tem pa še po~kuje z jezikom, češ, usliši mojo prošnjo. Po navadi poliže roko ali obraz. Ce prošnja ni uslišana, se to psu zdi nerazumno, zato začne drezati še s taco ali celo plezati po gospodarju. Razburjeno laja. Včasih ga popade bes, prag potrpežljivosti je p'rekoračen, apetenca ga sili, da postane nekoliko nasilen, kar izraža tudi z laježem. Razpoloženjsko stanje prijaznosti in prošnje lahko prehaja v stanje nasilnih zahtev. e) Vznemirjenje in zaskrbljenost. Pes je zaskrbljen zaradi različnih vzrokov: gospodar. odide zdoma in ga pusti doma - povsem neupravičeno, kot misli pes. Gospodarja dolgo ni doma in pes zaskrbljeno polega in gleda proti vhodu. Lahko se zgodi, da mu je na sprehodu gospodar izginil izpred oči ali se mu skril. Pes našpiči ušesa, široko razpre smrček, globoko vsrkava zrak, upirja oči na vse strani. Telo je napeto, gobec odpira in tiho cvili. Če gospodar odide zdoma za dalj l~asa, mli skoraj grl' na jok kot otroku. Zaradi zaskrbljenosti tlldi dVil dni IH' ho jl'dpl. To jl' za psa slrl'SI1a situacija, ki jl' podobna sln'snim .. 1Il11

Sporočila

Sporazumevanje živih bitij

FUNKCIJE KEMIČNIH VONJSKIH SIGNALOV

SPOROČILA KEMIČNIH SIGNALOV /

Biokomuniciranje predpostavlja, da se biosporočila prenašajo po čutilnih receptorjih. Receptorji (v nosu, v očeh, na jeziku, v ušesih in drugih čutilih) signale iz okolja spreminjajo v električne "signale", ki potujejo k višjim živčnim sistemom in centrom. Govorimo o biokomunikaciji s kemičnimi, mehaničnimi, akustičnimi in optičnimi signali. ,. Komuniciranje s pomočjo kemičnih signalov je v evoluciji živali zanesljivo prvi )uspešen poskus, kako se sporazumevati med posameznimi živimi bitji iste vr1ste. Taka komunikacija je dokazana že pri algah, kompleksnejša je pri insektih; ) svoj višek pa doseže pri sesalcih. J V primerjavi z informacijsko predelavo akustičnih in optičnih signalov je J predelava na olfaktoričnem področju sicer preprostejša, vendar ima določene , prednosti: v nasprotju z optičnimi ali akustičnimi signali ne potrebuje nikakih \ posebnih organov za pošiljanje in sprejemanje. Najmanjše količine vonjske snovi zadostujejo, da pri partnerju sprožijo reakcijo. Vonjsko sposobnost psov so potrdile številne raziskave: pes lahko zazna gram maslene kisline (ki je sestavina znoja) na površini mesta Ljubljane z okolico, ~e je ta snov enakomerno porazdeljena. Ce gre človek bos, zgubi pri vsakem koraku štiri milijardni del grama vonjske snovi. To je za človeka premalo, da bi to zaznal; za pasji nos pa je to malenkost. Pes odlično zazna tudi tisti vonj, ki pronikne skozi čevelj: to pa je za psa 1 do 3 milijonkrat večja količina, kot je tista, ki jo pes še lahko zazna. Biokomunikacija s kemičnimi signali ima še neko značilnost: kemični čutilni organi so izredno občutljivi; čutiino celico lahko vzdraži že ena sama vonjska imolekula. To velja tako za nočne metulje kot za nos jegulje ali psa. 1 Kako je narava rešila ta, za fizike težko pojmljiv problem? 1.: Spomnimo se teorije o biosporočilu in receptorju: vonjska molekula zadene J na substrat v receptorju in se mu prilagodi po načelu ključavnica-ključ; pri tem f men:brana ~uti~~e celice s sprememb.o. prostorske strukture receptorskih mole! kul (lzomenzacIJa) odpre pore za pOZItIvne natrij eve in kalij eve ione; ionski tok t se sprosti in akcijski potencial se sproži. l Ena sama kemična molekula lahko vzdraži vonjsko celico, vendar ta osamljena bioinformacija ne prodre do možganskega središča. Šele, če bioinformacija vzdraži 25.000 vonjskih celic antene sviloprejskega samca z najmanj 200 recep. torji (v katerih se generira receptorski potencial), bo biosporočilo prodrlo do centrov. Tedaj bodo "preglašeni" šumi, ki nastajajo ob spontani aktivnosti celic; komunikološki strokovnjaki temu pravijo, da je bila presežena kritična mas,] , odnosa signal - šum.

124

bez besed

Najpomembnejše in najtežje vprašanje pri vonju je kvalitativno razlikovanje mesi sto tisoči različnih vrst vonja. Zivali izločajo različne spolne vonje, označujejo pot prihoda domov (čebele), si označujejo prave steze (mravlje); psi, gamsi in še nekateri vretenčarji si označujejo revirje s posebnimi vonji; nekatere živali pošiljajo biosporočila zaradi nevarnosti. Vonjske receptorje lahko klasificiramo po njihovih značilnih posebnostih: obstajajo receptorji za vonje trav, za jestljive sadeže, za vonje mesa; obstajajo feromonski receptorji, ki jih vzburja le ozek vonjski spektrum z visoko kemično specifičnost jo; sem sodijo tudi snovi za spolno vabljenje. Imamo tudi generalne antene insektov, ki pokrivajo širši spektrum vonjav; sem sodijo tudi receptorji za vonje rastlin in cvetov. Za vse to ima telo tudi centralne nevrone, ki sumirajo dražljaje iz posameznih vrst receptorjev, ali pa različne kvalitativne sestave prepoznajo kot tipični vonjski vzorec (Lindauer 1990, 143-144). Že to nam kaže, kako različne so funkcije kemičnih signalov v živalskem sve- ( tu. Zelo grobo bi jih lahko opredelili takole: a) Spolne snovi, tako imenovani spolni feromoni, ki privabljajo spolne partnerje. Te so najpomembnejše za preživetje vseh vrst. Za medsebojno sporazumevanje so sesalci razvili visoko občutljiv aparat vonja in sistem posebnih žlez. Spolne snovi nimajo samo neposredne funkcije vabljenja spolnega partnerja, marveč imajo s svojim zapletenim hormonskim vplivom tudi učinek na razmnoževanje vrste; b) Vonjske snovi, ki se uporabljajo za trasiranje poti (orientacijska sled) k cilju ali domov. Tako sled polagajo zlasti mravlje, termiti in čebele. Kemijski signali označujejo pot k izdatnemu viru hrane; tako sled polagajo mravlje z izločki žlez na zadnjem delu telesa. Pri termitih pa isti izloček pomeni ne samo vir prehrane,ampak tudi nevarnost. Čebela izvidnica pa se med letom do mesta hrane spušča na tla in na tri do štiri metre razdalje pušča kemične signale na travi ali kamenčkih (Lindauer, shema 6); c) Izražanje osebnosti. Psi, volkovi in lisice zelo pogosto uporabljajo kemične si, grtale. S kemičnimi signali (pa tudi z akustičnimi, optičnimi, električnimi) živali prepoznavajo svoje vrstnike in kažejo pripadnost k neki vrsti ali krdelu. Z razločljivimi kombinacijami in intenziteto vonjev izražajo svojo dominantnost, rang in individualnost. Tudi pes želi "skočiti" iz svoje anonimnosti in povprečnosti ter pokazati \ svojo individualnost, moškost ali ženskost, svojo moč, sposobnost preživetja \ in razmnoževanja. Pes in volk z uriniranjem na svojem "posestvu" izobešata kemično tablo z napisom: "To je moja zasebna last."

125

Sporazumevanje živih bitij

Sporočila

d) Grozilne snovi. Pri ribah je kemična snov iz ranjene kože svarilno biosporočilo za druge ribe, češ da je v bližini velika nevarna riba. Podobne kemične grozilne snovi so odkrili pri krastačah, pri nekaterih polžih, pa tudi drugih živalih. e) Kemični alarmi. Kemične substance za vzbujanje opozorilnega preplaha imajo \ zlasti mravlje, ose, čebele, termiti, se pravi tiste živali, ki živijo v veČjih sku- \ pnostih. S temi kemičnimi sporočili svarijo sovrstnike pred nevarnostjo ali r pa jih kličejo na pomoč pri izkoriščanju kakšnega vira hrane. \ f) Agregacijski feromoni. Ti služijo, na primer, lubadarjem, da privabijo svoje vr- \ stnike k nekemu drevesu; tak množičen napad cele armade oslabi odpornost \ padlega drevesa in paraziti si tako lažje izvrtajo svoje vrtine. : g) Določanje hierarhije. Posebne kemične snovi določajo hierarhijo v neki skupnosti in ustvarijo v "državi insektov" diferenciacijo med kastami. To je zlasti I vidno pri termitih, mravljah in čebelah. Zdrava čebeljna kraljica, na primer'/! izloča kemični signal; zavira razvoj jajčnikov pri čebelah-delavkah, ki tako ne morejo prevzeti mesta kraljice in ostajajo kasta delavk. h) Kemično orožje. Že več kot 100 milijonov let vlada med insekti roparsko vede-\ nje. Roparske žuželke skušajo z zapeljevalnim vonjem privabiti žrtev in jo; zatem usmrtiti. Žrtve teh roparjev so morale razviti učinkovito obrambo, da f bi preživele. Zato so spremenile telo v obrambni mehanizem in začele proi-il zvajati jedke, lepljive ali strupene snovi. Med žrtvami so bili lahek plen zlasti ; termiti, ki so slepi in brez varovalnega oklepa. Termiti so se iz praoblike razvili pred 150 milijoni leti in v tem boju za preživetje so zasnovali pravo socialno organizacijo, državo termitov z delitvijo dela. Za obrambo so "ustanovili" posebno kasto vojakov, ki so oboroženi s kemičnimi kiji. Kot vojaki so se razvili tako, da so prefunkcionirali glavo in telo in ju spremenili v orožje.\ Nobena druga vrsta insektov nima tako visoko specializirane armade poklic-i nih vojakov, niti tako obilnega arzenala kemičnega orožja (Prestwich, slika 1).)

;0

-, ..o lB JO

" la

I

18 16

22

zo 18 '6

" 1l

la

Lindauer, shema 6: Polaganje sledi čebele izvidnice od mesta s hrano do panja. Najprej je sled označena na travnatih bilkah, nato pa na kamenčkih. Tako z opozorilnimi signali vodi čebele do cilja.

č)

lI i,.

. \ \

bez besed

V tem se veliko ne razlikujeta od ljudi, zlasti ne od velikašev znanih ameriških in drugih klanov. Označevanje ozemlja. Splošno je znano, da pes spušča svoje kemične informacijske curke tudi zato, da bi prekril vonj psov, ki so vdrli na njegovo ozemlje. Pes dvigne taco čim više, da bi bila informacija na drevesu visoko, kar kaže na pasjo velikost, moč in grožnjo drugim psom. Pes s smrdečim izločkom lojnic (anaine žleze) v obzadnjičnih mešičkih kaže na svojo individualnost; dodaja pa ga tudi svojim iztrebkom in tako še dodatno označi svoje ozemlje ali pa vsaj svoje "stranišče" v kotu dvorišča. Ko zakopava tla z zadnjima tacama, pušča vonj, ki ga izločajo žleze potnice v zadnjih šapah. Včasih pa se še nadišavi z valjanjem po smrdeči travi, ki je prelita z gnoj:;;,:~~nj'kega gnoja ali palaita 'ptičjimi Iztrebki; tako še pouda'; 'voj vonj Podobno označuje svoje ozemlje tudi polarna lisica, deloma pa tudi volk. Volk in lisica pa označita svoje ozemlje še na drug način: svoj vrat najprej namočita v lužo lastnega urina, nato pa vrat drgneta ob drevo; tako še višje kot pes obesita svojo opozorilno tablo: "Tu sem jaz!" Podobno označujejo ozemlje tudi beli polarni medvedi: s tilnikom se povaljajo v luži lastnega seča, nato pa se vzpnejo ob visoki ledeni steni in podrgnejo tilnik čim višje, da bi bila njihova urinska kemična zastava čim vidnejša in zaradi višine čim bolj grozeča.

126

,

Prestwich, slika 1: Termitski vojak. TerlIlitski vojak vrste Nasutitemzes corniger je razvil svoj "gobcc" li 1I0S (m7Sl/s), ki štrli iz čela vojaka. S tem "rilcem" izbrizga lepljivo smili tili sovrnžllikll.

127

Sporazumevanje živih bitij

l' ,

:

Za medsebojno sporazumevanje oddajajo termiti kemične signale, ki jih sprejemajo z vonjskimi čutili s pomočjo anten in s čutili za okus s pomočjo kontaktnega kemoreceptorja. S kemičnimi signali se sporazumevajo pri gradnji gnezda, iskanju hrane, pri prepoznavanju sovrstnikov, pri sledenju po poti, označeni s kemičnimi signali in pri alarmiranju pred sovražniki. Tudi pri obrambi se sporazumevajo izključno s kemičnimi signali. Termitski vojaki so sterilni samčki ali sterilne samičke. Njihove glave se po velikosti razlikujejo od manjših glav delovnih termitov. Termitski vojaki imajo v genih zapisan vzorec samožrtvovanja, saj branijo kolonijo do lastne smrti. Mrtev vojak pomeni za kolonijo toliko kot koža povrhnjica za telo. Termitski vojaki "zamaše" vhode v državo z lastnimi telesi. Vdor sovražnika onemogočijo celo tako, da s samomorilskim izločanjem blata "razstrele" svoj zadek. Termitski vojaki so svoje mehanično orožje (povečano zgornjo čeljust z "bodalom") dopolnili s kemičnim orožjem. Nekatere vrste pa so ga povsem nadomestile s kemičnim orožjem. Po navadi z zgornjo čeljustjo prebodejo oklep nasprotnika in v odprto rano izločijo kemično snov, s katero preprečijo celjenje rane. Še močnejši način obrambe izvedejo tako, da nasprotnika poškrope s kemično lepljivo snovjo, ki "strdi" ali zlepi organe sovražnika. Najučinkovitejši način obrambe je s kemičnim strupom: nasprotnika premažejo s strupeno snovjo, ki ga takoj usmrti. Pred lastnim strupom pa so se zavarovali tako, da so razvili "protistrup" in postali imuni (Prestwich 1988,78-86). i) Vonjsko zaznavanje genetskih razlik. Najnovejše raziskave so razkrile, da imajo , nekateri sesalci tako razvita vonjska čutila, da lahko z vohom zaznavajo živali, ki imajo nekoliko drugačno gensko konstrukcijo. Z eksperimenti so ugotovili, da je za individuum značilen njegov spoznavni, osebnostni "ego vonj" določen z geni. Gre za gene hromosomskega skup ka, ki ima za sesalce pomembno vlogo pri imunskem prepoznavanju telesu lastnih in telesu tujih snovi. Že Lewis Thomas je pred leti razvil hipotezo, da histokompatibilni geni posamezniku "podele" značilen vonj. To pomeni, da lahko z vonjsko zaznavo ugotovimo genetske razlike. Novejše raziskave so se usmerile na hromosomski skupek, ki ima gene z imunskimi funkcijami in je znan z imenom "glavni histokompatibilni kompleks" (MHC). Pri glodalcih so ta kompleks označili kot H-2-, pri človeku pa kot HLA-območje. Imunske celice se lahko odzovejo na širok spekter kemičnih informacij iz okolja in tako varujejo telo pred infekcijami. Vonjska zaznava je primerljiva z imunsko reakcijo toliko, kolikor omogoča prepoznanje številnih kemičnih signalov s pomočjo celic živčnega sistema. Geni kompleksa MHC so zelo raznoliki, tako da individuumi - razen sorodnih - nimajo identičnih genskih kompleksov. Zato lahko glod~lci z vonjskim čutilom razlikujejo (na podlagi vonja seča) sovrstnike z različnim kompleksom (H-2- tipom). Vendar pa ni izključena udeležba drugih čutilnih organov, kajti miši se sporazumevajo tudi z ultrazvokom kot komunikacijskim medijem.

Sporočila

bez besed

šlje" kemični signal (vonj) sprejemalcu, ta ga sprejme, interpretira in se nanj odzove. Omejitev tega sistema so različne stopnje senzibilnosti in razvitosti vonjskih čutil. Lahko predvidevamo, da tudi psi s kemično analizo seča in drugih vanjev zaznajo genetske razlike partnerja. Učinkovitost analize je odvisna od senzibilnosti pasjega nosu in razvitosti njegovega "kemičnega laboratorija" v nosu. Zaznava vanjev in odzivanje nanje je genetsko modulirana tudi pri človeku. Ljudje imajo različno razvito senzibilnost vonjskih čutil. Nekateri sploh ne zaznajo določenega vonja, drugi ga zaznajo, pa ga drugače opišejo. Ljudje imajo genetski histokompatibilni kompleks (HLA-tip), zato bi bilo zanimivo raziskati, ali tudi psi lahko identificirajo ljudi po različnih genskih kompleksih. Ker so sesalci razvijali to vonjsko sposobnost milijone let, lahko ugotovimo, da imajo to sposobnost. Lahko predvidevamo, da tudi ljudje pod določe­ nimi pogoji lahko razločujejo ljudi tako, da vonjsko zaznajo HLA-tip drugega človeka (Beauchamp, G., K, Yamazaki, K. in Boyse, A. 1988, 167).

ČUDOVITI VOHALNI "LABORATORIJ"

Nekateri menijo, da je pasji nos milijonkrat občutljivejši od človeškega (Taylor 1989, 27). Drugi menijo, da je taka ocena pretirana. Nedvomno pa ima najmanj stokrat bolje razvit voh kot pa človek (Messent 1980, 52). Realistična ocena je vsekakor tista, ki je bližje nižjemu številu. Omahovanje glede ocene je rezultat različnih raziskovalnih metod, različnih kemičnih snovi po vrsti in jakosti vonja. Pasji nos je občutljivejši delno tudi zato, ker ima večjo čutiino površino. Vohal no polje pri človeku meri približno štiri kvadratne centimetre, pri povprečnem psu pa 85 kvadratnih centimetrov. Nemški ovčar ima kar kakih 150 kvadratnih centimetrov vonjske sluznice; ta je tudi precej debelejša kot pri človeku (Swarovsky 1988, 232). Človek ima 5-7 milijonov vonjskih celic, pes pa kakih 200 milijonov. Možganski center za vonj zavzema velik del možganov in ima I 40-krat toliko celic, kot jih ima človek. \ Pasji nos je pravi kemični laboratorij: z njim zaznava spolna sporočila, razbira razpoloženjska stanja svojih sovrstnikov, zaznava informacije o fizičnem in zdravstvenem stanju živih bitij v okolju, prepozna strah človeka in agresivnost sovrstnika. Kaj sestavlja ta edinstveni naravni laboratorij, ki ga premorejo predvsem vretenčarji? Po navadi opazimo le vlažni smrček in nosnici, pa še dolg jezik, kadar se zasope. Vse drugo, ves skrivnostni vohaini kemični laboratorij in živčni splet je za človeka skrito - razkrijeta ga lahko le anatom in fiziolog. Če želimo razumeti umetnost pasjega vohanja in zaznavanja sveta, si moramo ogledati ta čudoviti organ (Popesko, shema 1).

Vonjska zaznava kemične informacije (ki kaže na gensko konstitucijo) je ta· ko sestavina komunikacijskega sistema živali. Komllnikator "producira" in "po··

128

129

Sporočila

Sporazumevanje živih bitij

bez besed

Sposobnosti psa za vohanje torej določajo: a) dolžina in oblika nosu (psi s kratkim nosom imajo respiratorne težave); b) velikost površine vohalnega organa in razvitost vohalnega centra v možganih; c) število pigmentov (albini nimajo dovolj pigmentov in so v olfaktorični funkciji nepopolni). Pes pa ima za vohanje še poseben organ, ki pri človeku ni razvit. To je Jakobsonov organ (Organon vomeronasale Jacobsoni). To sta dva parna vonjska organa (odprtinici) na nebu ustne votline. Odprtinici sta z ozkima kanalima v ralu (vomerus - kost v nosu) povezani z nosno votlino (Stuchly, shema 1).

Školjke čeljustnice

Popesko, shema 1: Okostje glave psa. 1. Čelna kost; 2. lobanjski svod (temenica); (3); 4. nosna kost (nosnica); 5. čelna votlina (sinus); 6. dorzalna nosna školjka (prva notranja sitkina škoijka); 7. druga (srednja) notranja sitkina školjka; 8. treija notranja sitkina škoijka; 9. četrta notranja sitkina školjka; 10. nosno-čeljustna odprtina; 10. ventraIna koščena nosna škoijka; (11); 12. klinasta odprtina neba; 13. nosno-žrelni prehod (hoani-sapnici); (14-16); 17. odprtina sitke; 18. sitasta plošča sitke; 19. vidni kanal; (2029); 30. slušna odprtina; (31-37); 38. sekalci; 39. derač; 40. meijaki; 41. predmeljaki. Nosnici sta vhod v vohaini labirint; po njiju doteka zrak v nosno votlino. Ta je razmejena z nosnim pretinom v dve polovici. Zrak najprej veje skozi školjke čeljustnice, ki so priraščene ob zgornji čeljustni kosti. Zatem nadaljuje pot do sitkinih školjk, ki so podaljški sitke, luknjičave ploščate koščice, skozi katero potekajo vohaini živci iz nosu v možgane Ko pri dihanju veje zrak skozi nosno votlino, prinaša tudi vonjske informacije. Nosna votlina je pravi laboratorij, ki opravlja različne naloge: njena sluznica ogreva s toplo krvjo zrak pri vdihavanju, vlaži zrak in ga čisti (zadrži delce prahu, mikrobe in druge tujke); to opravlja sluznica čeljustne školjke. Sluznica vsesani zrak ogreje in navlaži zato, da postanejo vonjske substance kemično topljive. Tujke pa bo sluznica školjk zadržala in izločila (sekrecijska dinamika). Sluznica sitkovih školjk pa je predvsem čutilo za vohanje. Sluznic o prekrivajo vohaine (olfaktorične) celice, ki so dolge, cilindraste oblike. Ti kemoreceptorji imajo na vrhu šest do osem vohalnih dlačic (dendriti senzoričnih nevronov), ki so bistvene za zaznavanje vonja in za prevajanje signalov v vohaini možganski center. To so receptorji, katerih vzburjenje možgani zazna~ujejo kot obču­ tek voha. Vzburjenje prevaja vohaini živec (nervus olfactorius). Zivci tečejo skozi luknjice v sitki v senčni predel možganov. Ob vohalnih celicaI: so oporne celice, ki vsebujejo pigmente; ti vohaino sluznico barvaj o temno. Cim več je pigmenta, tem boljše je vohanje. Vzdraženje receptorja povzroči dovoljno število molekul, ki tako dosežejo prekoračitev praga vzdraženja. Č~im vPČ vonjskih receptorjev ima pes, tem bolj ostro bo vohal.

Vomeronazalni organ

Vohal ne celice

Stuchly, shema 1: Vohalni "laboratorij" psa. Nekateri sesalci (konj) dvignejo zgornjo ustno in zapro zunanji nosni votlini (nozdrvi), hkrati pa čim bolj odpro gobec. Žival zavzame togo držo in zajame zrak skozi gobec v odprtinice v ustih. Vomeronazalni organ ima vohaine celice, ki so s kakimi 600 živčnimi spleti povezane z možganskim centrom. Pri sesalcih to vohaino vedenje omogoča prenos informacij o spolnem statusu samice in sproži sinhronizacijo vedenja. Ta organ imajo različne živali: ame be , reptili in nekateri sesalci, pa tudi večina domačih živali (Tembrock 1978, 107). Tudi pri psu ta organ izboljšuje vohaino sposobnost, toda predvsem je pomemben za vohanje spolnih snovi psic (urina in drugih). Zato mu kinologi pravijo "dodatni nos", pri tem pa napačno razlagajo, da ta vomeronazalni organ služi psu pri sledenju. Res, služi mu, toda samo pri sledenju psice. Pes zlasti zaznava spolno snov pri pojatvi. Razlikovati moramo torej dve vrsti vohanja: pri zaprtem gobcu bo funkcioni'rarpredvsem nos (nazalno vohanje); pri odprtem gobcu pa bo vohal vomeronazalno (spolno snov) in okušal z jezikom (okušaino vohanje). Pes diha skozi gobec in skozi nos: v kasu pretežno diha skozi gobec, pri pravilnem sledenju pa le skozi nos in gobec ima zaprt. Izraz "dihanje" ali "respiradja" poimenuje tri različne procese. Ti so: prvič, ventilacija (vdih kisika in izdih ogljikovega dioksida), drugič, pljučno ali zunanje dihanje (izmenjava plinov med pljuči in krvjo) in tretjič, notranje ali celično dihanje (ob razgradnji hrane se porablja kisik in sprošča ogljikov dioksid). Dihanje omogočata vdih (inspirij) in izdih (ekspirij) zraka. Oba sta samodejna in ju nadzirajo živci dihalnega centra v podaljšani hrbll'njal'i.

I

\UO \

131

::>porazumcvanJe ZI VIII Intij

" I

I

ali mačke, receptorji na sklepih človeka dajejo informacije o položaju telesa ali rok človeka, tace ali glave psa oziroma mačke. Človek lahko s spreminjanjem položaja telesa, z gibanjem, s tipanjem prejme kar kakih 200 taktilnih signalov. Podobno to velja za psa in druge živali. pomemben dodaten komunikacijski medij za ptiče in ribe so zračni tokovi in vodni valovi: ti omogočajo natančno orientacijo s pomočjo vodnih ali zračnih dražljajev sovrstnikov, pa tudi zbiranje v jate ter usklajeno delovanje. Dotik je temeljna fiziološka in psihološka potreba človeka. Prvi stik zarodka z materjo je dotik v maternici. Če je okolje nosečnice mirno in stabilno, bo tudi komuniciranje zarodka z materjo pomirjujoče in spodbudno. Bodoči otrok se bo čudovito počutil v materinem telesu in šele porod, stik z zunanjim svetom bo zanj stres. Dojenček se najbolj varnega počuti v stalnem dotiku z materjo, v njenem naročju. Otroci, ki so rasli doma v stiku s starši, so se razvili v čustveno stabilne osebnosti. Zapuščeni otroci pa imajo fiziološke in psihološke težave ter s težavo premagujejo depresivna stanja. Podlaga teh procesov je značilni pojav, ki ga imenujemo fiziološka in psihična navezanost, povezanost med materjo in otrokom. To diadično razmerje je genetsko pogojeno in otrok v procesu socializacije stke čustvene in kognitivne vezi. Takšno interakcijsko komuniciranje se ne spleta le z dotiki telesa, božanjem in poljubljanjem, čiščenjem telesa, mazanjem in masiranjem, marveč tudi s pogledi oči, z nasmehom, s kretnjami in verbalnim komuniciranjem. Potreba po dotikanju naraste, kadar je živo bitje v depresiji ali ga je strah. Takrat še bolj čuti željo po dotiku ali objemu. Raziskave s primati, zlasti s šimpanzi, so pokazale, da si mladiči instinktivno žele dotika za materjo. Če so zgubili mater, so v stiski in žalosti "kričali" in jokali od obupa. Pomiril jih je šele dotik z nadomestno materjo (umetno materjo). Če te niso dobili, so zapadli v ravnodušnost. Človek s taktilnim komuniciranjem izraža svojo moč simbolno, pa tudi fizič­ no. Tu mislim na stiskanje roke močnejšega, ki tako kaže svojo premoč. Vsaka simbolna grožnja vsebuje tudi pomen dotikanja oziroma fizično premoč, grožnjo z roko, s telesom, celo z zobmi. Moč dotika nam kaže tudi naša govorica. Cela vrsta jezikovnih izrazov vsebuje simbole dotikanja. Že navaden pogovor v vsakodnevnem komuniciranju med sporočevalcem in sprejemalcem se po navadi sklene s frazo: "Bodiva v stiku!", kar v prvotnem pomenu izraža verbalni in neverbalni dotik dveh oseb. Prošnja "Želim tvojo pomoč in podporo!" prvotno pomeni, da si želimo fizične podpore (dajemo oporo ženi ali prijatelju). Kadar se spremo z nekom, sklenemo, da bomo prekinili vse stike (verbalne ali neverbalne). Večina jezikovnih simbolov dotikanja ima pozitivno konotacijO. Včasih pa izraža tudi premoč, odbojnost in podobno. Take jezikovne pomene imajo sporočila: "Odrivajo me!", "Potiskajo me stran!" Očitno je naš govor ohranil arhaične oblike prvotnega komuniciranja človeka pred tisočletji. Dotiki so lahko slučajni, na primer na ulici, v avtobusu, v kinu, na prireditvah, v aktivni množici in drugje. Tt~h dotikov se le težko ubranimo, ker taktiino

136

Sporočila

bez besed

komuniciranje ni tako selektivno, kot so druge oblike komuniciranja. Naše telo se refleksno odzove na vsak dotik. Raziskave kažejo, da se pospeši utrip srca, če se nas nekdo nepričakovano dotakne ali nas nenadoma od zadaj potreplja po rami. Tak dotik lahko vzbudi neprijetno počutje ali celo strah. Naš prvi odziv je izmakniti se dotiku. Dotik pa vzbudi prijetno počutje, če je povezan z izrazi prijateljstva, ljubezni ali spolnega vabila. Dotik ima tudi zdravilne učinke. Polaganje rok na bolnika ima lahko zdravilne učinke, kar dokazuje pomirjujoče polaganje rok bolniških sester na bolnika. Dokazano je, da fizično dotikanje živali pomirjujoče vpliva na človeka. Pse uvajajo kot terapevtsko in psihološko sredstvo v invalidske domove, psihiatrične klinike in celo v kaznilnice. Znane so vzhodne metode uravnovešanja telesnih energetskih tokov s polaganjem rok. Taktilno komuniciranje je oblika izražanja čustev, je oblika čustvenega komuniciranja med višje razvitimi živalmi, zlasti med primati in med ljudmi. Božanje, trepljanje, čohanje, polaganje rok ali tac na telo, objemanje, stiskanje mladiča k telesu matere so čustveni izrazi prijateljstva, ljubezni, pripadnosti, zvestobe, iskanja zavetja. Hkrati pa te oblike komuniciranja delujejo pomirjujoče in tolažeče. ~lovek stisne otroka, ženo ali sočloveka k sebi, da ga tolaži v žalosti, da ga pomiri ob nevarnosti, da mu vlije zaupanje, da ga spodbudi k življenju. Polaganje roke na ramo pomeni sporočilo močnega, samozavestnega človeka, da bo partnerju dal zavetje in varnost. Šimpanz polaga roko na štiriletno samico v znak varstva. Podobno tudi člo­ vek z objemom žene izraža taktiini signal varovanja in zaupljivosti (LawickGoodall, slika 1).

Lawick-GoodaIl, slika 1: Taktilna komunikacija z roko. Šilllpanz polaga roko na itirildllo samico v ZI/lik vllrstvlI (levo). Podohno tudi človek z ohjemom žene izraža taktiltli siSlIlI1 vi1roz!i1l1ji1 iII zIllIpljivosti (desl/o).

137

Sporočila

Sporazumevanje živih bitij

Ljubezensko taktilno občevanje zajema pri ljudeh zelo različne oblike; po navadi zajema celotno telo. Pri navadnem taktilnem komuniciranju med starši ali med materjo in otrokom obstajajo na telesu tabu območja (predvsem genitalije), ki niso predmet taktilnega komuniciranja, razen pri primitivnih plemenih. Mnogokrat so oblike taktilne komunikacije predigra za spolno občevanje. Mnogi taktiini signali izvirajo iz odnosa mat~-otrok oz. samica-mladič. Samica objema svojega mladiča in mu daje zavetje. Cloveška mati stisne svojega člo­ veškega "mladiča" na prsi in ga varuje celo pred streli sovražnika. Taktilni signali pomenijo tudi rang. Nižje razvrščeni šimpanzi pogosto iščejo stik z višje razvrščenim tako, da iztegnejo taco in iščejo stik s taco partnerja. Lawick-Goodallova je opazovala šimpanzinj o, ki si ni upala približati višje razvrščenemu samcu, da bi si vzela banane. Najprej je iztegnila taco proti samcu in šele ko ji je samec stisnil ponujeno "roko", je vzela banano. Samica s pravkar rojenim šimpanzom, ki še ni član krdela, se je s strahom približala partnerju in stegnila "roko" proti njemu. Če se je je partner dotaknil, je pomenilo, da sprejme mladiča in mati je bila pomirjena. (Lawick-Goodall, slika 2).

Lawick-Goodall, slika 2: Iskanje prijateljstva. Samica ponuja "roko" šimpanzu, da bi si pridobila njegovo prijateljstvo.

bez besed

spolne odnose in v katerih je promiskuiteta običajna, je dotik preizkus razpoloženja druge osebe. Komunikolog Jones (1994, 16) je skušal razložiti, zakaj Američani, ki visoko cenijo osebnost in neodvisnost, presojajo dotikanje kot možno grožnjo svoji neodvisnosti, zlasti če poteka v kontekstu komuniciranja nadrejene ali dominantne osebe. Ugotovil pa je tudi, da so med Američani tudi družine z "visokim dotikom", vendar je to odvisno od kulture, ki ji pripadajo. Dotik pa ima v neki kulturi (na primer slovenski) lahko tudi različne pomene za osebe istega ali drugega spola. Nekateri menijo, da je dotik osebe drugega spola že uvod v spolno osvajanje. Pri ljudeh, ki so plašni do drugih oseb (homophobia), pa lahko dotik pomeni pravo olajšanje. Pri nekaterih osebah "strah" pred dotikom naraste, če je z drugo osebo sam; takrat druga oseba dotik lahko presoja kot spolno nadlegovanje. Dotik lahko nekdo razume kot ogrožanje neodvisnosti, če dominantna oseba ali predpostavljeni z dotikom kaže svojo nadrejenost. Fizični dotik se odvija v medosebnem komuniciranju: diadično, triad ično ali v skupinah. Dopaja se občasno, v posebnih situacijah. Redkost dotika je izvor njegove moči. Ce se dotikam o stalno, dotik izgubi svoj učinek. Vendar se veči­ na ljudi dotika le redko, manj kot bi se lahko. Zato njihovo komuniciranje izgublj~ osebni vpliv in moč. Dotik sodi med tiste oblike medosebnega komuniciranja, ki smo jih uvrstili v kategorijo medsebojnega vplivanja. Osebni vpliv je nosilec neformalnega komuniciranja, ki s svojo pristnostjo, odprtostjo in prožnostjo vliva zaupanje in dosega večjo prepričevalno moč. Osebni stik daje možnost empatičnega razgovora in prožnost dokazovanja; če se sprejemalec strinja s sporočilom, mu to vzbuja notranje zadovoljstvo. Kadar je osebni stik okrepljen z dotikom, se komunikacijski učinek poveča. Dotik pomeni prijateljsko povezanost s sogovornikom, prodor v njegovo psihološko, kognitivno in čustveno sfero. Intimnost komuniciranja se stopnjuje. Tudi vse izkušnje z živalmi govore, kako pomemben je telesni dotik tople roke. To je svojevrstno komuniciranje, ki je namenjeno spodbudi in pomiritvi psa pred delovno nalogo in je dopolnilo ustnemu komuniciranju. To, kar žival samo vidi in sliši, pa ne more otipati in oblizati, je zanjo težko razumljivo ali pa sploh nepojmljivo. Pravi svet resničnosti za psa je svet vonja, okusa, tipanja; to zaznavanje sveta pa dopolnjuje s slušnim in optičnim zaznavaniem. Dotik je naša najintimnejša oblika komuniciranja. Ce se dotikamo, se čutimo bolj povezane, zavezane sogovorniku - bodisi v prijateljskih, poslovnih ali spolnih odnosih. Dotika ni mogoče zanikati oziroma ga preklicati. Nemogoče se je nekoga dotakniti in pri tem izjaviti, da z dotikom nisem nič mislil ali nameraval. Tudi če ob spogledovanju z damo ironiziraš dotik, bo namembnost jasna: skušaš se ji intimno približati. Sproščen pogovor z občasnim toplim dotikom je prava pot za pristno komuniciranje. Če žensko osebo nemo držiš za roko - ne da bi spregovoril besedo, lahko to vzbudi močno intimno komuniciranje. Zdravniki so odkrili, da ima bolnik večje zaupanje, če ga držijO za roko, kar omogoči .U'P,.,nCiS; pOAuv"" .10',1<- bob.n; ;1' zd"v1i,-ni'" v

Spomnimo se, kako si naš pes želi stika s človekom, s svojim gospodarjem. Ponuja mu taco, polaga jo na človeka, na nogo ali na roko, stiska se k svojemu gospodarju in se mu dobrika. Najraje bi kar spal ob gospodarju, še raje pa ob gospodarici v njeni postelji. , Stiskanje rok, objemanje in drugi taktilni signali nekaterih živali in ljudi so ritualizirani. Poljubovanje ni več samo znak ljubezni; poljubovanje na lice je postalo del rituala ob srečevanju prijateljev. "Lakota kože po dotiku" je odvisna od kultur in civilizacij. Nekatere kulture imajo dotik za sestavni del komuniciranja, druge so glede tega hladnejše in previdnejše. V družbah, v katerih poudarjajo svobodo izbiranja, ki vključuje tudi

"

l' 1,,1

138

139

Sporočila

Sporazumevanje živih bitij

bez besed

moči, pokroviteljstva ali celo napadalnosti. Nekateri objemi izražajo toplo, "starševsko" ljubezen do psa ali mačke.

Dotik vedno vzbudi odziv pri sogovorniku. Lahko je refleksni odziv, lahko je povratna zveza (verbalna ali neverbalna), lahko pa se vzpostavi pravo vzajemno taktiIno komuniciranje. Pogosto sledi oblika zavrnitve. Oseba drugega spola lahko izjavi: "Ne dovolim, da se me dotikaš!"

DOTIK IN SAMOZAVEST RAZLIČNI POMENI DOTIKA

Pomen dotika ne izhaja samo od tipa dotika samega, marveč od prefinjene kombinacije dotika in obdajajočega konteksta, ki spremlja vedenje posameznika, ter situacije, v kateri se dogodi dotik. Nekoga lahko držimo, objemamo, polj ubIj amo, trepljamo ali preprosto vzpostavljamo stik. Vsi ti različni dotiki lahko imajo isti pomen. Če sta moški in ženska prijatelja, nista pa spolno intimna, in se srečata po daljšem obdobju, se bosta objela, poljubila, trepljala po hrbtu. Ti dotiki imajo pomen: "Pogrešal sem te, najino prijateljstvo je trdno!" Isti dotik pa ima lahko različne pomene. Na cesti srečaš prijatelja in ga potrepljaš po hrbtu z mislijo: "Vesel sem, da te vidim!" Čez čas srečaš istega prijatelja in ga potrepljaš po hrbtu v znak podpore. Dotik tokrat pomeni: "Vem, da je tvoja žena hudo bolna. Drži se!" Različni dotiki, ki se dogajajo v kontekstu socialne situacije in spremljajočega vedenja, lahko izražajo vsa temeljna simbolična sporočila. Jones (1994,20-21) je na temelju raziskav opredelil 18 različnih pomenov, ki jih izražamo z dotiki: 1. Štirje pomeni izražanja pozitivnega čustva do druge osebe in so dvoumni (podpora, spoštovanje, povezanost, čustvena naklonjenost). 2. Dotik, ki izraža spolno vpletenost, je po navadi pomensko jasen, medtem ko je dotik šarmiranja namensko dvoumen. 3. Trije tipi dotika moči imajo jasen pomen. Doseči žele: a) pozornost, b) privolitev in c) zahtevo po odgovoru, ki bo všeč sporočevalcu. 4. Dotiki pri prihodu ali odhodu so ritualni in nimajo močnih čustev. 5. Dotika igrive naklonjenosti in igrive napadalnosti sta dvoumna, ker ni povsem jasno, ali se sogovornik samo šali ali pa misli resno. 6. Hibridnost izražajo afektirani dotiki pri pozdravljanju ob prihodu ali odhodu, kar je lahko samo del pozdravnega rituala. 7. Zelo dvoumni so trije tipi poslovnega dotika: a) slučajni stik uradnikov, b) instrumentalni dotik, ko nekomu pomagaš obleči plašč, in c) referenca na zunanjost, ko se pohvalno dotikaš obleke, nakita in podobno. 8. Slučajen, bežen dotik je lahko dvoumen: dotik prsta lahko izraža željo po pozornosti ali namig osebi, da odide. Raziskovalci dotika opozarjajo na temeljno pravilo dotika: ne sme biti napadalen niti manipulativen, ne sme psihično potreti druge osebnosti. Dotik je komunikacijska umetnost in vsebuje občut­ ljivost do ljudi. Različne pomene imajo tudi dotiki na psih ali mačkah. Nekateri izražajo ču­ stva, drugi žele samo vzbuditi pozornost psa ali mačkc. Pogosto so simbol pn'-

140

~I

Raziskave so odkrile, da ljudje, ki imajo pozitiven odnos do komuniciranja z dotiki, tudi govore bolj sproščeno, nimajo strahu do pogovora z drugimi in razkrivajo več osebnih podatkov o samem sebi. Z drugimi besedami, ljudje, ki so sprejemljivejši za dotik, so bolj nagnjeni h komuniciranju na osebni ravni kot tisti, ki se izogibajo dotiku. Ljudje, ki imajo radi dotike drugih, niso le bolj komunikativni, marveč razvijajo tudi večjo samozavest. Nekatere raziskave so pokazale, da ljudje s pozitivnim stališčem do dotikanja tudi višje ocenjujejo samega sebe. Ljudje z visoko kulturo dotika kažejo tudi večje zadovoljstvo do življenja in sebe ocenjujejo kot samozavestne, socialno sprejemljive ter se dejavno (ne pa pasivno) spopadajo s težavami. Ugotovitve raziskav potrjujejo predpostavko, da so ljudje, ki so učinkoviti pri taktilrtem komuniciranju, učinkoviti tudi pri medosebnem komuniciranju. Samozavestni ljudje iščejo stik z drugimi osebami z različnimi oblikami komuniciranja, tudi z dotikanjem. Učinek je reverzibilen. Dotikanje odpira kanale komuniciranja in sproža vzajemnost komuniciranja. Sogovornik bo vzajemno razvil podobne kanale sproščenega komuniciranja. Ljudje, ki se veliko dotikajo, tudi prejmejo veliko dotikov. To razvija pozitivno zaznavo predstave o telesu. Tako se izboljša predstavo o telesni podobi, okrepi se samovrednotenje in ego identiteta. Neposredna metoda izboljšave telesne podobe učinkuje ne glede na starost, spol, zdravje ali počutje. Taka metoda bo spodbujala tudi komunikacijskega partnerja k dotikom, ki jih želimo prejeti. Ljudje in živali si ustvarjajo svojo predstavo o telesu. Človek si nenehno ogleduje svoje telo in ga primerja s telesi soljudi. Prestava o telesu je naš vtis, komu je naše telo podobno, in kar je še pomembnejše, naše subjektivno občutje o tem, ali smo zadovoljni s to predstavo. Fizične aktivnosti različne vrste, predvsem športne aktivnosti, nam pomagajo uštvariti samozavedanje telesa. Sprejemanje podobe o telesu pa se oblikuje predvsem na temelju odzivov drugih ljudi, zlasti tistih, ki so nam blizu. Ta proces učenja se začenja v otroških letih in se nadaljuje do pozne starosti. Taktilno komuniciranje je zelo razvito v športu predvsem zato, da podpre prizadevanja za zmago. To dosega na dva načina: a) igralce skuša razvneti in to -evforičnost" ohraniti do konca tekmovanja in b) moštvo tima se občuti bolj strnjeno in medsebojno usodno povezano. Mnogi športniki, zlasti nogometaši trdijo, da je nenehno, stalno dotikanje bi.tvl~n(). za vsako moštvo. Dotikanje tudi izpolni močne individualne potrebe Jportnik.1, T,lktilllO izr,lz,llljl' vl's!'lj.l, hr,lbritvl' .Ili tol,lžlw kolq~()v v !l1oštvu ji'

~

Ul

Sporočila

Sporazumevanje živih bitij

spodbudno in ublaži pogosto boleč stik z nasprotniki. Vlogo dotikanja v športu lahko posplošimo z ugotovitvijo: Športni dotik pospešuje medsebojni stik. Čim več dotikanja zahteva določen šport, tem bolj raznolik in stalen je dotik v igri. Tudi gledanje nogometne igre po televiziji spodbuja razne oblike dotikanja. Ko domače moštvo doseže gol, se televizijski gledalci medsebojno trepljajo, objemajo in hrupno slave zmago. Živali si prav tako kot ljudje skrbno ogledujejo svoje telo. Nenehno se ga dotikajo, pregledujejo in ugotavljajo, ali so vsi udi "na svojem mestu". Ko opazujem svojega psa, se mi zdi, da bolj zaskrbljeno kot ljudje "preiskuje" zdravje svojih organov in udov. To dela nagonsko, saj nima na razpolago raznih zdravstvenih priročnikov kot ljudje. Predvsem pa si skrbno liže vse dele telesa. Negovanje telesa je prav tako oblika taktilnega komuniciranja. Pri živalih opazimo negovanje telesa kot vsakodnevno opravilo; pri nekaterih živalih, zlasti pri primatih, pa je razvito čedenje telesa sovrstnika. Socialno negovanje telesa opravljajo živali s taco ali z gobcem (lizanje, grizljanje, nežno trepljanje, iskanje mrčesa, božanje itd.). Dotik je tesno povezan z oblikovanjem identitete osebnosti. Ta soodvisnost velja tudi pri primatih, še zlasti pri psih. Povezanost je zasidrana v dejstvu, da je koža vez med osebnostjo in svetom. Montagu je to pojasnil takole: "Zavest o sebi je v veliki meri zadeva taktilnega izkustva. Če se sprehajamo, stojimo, sedimo, ležimo, tečemo ali skačemo, prvo in najobširnejše sporočilo prejemamo od kože, pa čeprav nam mišice, sklepi in druga tkiva pošiljajo tudi druga sporočila. Precej prej, preden pade ali zraste telesna temperatura, koža že zazna spremembo in to potrebno sporočilo pošlje korteksu, da bi sprožil tisto vedenje, ki bo vodilo k ustreznemu odgovoru" (Montagu 1971, 286). Komunikologi in psihologi so razvili različne modele, s katerimi so opozorili na proces oblikovanja jaza in predstave o sebi. Otrok v starosti šestih mesecev začenja razvijati podobo o sebi, ko začne razlikovati sebe od okolja in drugih oseb. Pri tem so zelo pomembni dražljaji kože, ki opozarjajo na ločenost otroka od okolja in na njegovo individualnost. 34 Pomemben dejavnik samozavedanja je tudi samoocenjevanje. Pri tem prav tako vplivajo izkušnje dotikanja z drugimi: predstave o telesu, naše zaznave lastnih osebnostnih značilnosti, naša vloga v spolnosti, starost itd.

34

Otrok kasneje razvije druge oblike zavedanja samega sebe, vendar dražljaji kože ostajajo element oblikovanja podobe. Obstajajo pa tudi subidentitete, različne vlogl', ki jih igramo v l"ilZličnih situacijah.

142

bez besed

TAKTILNI TIPI ČLOVEKA IN ŽIVALI

Komunikologa Deethardt in Hines (1983) sta z obširno raziskavo skušala d:-1 kazati, da je nagnjenje k dotikanju povezano z osebnostnimi značilnostmi. Merila sta stališča do dotika in na podlagi rezultatovanketirance razporedila v štiri tipe taktilnega komuniciranja, od "visokih dotikalcev" do nizkih dotikalcev": Taktiini tip 1: NEKONFORMISTIČNI VISOKI DOTIKALe!. Ti visoko taktilni posamezniki so neodvisni in iniciativni, dominantni in samozavestni, entuziastični in energični. Zavračajo tradicionalne moralne standarde in norme vedenja. Težijo k temu, da bi posnemali vedenje radikalnih študentov in ustvarjalcev, kot so pisatelji in drugi umetniki. Taktiini tip 2: SAMOZAVESTNI VISOKI DOTIKALe!. Ta skupina je po osebnostnih značilnostih podobna prvi skupini z izjemo, da sprejemajo tradicionalne moralne standarde in družbene vedenjske norme. Primer tega tipa so uspešni poslovni voditelji. Taktilni tip 3: KONZERVATIVNI NIZKI DOTIKALe!. So manj samostojni. Zanje so pomembni družbeni ugled in družbene vedenjske norme. To so vladni uradniki in podobni. Taktilni tip 4: NIZKI DOTIKALe!. Ti so skrajno previdni, neizraziti v osebnem'·stilu. Skozi življenje gredo neopazno kot nižji uradniki, ki občasno kažejo izbruhe temperamenta ali depresije. Če te ugotovitve prenesemo na živali, lahko ugotovimo, da imamo tudi med živalmi različne taktiine tipe, ki v skladu s svojimi osebnostnimi značilnostmi uporabljajo različne oblike taktilnega komuniciranja: a) Tip dominantnega psa z močno razvito osebnostjo. Dominantni psi dotik po navadi presojajo kot vdiranje v njihovo dominantnost in kot poskus podrejanja. Tudi neradi prenašajo dvigovanje telesa ali pretirano objemanje. Moj Črt je tipičen primer dominantnega psa. Le nerad se pusti objemati ali povaljati po tleh, zlasti pa ne nositi. Če že leže na tla, potem to stori po svoji volji ali če ga prepričam. ee ga objemam, je sicer navdušen, hkrati pa pokaže tudi svojo aktivno vlogo dotikanja: drgne se ob mene, grabi za mojo roko in jo nežno stiska v gobcu. 35 b) Tip dominantnega psa spriučeno poslušnostjo. Tako osebnost Kažejo nekatere naše tekmovalne psičke, ki so iniciativne, vendar disciplinirane. Ne kažejo znakov agresivnosti ali samovoljnosti. Zato imajo zelo rade taktiino komuniciranje in uživajo v objemih in dotikih svojih lastnikov. Popolnoma se podrede vodniku in mitološko zro v svojega človeškega "boga". Na tekmovanjih dosegajo dobre rezultate v sledenju in poslušnosti. Jn Črta sem vzgojil v samostojno osebnost. Nisem dopustil, da bi prišel v roke amaterskemu dreserju, ki v svoji primitivni "vsevednosti" psa surovo podredi. Zato je ostal nekonformističen, incjiltiven, dominanten in energičen. Z vso nagonsko apetenco in evforij o zna izvesti napad na I1wrkerja in s svojo svobodnjaško nagonsko apetenco vedno očara sodnike. Zato pa ni najboljši v poslušnosti, saj po navadi na tekmovanju dl'ia svoje 'bravure'; če ga prime žeja, sredi tekme nngonsko pohiti k skll'di z vodo, s!' napij!', nato 1'<1 nadaljuje tekmo. Meni je sin'r l1l'rodno, gleso n.lvllll!"'III. dnlri

".1

143

Sporazumevanje živih bitij

I ! •

Prednost akustične komunikacije je tudi v fleksibilnosti znakov za sporazumevanje. Medtem ko feromoni potrebujejo veliko žlez in kombinacij za diferenciranje, pa tu en sam organ producira številne signale. S harmonično strukturo, sekvenco posameznih zvokov, z njihovo ritmiko in intenzivnosjo lahko v različnih kombinacijah izvedejo distinktne signale. Velika prednost akustičnega komuniciranja je tudi v tem, da takoj dosežejo partnerja in da takoj spet "izginejo", ne izdajo mesto sporočevalea kot vonjski signali. Akustični signali imajo te funkcije: sporočevalec se identificira kot član določene vrste, kot lastnik revirja, kot samec, ki je pripravljen za parjenje, in kot rival. Akustični signal lokalizira mesto sporočevalca, odgovor partnerja pa mesto sprejemalca signala. Akustični signal vsebuje poleg lokaliziranja mesta in identificiranja še motivacijo, status in rang. Vse to vsebujejo pesmi vabljenja, bojni glasovi, zvoki parjenja in drugi signali. Otroci lahko zaznajo tone s frekvenco 20 kilohertzov (kHz), odrasli pa nekaj manj. Pes zazna zvoke s frekvenco kakih 35 kHz, zgornja meja pa je pri 100 kHz. Pes sliši zvoke, ki jih človek ne more: ultrazvoke. Zato zazna šume miši, netopirjev in drugih živali. Psa lahko prikličemo z neslišno piščalko za lovske pse. Pes po zvoku prepozna korake človeka, ga identificira in ugotovi smer gibanja. Velik problem pri akustični komunikaciji je šum okolja. To velja tako za žuželke kot za sesalee. Novejše raziskave so odkrile, da so čutilni organi razvili veliko senzibilnost za specifične frekvence signalov neke vrste. Pomemben je tudi časovni vzorec (časovni presledek signalov in amplitudna modulacija). Da bi sprejemalec sprejel akustično sporočilo in dojel informacijsko vsebino, mora analizirati frekvenco in časovni vzorec. Imeti mora organ, s katerim bo razlikoval nizke in visoke frekvence ter analiziral časovni vzorec. Raziskovalei so odkrili (najprej na žuželkah), da v centralnem živčnem sistemu, v talamusu obstaja slušni center, ki je sposoben s posebnim frekvenčnim filtrom razlikovati različne frekvence signalov neke vrste. V srednjih možganih pa leže nevroni za filtriranje časovnih vzorcev zvočnih signalov. S temi filtri odstranijo šume okolja in sprejmejo "čist", razumljiv signal. Načelo frekvenčnih detektorjev in detektorjev za časovne vzorce je tako že vključeno v sistem akustičnega komuniciranja. Odprto pa ostane vprašanje, ali so take specifične predelave informacij genetsko povsem utrjene ali pa jih je možno modulirati z učnim procesom? (Lindauer 1990, 183; Huber in Thorson 1988, 126-135). Živalska akustična sporočila so po navadi dopolnjena z optičnimi signali. Čr­ noglavi galebi lahko v svojem jeziku izrazijo najmanj 30 sporočil. Pomenske odtenke pa izrazijo z manjšimi spremembami v drži, v moči klicev in podobno. V paritveni dobi razkazujejo štiri načine komunikacije: postransko držo in znači­ len klic, zatem sledita drža naprej, pa drža navzgor; slednjič uporabi klivkanje; ptič suva z glavo navzdol in navzgor ter oddaja ritmične klice. Sesalci z akustičnimi in optičnimi signali izražajo rang, motivacijo, lastništvo revirja, nevarnost, prijateljstvo in drugo. Zelo zanimivo je komuniciranje, ki od·· daja signale za sklenitev miru in pomirjanja v skupini. Ker bi prehude sovraž·· nosti v skupini lahko krdelo razbile, živali prakticirajo obrede pozdravljanja in

146

Sporočila

bez besed

pomirjanja. Pri spopadih se podrejena žival vda in to jasno pokaže, dominantna žival pa komunicira pomiritvene signale, da potolaži prestrašeno žival. Posebna vrsta zelo majhnih opic (smrtoglave opice) uporablja pet skupin zvokov za svoja sporočila. Prva skupina zajema visoke, tihe glasove, podobne cviljenju, s katerimi skuša mladič opozoriti mater in krdelo, da se je izgubil. Podobne glasove spuščajo mlade opice pri bojnih igrah; z njimi komunicirajo, da to ni pravi boj, marveč le igra. Druga skupina glasov zajema nekakšno glasno cvrkutanje", ki opozarja, da morajo opice pri hranjenju zadržati razdaljo in sporoča: "Ne pridi mi blizu, ko jem!" Tretja skupina zajema lajanje in "klepetanje" z globokimi frekvencami pod 1000 H~, kar pomeni nemir ali celo alarm - lahko je tudi svarilo, da se bliža divja zver. Cetrta skupina zvokov je pihanje in sikanje v obraz zdodatnim grabljenjem partnerja za glavo, kar pomeni, da je komunikator visok~ dominanten nad partnerjem. S takimi glasovi dela žival tudi red med mladiči. Ce pa so to ritmični zvoki, pomeni, da mladič zahteva mleko. Peta skupina so kriki, ki imajo lahko daljše trajanje in so kombinacija prejšnjih zvokov. Napadajoča žival se bo "izdala" s tem, da bo njeno renčanje imelo zelo nizke frekvence. Za defenzivno vedenje pa je značilen širok spekter frekvenc z visoko intenzivnostjo in večkratnim ponavljanjem. Podreditev pokaže žival z razpo tegnjenimi glasovi; popolnoma izčrpane in povsem podrejene živali pa "izpušča­ jo" ekstremno visoke glasove s frekvenco več kot 4000 Hz. Ptice in sesalei so z akustičnimi signali izoblikovali kompleksen glasovni vzorec, ki ga sestavlja več parametrov. Z visoko redundanc o so ustvarili "zaščitni kod". Deli komunikacije so lahko nepopolni in netočni, vendar popoln vzorec omogoča korektno komunikacijo. Variabilnost posameznih delov lahko celo prinaša novo informacijo. Znanstveniki predpostavljajo, da je osnovni vzorec prirojen, medtem ko so manjše variacije in dodatne komponente krajevno značilne in intraspecifično priučene. Akustični signali so podobno kot pri človeku "okrepljeni" z optičnimi signali. Tudi človek svoj govor poudari s kretnjami rok in mimiko obraza. Psi so prav tako kot druge višje razvite živali razvili različne oblike akustične­ ga komuniCiranja. Tudi pri njih bi lahko razločili različne skupine akustičnih signalov. V prvo skupino bi sodilo tiho cviljenje, ki je značilno za mladiče, zlasti kadar zahtevajo hrano. Podobno tiho, umirjeno cviljenje opazimo pri odraslem psu, kadar želi izprositi kar koli: sprehod, igro ali pa preprosto pozornost gospodar'Ja. Včasih ritmično tožeče vzdihuje "oh, oh" in priganja gospodarja. Druga skupina je tiho renčanje, kar pomeni, da se ne približuj hrani. Pes je lahko vznemirjen zaradi bližanja tujca (sovražnika) ali psa. Renčanje lahko preide v pravo opozorilo, ki je podkrepljeno še z vizualno komunikacijo: pokaže zobe, uhlja položi, rep pa dvigne. . Tretja skupina so oblike laježa. Z ritmičnim tihim lajanjem,-ki je podobno pogrkavanju, si želi izprositi košček mesa. Tudi to spremlja optična slika: gobec brez glasu ritmično odpira in tako pokaže, da bi pogoltnil meso. Če ne dobi me118, začenja razburjeno lajati, ponavadi v presledkih, ki postaja vedno ostrejše, nnsilllo in groZI'('I', (;roZI'I~1' laja tudi Ila tujra, kadar brani revir.

147

:I I

II

li

Sporazumevanje živih bitij

Četrta skupina je lajanje v pozdrav. Ob prihodu gospodarja (zlasti če ga ni videl nekaj dni) se nekaj začetnih laježev nenadoma sprevrže v cvileče lajanje, nato v tožeče tuljenje, ki izraža žalost in "trpljenje", ki ju je doživljal osamljen. Nato se tuljenje sprevrže v visoke tone, ki izražajo radost in srečo. Slednjič te pozdravlja pol živčno, pol nestrpno in te priganja, da ga takoj odpelješ (če je bil v pasjem hotelu), ali pa se ti vrže v naročje in te spodbuja k sprehodu. Lajanje je lahko tudi vabilo, ki naj gospodarja spodbudi k igri. Peta skupina je tuljenje, ki spominja na tožeče zavijanje. S tem komunicira žalost ali hrepenenje po vroči samici. Tuljenje lahko izraža strah ali vznemirjenost (ob zvokih sirene, lajanje v luno). Šesta skupina je agresivno lajanje, s katerim izraža pripravljenost na napad in spopad. Včasih se to sprevrže v prave bojne krike, v hropeče tuljenje. Napetost raste, pes se nasrši (viher), rep se dvigne visoko, pes kar poskakuje in besno laja. To je nagonsko napadalno obrambno vedenje, podobno boju za preživetje. Dominanten pes ga bo izvedel z vsem svojim energetskim potencialom (glej tudi: Klever 1991, 126). Tudi pri psu lahko zasledimo renčanje in lajanje z zelo ni~kimi frekvencami, ki ob napadu prehajajo v višje ali v register raznih frekvenc. Ce je pes ob spopadu poražen, se v strahu umika s presunljivim cviljenjem in prevladujejo visoke frekvence. Visoke frekvence imajo glasovi izčrpanega psa, zlasti težko ranjenega. Psi slišijo tudi zvoke z zelo visokimi frekvencami, ki jih človek ne sliši. Vsaka klasifikacija akustičnega komunicira~ja je nepopolna: psi so različni po pasmi in značaju, živijo v različnih okoljih. Studij čustvenega življenja psa in njegovega akustičnega komuniciranja bi bržkone razkril celo pahljačo "jezikovnih" odtenkov dojemanja sveta.

Sporočila

bez besed

Med najbolj zapletene oblike optičnega signaliziranja s tujim gradivom je spletanje posebne utice ptiča rdečečopastega utičarja iz Nove Gvineje. Ptič zgradi utico z odprtino spredaj in jo okrasi s skrbno izbranimi rožami, jagodami in lupinami ter jo celo pobarva. Barviti predmeti naj bi privabili samičko: z njimi se utičar postavlja pred samičko in ji dvori okoli utice, dokler je ne zvabi v notranjost. Utičar nima po telesu učinkovitih barvnih signalov, zato si pomaga z barvitostjo utice. Drug način vizualnega sporočanja imajo ptiči, ki imajo telo okrašeno s sveča­ nim, svadbenim odelom: z živimi barvami, z barvastimi programi, s temno-svetlimi odtenki živalskih glav, z razkošnimi repi, z lepimi, močnimi postavami. Ti optični signali služijo za prepoznavanje in spolno vabilo med pripadniki vrste, pa tudi za opozorilne signale rivalom ali nevarnim roparicam. Rajske ptice so znane po sijajnih peresih, ki jih razkazujejo pri dvorjenju; ameriški kameleon grozeče razširi golšo, da se pojavijo živo rdeče proge; neka opica veni izmed grozilnih drž čepi pred sovražnikom z razkrečenimi nogami, da je videti rumeno liso v obliki črke V na notranji strani stegen. Bradati kuščar se razkazuje tako, da široko odpira usta in živo obarvano ustno votlino, če hoče groziti ali spolno ugajati. Podobno stori bogomalka (Lindauer, slika 1). Za divje živali je še posebej pomembno, da se sporazumevajo z nemimi, optičnimi signali. Podobno kot človeški lovci morajo tudi divje živali svoj lovorganizirati neslišno. Zato so razvile vrsto optičnih signalov: značilno držo telesa, kretnje, gibanje telesa, obrazno mimiko. Kadar se nasršijo, z dviganjem dlake dajejo optično sporočilo. Volkovi so razvili obrazno mimiko. Volčji obraz ima različne barve in z najmanjšimi gibi obraznih mišic lahko volkovi izrazijo zapletena "lovska" navodila. Optična sporočila so ritualizirana in utrjena v genskem zapisu. S prilagoditvijo okolju pa so mnoge živali stereotipiziranim kretnjam in mimiki dodale še priučene.

SPOROČILA OPTIČNIH SIGNALOV Komuniciranje z optičnimi signali ima nekatere prednosti pred drugimi mediji komuniciranja. Optično sporočilo doseže sprejemnika simultano, s hitrostjo svetlobe. Intenziteta, barva, gibanje kot sestavine vizualnega komuniciranja sporočila so neomejene; lahko jih v neomejenih kombinacijah sestavljamo v prostorske in gibalne vzorce. Vizualno komuniciranje je omejeno. Ponoči ali v temi ni možno pošiljati vidnih signalov, razen če imajo živali svetlobne organe kot kresnice ali mnoge morske ribe; optični signali ne morejo premagovati naravnih ovir (dreves, vzpetin itd.), kar je možno s kemičnimi ali akustičnimi signali. Vizualna komunikacija terja zapleteno in včasih potratno signalizacija, ki potrebuje precej več energije kot kemično ali taktilno sporočilo. Razlikujemo med optičnimi signali, ki jih živali producirajo s pomočjo tujega gradiva, in signali, ki jih proizvajajo z lastnim telesom.

148

Nekatere oblike volčjega ritualiziranega sporočanja so v genih ohranili tudi psi, mnoge pa so opustili v času udomačenja. Precej novih oblik sporočanja so pridobili v stiku s človekom med procesom socializacije. Pasja govorica telesa je izredno zgovorna. Funkcije optičnih signalov so raznovrstne. Nekatere so jasno opredeljene, druge pa je težko razločiti, ker se prepletajo ali prehajajo druga v drugo. Lahko so med seboj prepletene, kot na primer op tič na sporočila za obrambo, za grožnjo, za izražanje dominantnosti in parjenje. Nekateri etolagi so izvedli tole klasifikacijo: 1. svarilni in alarmni signali; 2. defenzivni in agresivni signali; 3. signali za dominantnost in podrejenost; 4. signali za označevanje ozemlja; 5. signali parjenja in nege zaroda; 6. optični kon. taktni signali v socialnih združbah.

1.9

Sporazumevanje živih bitij

I I I

II

II

Pri šimpanzih je očesno zrklo po navadi temno. Pri mnogih šimpanzih pa je svetlejše in je podobno človeškemu. Človeka izdajajo zenice: ko moški opazuje žensko (zlasti golo), se mu zenice močno razširijo, medtem ko se pri ženskah ob pogledu na moški akt le nekoliko povečajo. Ker imajo zenice adaptacijsko sposobnost na svetlobo ali temo in na druge vplive, so to sposobnost podedovale tudi živali. Dvigovanje obrvi je pri ljudeh ritualiziran izraz veselega in zadovoljnega spoznavanja. Pojavlja se pri zahvaljevanju, soglasju, spogledovanju, pozdravljanju, pritrjevanju, ohrabritvi in še mnogih drugih izraznih hotenjih. To spremlja odpiranje ali zapiranje oči. Mrščenje z obrvmi izraža bes, aroganco, razočaranje, socialno odbijanje in verbalno odklanjanje. Lahko je tudi način vizualne grožnje. Ekman in Friesen (1978) sta prikazala prototipe in variante pomembnejših izraznih gibov glede na akcijsko enotnost in deskriptorje. Razločevala sta tele prototipe izrazov: a) presenečenje; b) bojazen (strah); c) žalost; č) veselje; d) gnus (odpor do nečesa) in e) jeza. Za vsak od teh prototipov sta našla še več kot deset akcijskih enot in intenzivnostnih oblik. Poleg tega sta za vsak prototip opredelila še več kot deset variant. Ta obrazni akcijski potencial nam razkriva, kakšne komunikacijske možnosti ima človek. Kulturne razlike in pripadnosti različnim etničnim skupinam še povečajo načine mimičnega izražanja. Reakcija na sproščajočo dražljajsko situacijo je odvisna od vrste in moči dražljaja, od osebnega izkustva in od utrjenih odnosov v sožitju s partnerjem. Zato niso vedno isti odgovori na dražljaje. Primerjava japonskih šolarjev z evropskimi je razkrila precej podobno mimiko, modificirana pa je s starostjo. Kulturne razlike pri odraslih pa se kažejo v drži telesa in gestikulaciji. Pri višjih sesalcih, denimo pri volku, lahko ugotavljamo mnoštvo izrazne mimike, zlasti glede intenzitete in spreminjanja izrazov agresivnosti. Že Lorenz je prikazal različne stopnje intenzivnosti napada in bega psa, pri čemer je poudaril mimične izraze za stopnjevano hotenje po begu in stopnjevano hotenje po agresiji. Lorenzovo matrico obrazne mimike psa so skušali uporabiti tudi pri človeku. Ugotavljali so različne položaje vek, obrvi, usmeritve oči, položaje ustnih kotičkov, zob, gibe in usmeritve glave. Dokazali so precejšnje razlike teh položajev pri izražanju grožnje (razjarjenosti, besa) in strahu (groze, podrejanja). Pri človeku in psu lahko ugotovimo razlike tudi glede izražanja drugih ču­ stev, na primer veselja, smeha (tudi pes se smeje), žalosti, prijateljstva ter drugih čustev in hotenj. Za celo vrsto izrazov obraza najdemo homologne izraze pri šimpanzih in drugih nečloveških primatih. Etologi so ugotovili, da lahko primerjamo tele izraze šimpanzov, ki so analogni s človekovimi: izraz jeze s skupaj stisnjenimi ustnicami, smehljanje, izraz našobijenih usten in otročje prošnje, izraz žalosti odrasle· ga, jok otroka in smeh (Chevalier-Skolnikoff, slika 1).

Sporočila

bez besed

(o)

(e)

(d)

(fi

I

! , , \

154

(g)

(j)

( h)

(ol

(k)

Chevalier-Skolnikoff, slika 1: Izrazna mimika šimpanzov: a) jezno strmenje; b) oprnvUanje; c) zaskrbljeno, jezno vreščanje; d) nemo kazanje zob z nazaj potegnjenimi ustnIlIIIi; c) kazanje zob z obokanimi ustnami (nagibanje k strahu); f) kazanje zob z odprtilll gO/IC('III; g) IIllšobJjwc ustne; li) stoknjo(~, cmerav obraz; i) Jokajoč obraz (frustracijr, Žil/osI); i) priillZllo /II/i('//ie; k) izraz i.,\rtllljl1, radovedlIeglI preiskovllllill.

155

Sporazumevanje živih bitij

SPOROČILNA VREDNOST OPTIČNIH SIGNALOV

Pri človeku je večina optičnih signalov telesa oblikovana v skladu s kulturo plemena, skupine, naroda ali civilizacije. Kretnje človek izvaja z roko, z dvignjenim prstom, z dvignjeno odprto dlanjo, z razširitvijo rok, s pestjo in podobno. Te splošne kretnje (emblemi) so simbolični signali, ki sporočajo status, pripadlnost, svarilo, strinjanje, nemoč, pretnjo, seksualna ali druga hotenja. Druge podobne kretnje so samo spremljevalke človekovega govora. To so ilu\stratorne kretnje. Te dajejo poudarek govoru, posamezni besedi, jakosti glasu, !dvigovanju tona in spremljajo neverbalne mimične izraze (dvigovanje obrvi, prikimavanje in podobno). I S kretnjami lahko celo zarišemo v zrak akcijo, lahko usmerjamo sočloveka, ···lahko dajemo ritem, zaznamujemo prostorske odnose. Tudi te kretnje so ritualizirane in so kulturno determinirane. Drže telesa in orientacije imajo sporočilno vrednost. Pokončna drža, izprsenje, napihovanje, dvigovanje na prste nog izražajo željo, da se človek prikaže mogočen in velik. Drži telesa dodaja še klobuke s peresi, kožuhovinaste čepice, vojaške ali policijske čepice in druga pokrivala ter odela, s katerimi izraža moč in oblast. Če želi izraziti pokornost, se človek spusti na kolena. Primitivna plemena ohranjajo posebne načine izražanja spolnih odnosov in dru&}h čustev. Žene prezentirajo - podobno kot primati - prsa in spolne ~rga­ ne. Clovek izraža spolne želje z različnimi plesi, razgaljenjem delov telesa. Zene primitivnih narodov pa ne razkazujejo samo prsi, marveč tudi mednožje in spolovilo. Dekleta bušmanskih plemen se tako globoko sklanjajo, da pokažejo vse spolovilo. Pri človeku in višjih sesalcih je razvit orientacijski odnos do sovrstnikov v skupini (v diadičnih, triadičnih in drugih skupinah). Če dva komunicirata med seboj, lahko dovolita tretjemu, da se pridruži, ali pa ga zavrneta. Vstop v skupino si mora posameznik "izboriti". Skupina izda dovoljenje za vstop. Človek in žival pogosto upora bi ta metodo imponiranja, da si pridobita pravico vstopa v skupino. Korakanje skupine na paradah je statusno opredeljeno: po položaju višji korakajo prvi. Korakanje v skupini podlega organizacijskim normam, podobno tistim, ki jih imajo živali v krdelu. Mladi pripadniki skupine, otroci se včasih udarjajo s pestjo po prsih, da bi pokazali svojo pomembnost in moč - podobno kot to delajo opičji primati. Obstajajo razlike v držah telesa moških (oziroma samcev) in žensk (odnosno samic). Premišljenost in podrejenost je izražena v drži telesa in načinu gibanja, oziroma hoje (Eibesfeldt 1986,610).

I

I , I

I

I

I

156

VII. v

KAKO PREZIVETI?

vrVI

H""UfUl;;.

NARAVNO IN SOCIALNO OKOLJE

Narava je vsem živim bitjem v mnogo milijonih let trajajočega razvoja "poklonila" znatno zalogo podedovanega temeljnega znanja; prav to "znanje" jih je opremilo s koristnimi oblikami vedenja. Ti prirojeni, genetsko programirani vzorci vedenja se prenašajo iz roda v rod in so vtisnjeni v centralnem živčnem sistemu. Naučeni vzorci vedenja pa se pri učenju vtiskuj ejo v centralni živčni sistem vsakega posameznika in jih mora vsaka generacija znova pridobiti.

PRILAGODITEV SPREMENJENEMU OKOLJU

Kadar je živo bitje v novih, težavnih situacijah, prirojeni vzorci vedenja ne zadostujejo za preživetje; prilagoditi se mora spremenjenim razmeram življenja in razviti modificirane vzorce vedenja. To velja tako za človeka kot za žival. Krdelo divjih psov je živelo na zapuščenem otoku in se preživljalo z lovom na divje kunce. Krdelo je odlično obvladovalo metode lova. Nenadoma pa je kužna bolezen ugonobila vso populacijo divjih kuncev. Spremenjene razmere okolja so terjale, da se psi nemudoma prilagode novim razmeram, da bi preživeli. Na otoku je bilo tudi veliko divjih golobov in psi so se morali naučiti loviti golobe, ki povsem drugače reagirajo na nevarnost. Šele z dolgotrajnimi poskusi, s tihim približevanjem, mirovanjem in izkoriščanjem vetra je slednjič neki pes ob mnogih neuspelih poskusih - vendarle zajel prvega divjega goloba. Izkušnje pri lovu divjega goloba so psu izgradile nove vzorce lova in tako se je naučil novega vedenja. 37 Živali so v svojem zgodovinskem razvoju, v evoluciji producirale nove načine vedenja, potrebne za preživetje vrste. Vsako "naučeno vedenje" ima svoje korenine v filogenetskem razvoju (razvoju vrste) prek mutacij in novih kombinacij dednih lastnosti ter selekcijskih mehanizmov. To so filogenetsko programirane kretnje, ki jih je selekcijsko dopustil in sprožil prirojeni mehanizem sproščanja (nagon). 37

Učni proces, ki si ga je pridobil divji pes ob prilagajanju novemu okolju, se ne razlikuje od UČIW­

ga procesa pod vodstvom človeka. Ko psa

soočimo z novimi nalogami, se bo prav tako moral prilagoditi. Psu je vseeno, ali je prilagajanje nujnost zaradi naravnih sprememb okolja, ali pa jl' to proizvod "igre" človeka kot učni proces. Človek je za psa okolje, ki terja da se mu prilagodi. )"'s bo v svojih možganih predelal in shranil v spomin nove izkušnje, ki si jih je pridobil s ('lowkoll1. Pa tudi za človeka je pes novo okolje, ki st' IllU Illora prilagoditi.

158

Kako preživeti?

VHt'JI; ""VlIl UlllJ

Pri japonskih makaki opicah so opazili raziskovalno ustvarjalno igro, da so pri "nabiranju" mravelj uporabljale palico. Uporaba orodja pa že kaže na določeno kulturo, ki se prenaša iz roda v rod. Prav makaki opice so zaradi prilagajanja novemu okolju morale razviti nove načine v prehrani (plodove perejo v vodi), naučile so se plavati, spremenile so socialne odnose, izmislile so si nove oblike vokalnega sporazumevanja. Za nove probleme okolja so torej morale iznajti nove rešitve: po navadi je nekdo v skupini inovator, druge opice ga opazujejo in se učijo od njega. Tako se prirojeni genetski program evolutivno dopolnjuje in sprošča nove instinktivne kretnje. Prirojeni vzorci vedenja so "konservativni", stabilni in težko spremenljivi. Ker jih je žival modificirala pri naravni selekcij, so se potrdili kot nujni za preživetje; zato jih ni mogoče opustiti, dokler ostajajo enake razmere okolja za neko živalsko vrsto. Če pa se spremenijo razmere okolja, se prirojeni vzorci izkažejo kot slabo fleksibilni. Spremeniti jih je mogoče le v daljšem evolucijskem procesu, ki poteka skozi več generacij. Z učenjem pa je mogoče pridobiti izkušnje in se prilagoditi novemu okolju že v nekaj urah ali dneh. Ker so učni procesi večinoma reverzibilni, se lahko žival vedno znova prilagodi novim spremenjenim razmeram okolja. Naučeno vedenje je torej progresivno (naprcdujoče) in bolj fleksibilno kot prirojeno vedenje. Nasprotno pa lahko žival naučeno zelo hitro pozabi: novi vedenjski vzorci oslabijo ali se izgube.

PRIROJENE IN PRIUČENE OBLIKE VEDENJA

Oblike vedenja so se evolucijsko razvile v zapletenem medsebojnem učinko­ vanju dedno programiranih vzorcev in okolja. Ne obstajajo samo čisto genetsko pogojene, niti samo čisto s socialnim okoljem pogojene oblike vedenja. Učni procesi so delno vplivali na razvoj celo pri nevretenčarjih, zlasti pa so vplivali na vedenje višje razvitih živali, sesalcev. Prav sesaIci so strokovnjaki za učenje. Pri priinatih pa sploh ni vedenjske oblike, ki ne bi nanjo močno vplivalo učenje V vsem obdobju ontogeneze (od oplojenega jajčeca do odrasle živali). . Pri sesalcih je socialno okolje izredno pomembno; že živalska mati, na primer, kaže različne oblike varstva mladiča, izraža socialni status, omogoča igro z enakimi, posreduje socialne odnose s samci, ki so po rangu višji. Večina vedenjskih oblik je do zadnje podrobnosti organizirana tako, da optimalno izpolnjuje biološke funkcije živali. Te živali pridobijo in "vsadijo" v organizem na dva načina: dedne informacije pridobijo z naravno selekcijo in prilagajanjem okolju, ki je primerno za vrsto (spomin za vrsto) ali pa posamezni individuum neke vrste prilagodi svoje vedenje z učenjem na okolje (individualni .pomin). Metulj lahko, na primer, takoj, ko se izvije iz bube, začne sesati cvetni !lok; ni mli treba preizk\K'>ati načina sesanja, niti učiti se tega vedenja s po sne mnnjem sovrstnikov. Udomačeni šimpanz pa se bo moral šele učiti, kako bo od pri znboj in prišl'! do banane; spomin vrstc mu ne bo pomagal. Z učenjem se bo nH1rIl! pl'i!u)!,od it i rnZI1WI',lIl1 oko! ja.

I

159

Sporazumevanje živih bitij

Kako preživeti? vzroča

MOTIVIRANOST ZA NOVA SPOZNANJA Vedenje radovednega preiskovanja lahko preide v vedenje igre ali pa ostane kot sestavina igre. Obe obliki zaznamo zlasti pri mladih živalih: pri mladih psih se kar mešata prvini igranja in radovednosti. Pri odraslih živalih pa začnejo prevladovati nove prvine: igra kaže prvine borbenega vedenja ali vedenja iskanja plena. Igra pa lahko preide v pravo akcijo: pes se lahko s svojim sovrstnikom najprej samo veselo igra, nenadoma pa se spoprimeta zares. Vzrok je lahko banalen: čigava bo palica; lahko pa je povsem življenjski: čigava bo kost. Kadar učimo psa sledenja, se bo kazala prava mešanica vedenj: radovedno bo preiskoval stopinje in jih ovohavat kar mu vzbuja veselje, zabavo in igro. Ko bo "odkril" predmet na sledi, mu bo to v veselje in ponos. S pravo zasledovalno strastjo se bo zagnal naprej in skušal odkriti nove predmete. Mnogi kinologi vidijo primarni motiv za učenje sledenja v veselju do preiskovanja in razreševanja "problema", v radovedni strasti za odkrivanjem neznanega. Radovednost iskanja informacij spodbujajo nagoni. Notranje pripravljenosti za akcijo ne opredeljujejo samo prirojeni mehanizmi sprošča­ nja, apetenca, prag vzdraženosti in intenzivnost dražljaja, ampak tudi čudovita motivira. nost živali za spoznanja, spoznavna vznemirjenost, ki vodi k učenju nove aktivnosti. Meja med radovednim preiskovanjem ter krvavo stvarnostjo - potrebo po preživetju - je zabrisana. Pri volčičih se veselje do bojne igre tekoče prelije v pravi bojni spopad. Ker pri psu odpade ta "krvava stvarnost", se zanj kot stvarnost pokaže učenje, ki mu ga vsiljuje človek. Za delovnega psa je torej "krvava stvarnost" to, da se mora naučiti vedenja, ki mu ga predpisuje človek. Če se mora divja žival disciplinirati zaradi potrebe po preživetju v naravt se mora delovni pes disciplinirati zaradi potrebe po preživetju pri človeku. Šolanje delovnih psov terja delovno disciplino, ki mu jo mora privzgojiti človek. Šolanje je splet dejavnikov: radovednega preiskovanja in igre, nagonov in apetence, motivacije ter delovne discipline, ki temelji na priučeni poslušnosti in samodisciplini psa.

strastno veselje. To bi pes delal ves dan, do onemo~losti - brez nagrajevanja. Tudi naučena vaja ga lahko veseli in ga nagrajuje. Se večja nagrada pa je, ko po opravljeni vaji poveljujemo "skoči", kar pomeni popolno sprostitev in igro s kakšno cunjasto "klobaso". Nekatere visoko razvite živali v igri nenadoma "spoznajo", da lahko tudi resnično delujejo, na primer, da dosežejo oddaljeno hrano. Klasičen primer za tako vedenje je bilo opazovanje biologa Kohlerja, ki je svojemu šimpanzu Sultanu dal dve palici, ki sta se lahko staknili skupaj; pred kletko pa je položil banano. Sultan je bil najprej skoncentriran na banana kot na cilj svoje apetence in je skušal doseči banano z eno od palic. Ker mu ni uspelo, se je osvobodil apetence do banane in se začel igrati z obema palicama. Nenadoma mu je uspelo, da je obe palici staknil skupaj in tedaj se mu je zasvetlikalo v kosmati glavi, da ima orodje, s katerim lahko doseže banano (Kohler, slika 1 in 2).

I

IGRIVA USTVARJALNOST Etologi opozarjajo še na neko skupno značilnost človeka in živali: veselje do igre, do športnega vedenja, do različnih oblik neverbalne komunikacije (ples, balet itd.). Človek je izredno motiviran, da se giba, da hodi, teče, plava, da pleše, da St' drsa ali smuča, da hodi v gore, da izvaja razne gimnastične gibe. Za vse omenjl'ne rekreativne in druge športe je pripravljen izdajati kar lepe vsote denarja. Očitno je človek motiviran za take rekreativne igre, ker ga ohranjajo vitalneg,l, ga sproščajo in ga delajo srečnega. Ta fenomen so nekateri etologi opisali pri živalih kot "veselje zaradi funkci· je". Pri nekaterih psih izvajanjl' nal1čenega giba, denimo prinašanje palicl', po

162

Kohler, slika 1 in 2: Učenje zaradi radovednosti. Kot pri ljudeh je tudi pri primatih radovednost tisti nagon, ki sprošča energijo za učenje. V igri je šimpanz Sultan odkril, da lahko sestavi dva dela hambusove palice in tako doseže /1111111110.

163

Sporazumevanje živih bitij

Kako preživeti?

Etolagi so iz tega primera izpeljali zakonitost, da· živo bitje lahko pride do novega odkritja povsem slučajno z igro ali radovednim preiskovanjem. Tudi človek raziskuje pogosto samo zaradi raziskovanja, zaradi nenasitne želje po novih spoznanjih - ne da bi pri tem želel doseči neko spoznanje za praktično uporabo. Prav to fantazijsko "igranje", ta igriva ustvarjalnost lahko rodi nova spoznanja. Pri visoko razvitih živalih (primatih), nedvomno lahko vidimo željo po igri in izjemno radovednost. Pri psih nam njihovo veselje do igre lahko nadomesti druge nagrade, ki jih nudimo psu po dobro izvedeni vaji. Nekaterim psom je možnost igranja po dobro opravljeni vaji večja nagrada kot košček mesa ali druga dobrota. Tudi nenehno glasovno hvaljenje in taktilno božanje ga lahko brž "zasiti" - podobno kot otroka. Nekateri psi z izrednim veseljem opravljajo težke delovne naloge za tekmovalne pse; te vaje so jim nekakšno nadomestilo za igro. Po končani vaji pa se jim še bolj zaiskrijo oči, "obraz" se jim razleze v radostno pričakovanje in že poskakujejo v zrak, da bi jim ponudili pravo otroško igro, denimo igro s cunjasto klobaso - simbolom plena. To jim je največja nagrada in druge skoraj ne potrebujejo. Za obe vedenji (igro in radovedno preiskovanje) so vzrok notranji motivacijski viri, dedni vzorci vedenja; to velja tudi za bojne igre. Nekateri menijo, da so bojne igre celo nekakšna predpriprava za resne spopade. Toda, mar ni pri ljudeh nekaj podobnega: razni športi nas usposabljajo za resnično obrambo in spopade v življenju, vojaške bojne igre pa za ubijanja v vojni. Klever, slika 1: Bojne igre psov. K bojnim igram kot znalllerlje o/mllll/JC sodi dvigovanje zadnjega dela telesa (zgoraj) in umikanje (spodaj). BOJNE, PLENSKE IN RAZMNOŽEVALNE IGRE

Razlikujemo med bojno igro, ki je značilna za določeno vrsto, in igro, ki je za individualno žival. Za vrsto značilne igre so gibanja živali, s katerimi preiskušajo svoje gibe; na l1primer mladi konji imajo igrivo strast po ne izčrpnem hitrem gibanju (poskako(vanje, galop itd.). Primati (opice) nimajo tako natančno genetsko opredeljenih oblik gibanja kot druge živali in kažejo izredno iznajdljivost pri gibalnih možnostih telesa. Bojne igre so značilne zlasti za roparske živali. Značilnost bojnih iger je v tem, da se živali izogibajo pravim vgrizom in da hitro menjavajo vloge napadalca in napadenega. Premagani se lahko v trenutku spreobrne v zmagovalca in obratno. Meja med bojno igro in igro bega je pogosto zabrisana. Zasledovani se brž spremeni v zasledovalca. Agresivno vedenje je v takih igrah potisnjeno v ozadje. V ospredju pa je izmikanje boju s pobegom - kar je podobno otroškim igram (Klever, slika 1). značilna

164

\ Plenske in prehranjevalne igre so značilne za odrasle živali. Pri domačih živalih, \ psih ali mačkah se zasledovalna igra usmeri kar na brate in sestre, redkeje na \ druge. Razmoževalne igre in igre oskrbovanja zaroda se kažejo že pri nekaterih 1 mladih živalih. Mladi psi, konji in bikci, pa tudi divje živali, kot so lisice in divji \ merjasci, naskakujejo partnerje že v rosni mladosti, da bi z igro pokazali pred ženskim spolom svojo moškost in razmnoževalno potenco. Individualne igre pa so posebej pomembne za ohranitev vrste, ker z izkustvenim učenjem razvijajo sposobnost živali za prilagajanje okolju. Ob tem igranju so genetski vzorci v ozadju, v ospredju pa nove vedenjske izkušnje. Ustvarjalnost in eksperimentalno st teh iger sta zlasti opazni pri visoko razvitih sesalcih, predvsem pri primatih. Posamezne živali tako preidejo v eksperimentalne igre. Mladi šimpanzi raziskujejo vse mogoče predmete in preizkušajo njihovo uporabnost kot orodje. Na ta način se lahko naučijo zlagati zaboje, povezati palice ali celo odpirati zaboje z izvijačem. Za to ne terjajo nobene nagrade v hrani. To je zanje veselje do radovednega preiskovanja in igranja. Kasneje pa lahko s hrano spodbudimo tako vedenje. Kinolog Trumler je izredno živo in slikovito, hkrati pa z vso natančnostjo etolop;n popisal, kako jI' v njl'~ovem institutu v Volčjem kotu psica Baba izvajala fa7.0 šolnnja s svojimi mladil~i.

165

Do osmega tedna je skrbela zanje povsem sama in uvajala mladi0e v manjšl' igre, zatem pa je nastopila faza, ko je moral "šolanje" mladičev prevzl'ti 110e. To je izpeljala tako, da je mladiče povedla na lepo jaso, hkrati pa dovolila tudi oče­ tu, da jih je spremljal. P!ed mladiči je nato uprizorila neverjetno predstavo. Iznenada jev izzvala očeta Sejka k igri. Baba in Sejk sta se strastno zapletla v igro, da so otroci samo strmeli. Še nikoli niso videli kaj takega. Oče Šejk je lahko živel samo ob strani, na obrobju; nenadoma pa je dobil glavno besedo v bojni igri. Počasi so se igre začeli udeležev31ti tudi otroci. Čez nekaj dni pa je mati odšla in šolanje z igro prepustila oče­ tu Sejku. Oče jih je moral učiti naravne umetnosti preživetja v naravi in življenja v krdelu. Kaj pa se dogaja, če mladiči nimajo pavsjega očeta za vzgojitelja? Vlogo očeta mora prevzeti človek in se vanjo vživeti. Clovek mora mladičku dati vse tiste radosti igre, ki bi jih doživljal v pasjem krdelu. Če gospodar to opravlja z velikim veseljem in potrpežljivostjo, bo mladiček sprevidel, da mu igra s človekom daje celo več užitka, kot če bi se igral sam. 39 Etologi nas opozarjajo, da vedenja igranja ne smemo zamenjevati z dejavnostmi preživetja v naravi ali v delovnem procesu. Plenske in bojne igre so le nadomestek za prave življenjske situacije. V igri lahko žival tudi kombinira elemente igranja, v pravem boju pa jih ne more. Ob nevarnosti ali lakoti se živali ne morejo igrati; prava plenska aktivnost ima cilj: ujeti plen.

UČENJE - PRILAGODITEV NOVIM RAZMERAM Čeprav je med etologi soglasje o tem, kakšne modifikacije vedenja živali lahko označimo za učenje, vendar nimamo še enotne definicije. Medtem ko so prirojeni načini vedenja samo prilagojeni za vrsto značilnemu okolju, pa učni pro-

cesi

omogočajo

prilagoditev posebnim pogojem okolja posameznega individua.

Učni

proces tako omogoča daleč bolj ustrezno prilagoditev živega bilja na spremenjene pogoje okolja, kot pa je to dano s prirojenimi vzorci vedenja. Etologija je utemeljila te oblike učnega procesa: - vtisnjenje (vtisnjenje dogodka, človeka, spolnega partnerja) v spomin; \ - habituacija (navajenost na dražljaj); 39

Moj Črt je bil kot mladič še posebej srečen, ko sem se še sam spravil na vse štiri in igral vlogo mladiča; še bolj pa je bil zadovoljen, če je to storil desetletni vnuk, kajti oba sta se počutila povsem enakopravna in z velikim navdušenjem sta se potopila v igro. Trumler zato meni, da mora rejec čim prej oddati psa, kajti vzgojno igro lahko uspešno opravlja človek kot nadomestek pasjemu očetu - ne pa pasja mati! Naravni instinkt matere Babe ji je povedal, da mora z osmim tednom socializacijsko vzgojo prevzeti oče.

166

klasično in operantno kondicionirunjl' (pll~nlllYR"I'" učne storitve (asociacijsko učenje).

višje

Tako razlikovanje je sicer praktično, ni pa povsem zadovoljivo. Pojmi kll\hh ali operantno kondicioniranje so povezani z učnopsihološkimi poskusi v no standardiziranih pogojih. Fiziolog Pavlov, psiholog Skinner in sodelavci svoje ugotovitve temeljili na eksperimentih v laboratorijih, medtem ko so Itologi procese vtisnjenja in druge proučevali v naravnem življenjskem okolju. VlAje učne storitve pa so dokazane predvsem na primatih.

VTISNJENJE Vtisnjenje je oblika učnega procesa, ki je vezana na senzibiIno fazo vedenjske ontogeneze, na življenjsko obdobje zgodnje mladosti. Vtisnjenje se v nasprotju z običajnim učenjem dogaja samo v določenem razvojnem stadiju in ga označujejo ireverzibilne spremembe vedenja. Na vtisnjenju temelječi učni procesi lahko nastajajo samo v točno določenem, za vrsto tipičnem genetsko programiranem časovnem obdobju, v senzibiIni ali kritični fazi. Procesi vtisnjenja temelje na časovno omejenih predispozicijah za učenje. Koncept vtisnjenja so najprej razvili na primerih sledenja mladičev za giblji- • vim objektom, to je sledilno vtisnjenje. Hojo mladičev za objektom je odkril Lorenz na primeru mladih sivih gosi. Če mlado račko vzame v oskrbo človek, bo ! hodila za njim in se ji bo človek v 24 urah ireverzibiIno vtisnil v spomin kot . objekt varstva in materinstva. Eksperimentalno so dokazali, da mlada goska podobno sledi tudi neživemu modelu matere gosi in se ji ta neizbrisno vtisne v spomin. Začetek senzibilne faze vtisnjenja je povezan z motoričnimi sposobnostmi mladička. Pišče domače kokoši doseže senzibiIno fazo že po 13 do 16 urah po rojstvu. Druge živali pa po nekaj dneh ali celo tednih. Na senzibiIno fazo vtisnjenja vplivajo tudi hormoni. Testosteronski titer v krvi mladega cebrastega ščinkavca naraste v starosti od 18 do 22 dni in od 34 do 38 dni. Ob prvem maksimalnem narastku ptički prvič zaznajo velikost in barvo staršev, ob drugem pa že nastopi doba, ko se odvadijo odvisnosti od staršev. Etologi predpostavljajo, da ima testosteron vpliv na razvoj možganov in da pospešuje procese vtis• njenja. Druga oblika vtisnjenja je spolno vtisnjenje. Novejše raziskave so dokazale, da se najprej razvije senzibilna faza sledenja, zatem šele faza spolnega vtisnjenja. Ko žival doseže spolno zrelost, se usmeri na vedenje dvorjenja in parjenja. Vendar objekt ni vedno sovrstnik, marveč je prav tako lahko človek. Doma vzgojeni kalin, na primer poskuša kopulirati (spolno občevati) z roko gojitelja ptiča. Mladi racak, ki je rastel v gnezdu druge račje vrste, je imel napačno seksualno vtisnjenje, namreč z račkami druge vrste; kasneje se zaman skuša pariti s to vrsto. Raček je imel dolga leta, verjetno do konca življenja napačno spolno vtisnjenje.

167

Sporazumevanje živih bitij

Senzibilna faza spolnega vtisnjenja je od 8 do 10 tednov in je precej daljša kot faza sledenja. Sledilno vtisnjenje in spolno vtisnjenje sta pri isti vrsti vezani na različne senzibilne faze. Spolno napačno vtisnjenje pa lahko vodi tudi k napačnemu spolu. To so zasledili pri vrsti rac, ki so se povezale v homoseksualne pare. Analiza podobnih pojavov pri človeku bi verjetno odkrila tudi tu napačno spolno vtisnjenje v zgodnji mladosti, na primer, pri dečkih, ki so živeli v zaprtem internatu. Znan je tudi Ojdipov kompleks 4 do 6 let starih otrok in njihova spolna navezanost na isti spol staršev. Lorenz je verjel, da se vtisnjenje razlikuje od drugih učnih procesov. Raziskave pa danes kažejo, da je proces vtisnjenja povezan s predispozicijami za uče­ nje in s procesom zaznavanja. Ko mladiči zaznavajo okolje, se informacije okolja vtiskujejo v spomin. Tiste živali, ki v svojem zgodnjem ontogenetskem razvoju niso mogle pridobiti izkušenj percepcije sveta, tudi kot odrasle živali niso mogle tako določno razlikovati zunanjih dražljajev, kot to lahko delajo normalne živali. Bile so senzorično deprivirane; novi dražljaji so povzročili travmatična doživetja ali pa jih sploh niso zaznali. Dražljaji okolja in njihovo zaznavanje so oblika instrumentalnega učenja, kadar začetni dražljaji vzbude motivacijo po krepitvi dražljajev. Vtisnjenje ima različne funkcijske vidike. Predvsem lahko zgradi tesno socialno vez med materjo in otrokom oziroma samico in mladičem. Črede ovac ali koz vzdržujejo močne "družinske" vezi. Ker obstaja nevarnost, da bo mladič zgubil mater in se približal drugi samici, ga mati intenzivno obliže takoj po rojstvu. Ta vonj omogoči, da mati najmanj eno uro po tem lahko zelo hitro prepozna svojega mladiča, drugim pa ne dovoli, da bi sesali mleko. Mladiči galebov pa prepoznajo mater zaradi posebnih zvočnih klicev. Spolno vtisnjenje pa omogoči živali, da prepozna znake svojih bližnjih sorodnikov in da tako lahko izbere svojega spolnega partnerja. Živa bitja, ki so oropana fenomena vtisnjenja, doživljajo travme v življenju. Otroci, ki so brez matere, imajo deprivacijski sindrom. Otroci, "oropani" življenja ob materi, doživljajo težke fizične in duševne okvare in zaostanejo v telesnem, motoričnem in duševnem razvoju. Senzibilna faza nastane pri otrocih s tremi meseci in se lahko konča šele v tretjem letu starosti. V tej fazi se grade trajni osebnostni socialni odnosi do staršev in otroci pridobivajo prve socialne izkušnje. To je tudi začetek socializacije, v kateri se otrok razvije v socialno osebnost. Če je otrok "oropan" te faze razvoja, bodo prizadeti njegov intelekt, jezikovne sposobnosti in osebnost. Pojav deprivacije so proučevali tudi pri rezus opicah. Ko so mladiče socialno osamili, so živali strmele brezbrižno v prazno in nemočno čepele na tleh. Nekatere so izoblikovale stereotipne gibe in se ves dan zibale levo in desno; druge so nenehno drgnile en in isti del kože med prsti, pri čemer so se včasih celo hudo ranile. V živalskih vrtovih volkovi ali severni medvedje, ki so zaprti v kletke, ves dan monotono tekajo v krogu po kletki. Deprivacijske okvare pri rezus opisah so preprečili tako, da so opici brez matere v kletko postavili z blagom napolnjeno umetno matl'!", ki jl' v mladil;kll

Kako preživeli?

I

v

vzbudila občutek varnosti. Ce pa so model odstranili, je mladiča popadla groza \ in v strahu je begal po kletki (MarI er in Hamilton, slika 1).

Marler in Hamilton, slika 1: Nadomestna mati rezus opice. Raziskovalci so ugotovili, da zgodnja senzorična stimulacija pospešuje morfološke spremembe v določenih predelih možganov. Ker pa se morfološka plastičnost z odraščanjem zmanjšuje, lahko ob koncu senzibilne faze ekstremna stimulacija povzroči samo bio kemične spremembe v živčnem sistemu. Velika stabilnost možganske strukture pa pojasnjuje relativno ireverzibilnost učenja v fazi vtisnjenja. Posebna značilnost vtisnjenja je torej prej v obliki kopičenja informacij kot pa v načinu njihovega pridobivanja. Pes v mladosti preživlja življenjsko fazo visoke občutljivosti. Mladiči so občutljivi na dogajanja v okolju in neposredno vtiskujejo vse dogodke v svoj spomin. Zgodnja mladost psa je zato faza zelo aktivnega učenja. Senzibilna faza se začenja že, ko je mladič star 10 do 15 dni; takrat čutila že dosežejo določeno stopnjo občutljivosti. Ta faza traja nekaj tednov. Občutljivost mladičev je odviIna od genetskih dejavnikov in od individualnosti psa, zato se psi glede stopnje občutljivosti zelo razlikujejo. Pri pasjih mladičih senzibilna faza vtiskovanja traja od 3. do 10. tedna; tedaj mladički navezujejo prve socialne stike z okoljem. Zaznavanje okolja in pridobivanje informacij je intenzivno: psički vse ovohajo, okušajo, prežvečijo, potipajo, premerijo in si ogledajo. Vedoželjnost in učljivost je takrat izjemna. V tej fazi se navajajo na zunanje dražljaje, na ropot avtomobilov, na strele in druge močne šume. Včasih so vsi mladiči iz gnezda že oddani in ostaja en sam; mater pa tudi premestijo drugam. Osameli mladič je tako v najbolj senzibilni fazi "oropan" komuniciranja z okolico in varnosti matere. Za takega mladiča bo težaven odhod v , nov dom, v človeško skupnost, kjer bo postal član človeškega krdela. Obdobje . loclalizacije (med 8. in 12. tednom) bo zanj težavnejše kot za tistega mladiča, ki le srečno prcživel senzibilno fazo vtiskovanja informacij iz svoje okolice. Gospodar bo le s težavo v njem vzbudil samozavest in spodbudil razvoj njegove palic OSd11loSti.

\

169

Sporazumevanje živih bitij

Kako preživeti?

"i HABITUACIJA Če isti dražljaj ponavljajoče sprošča način vedenja, pogosto sledi postopno popuščanje

reakcije. To se dogodi zlasti takrat, kadar vedenje ni ohranjeno z dražljaj em. Lazar (polž) na prvi dotik reagira tako, da skrči telo in potegne tipalke v telo. Če ponavljamo dotik, se bodo odzivi oslabili. Če prenehamo z dotiki, se bo odzivnost živali na dotik spet opomogla. V najpreprostejših primerih lahko ta pojav reduciramo na prilagoditev receptorjevali na utrujenost mišičevja. Tako senzorično prilagoditev opazimo, če roko držimo dalj časa v vroči vodi. Čez nekaj minut ne bomo več občutili vročine; če pa bomo v vodo potisnili drugo roko, bomo občutili vroče. Če vrabce preplašimo s streli, bodo odleteli; če pa bomo to ponavljali, se bodo navadili na strele. Kadar kmet postavi strašilo na njivo, bo to nekaj časa plašilo ptiče; čez čas pa ne bo več učinkovalo. V mnogih primerih si lahko popuščanje odzivnosti razložimo s· senzorično dušitvijo v centralnem živčnem sistemu. V nasprotju s senzorično prilagoditvijo in utrujenost jo mišic pa gre pri habituaciji (navajenosti na dražljaje) za drug po\ jav. Habituacijo lahko označimo za preprost učni proces, kajti ponavljanje dražlja, ja ne vodi k novi reakciji, marveč nasprotno, k odvzemanju dotedanje reakcije. \. Navajanje na dražljaj vodi k začasnemu zmanjšanju akcijske pr~pravljenosti. \. Dishabituacija (odvajanje) nastane zaradi stanja vzburjenja živali. Ce pa so med \habituacijskim procesom ponujeni novi dražljaji, se lahko odzivnost okrepi. iNovi dražljaji lahko vodijo k utrditvi učnega procesa. Opuščanje reagiranja na dražljaj, ki biološko ni relevanten, si lahko razložimo tudi kot prilagoditev živali na vedenje, s katerim si prihrani nepotrebno aktivnost. Če ponavljajoče sproščanje načina vedenja vodi h kontinuiranemu narašča­ nju reagiranja, to lahko v nasprotju s procesom habituacije (opuščanja) označi­ mo kot proces senzitiviranja. Nekateri avtorji to imenujejo "ogrevanje" (warmup-effekt). Vendar "ogrevanje" sledi takoj po sproščanju načina vedenja, medtem ko imata senzitiviranje in habituacija dolgoročnejše učinke. Pri nekaterih sesalcih in ribah reagirajo samci na novo samico z okrepljenim spolnim vedenjem. Morski prašički, na primer, po parjenju niso več pripravljeni pariti se z isto samičko; če pa bodo dobili novo, se bodo lahko z njo kar večkrat parili. nagrajajočim

ti

KLASIČNO KONDICIONIRANJE

Utemeljitelja teorije o pogojnih refleksih fiziologa Pavlova ni zanimalo "brezplodno razmišljanje o tem, kaj se dogaja v pasji duši", marveč je raziskal zvezo med draž lj aj em in odzivom. Pavlov je pSll dal koš(\'k n1l'sa takoj po zvoku

170

zvonca. Že po nekaj poskusih je pes ob zvoku zvonca začel cediti sline, čeprav

I.h,•)':" ni dobil mesa. Pes je povezal oba dražljaja: zvok in meso. Zvok kot dražljaj je

I

., sprožil slino kot odziv - in to vedenje je Pavlov imenoval pogojni refleks. Na tej podlagi je zasnoval teorijo učenja: Pogojni refleks funkcionira še po tednih prekinitve, čeprav nekoliko oslabi; pogojni refleks lahko izbrišemo, če pogojni dražljaj (zvok zvonca) večkrat sprožimo, ne da bi dajali hrano; če za nekaj , dni prekinemo trening brisanja, bo pri novem poskusu pes spet izločal slino. Pavlov je to imenoval "spontano okrevanje". Brisanje lahko zakasnijo tudi nenavajeni dražljaji okolja, na primer, nenadni vonj ali moteči šum. Razvil je "zakon generaliziranja": tudi drugi zvoki sprožijo pogojni refleks - čim bolj je novi zvok podoben, tem večji bo tudi izliv sline; če pa novi zvok ne bo nagrajen, bo pes znal razlikovati med zvoki. Izcedek sline pri psu lahko pred učnim poskusom "sprožimo" le s taktilnimi ali kemičnimi (prehranjevalnimi) dražljaji. Dražljaj hrane označujejo kot nepogojni dražljaj (unconditioned stimulus), sekrecijo (izliv) sline pa kot nepogojni refleks (unconditioned reflex). Če pa dražljaj hrane pet ali šestkrat podeljujemo sočasno z dražljajem svetlobe, bo do zdaj nevtralni svetlobni dražljaj sam sprožil sekrecijo sline. Nastala je nova povezava: dražljaj - odziv (D-O model). Pes se je naučil, da svetlobni dražljaj vrednoti kot signal. Prvotno nevtralni dražljaj je postal pogojni dražljaj (conditioned stimulus). Z novo povezavo (dražljaj in reakcijo na dražljaj) je sprožen izliv sline; nastal je pogojni refleks (conditioned re flex) (Pickenhain, slika 1).40

,\.1

Pickenhain, shema 1: Naravni refleks (levo) in pogojni refleks (desno).

I

Bistveno pri klasičnem kondicioniranju (pogojevanju) je ustvarjanje asociacije med pogojnim dražljajem in med nagrajevanjem, ki je identično z nepogojnim draIljajem; to označujemo kot pozitivno okrepitev ali potrditev. Učni uspeh bo doselen, kadar je pogojni dražljaj takoj ponuden. Pomembni sta časovna bližina po- I JOj nega in nepogojnega dražljaja ter ponavljanje dražljajske konstelacije. Učni I uspeh. je dalje odvisen od motivacije živali. Hrana je krepiini dražljaj samo, če je;' peli lačen in pripravljen, da reagira na nepogojni dražljaj. Pogojne reakcije pa lahko dosežemo tudi s kaznovalnim dražljaj em, torej z ne,.tivno okrepitvijo. Pri višjih sesalcih lahko že enkratna prekinitev močnega kalnovalnega dražljaja povzroči pogojno reakcijo. ~~-

--~----.--.------

40 I'nvlov jt' upor.lllil pojt'm rt'flt'ks zato, kt'r so tdkrat fiziologi VSl' načine wdenja pojasnjevali s "IWlllo dra~.Ijaj .. od~.iv, I>.UIt'S govorimo o pogojIIi n,.lkriji iII ra~.Iikujt'mo lIH'd pogojIlimi sl'kn'l'Il~klllll ""jallji. rl'll,'k,.i in dl'dllillli koordill.lrij.lll1i

171

Sporazumevanje živih bitij

Če ni časovne bližine med pogojnim in nepogojnim dražljaj em, bo učni r(,q zultat počasi ugasnil. To imenujemo ekstinkcijo, ugasitev (izbris) nauče"nega. I'ri ) klasičnem kondicioniranju bo pes ob zvoku zvonca pričakoval hrano. \e pes ob I zvoku zvonca ne bo več dobival hrane, bo prenehalo izločanje sline. Ce bo po ekstinkciji pogojni dražljaj spet ponujen z okrepitvijo (hrano), bo pogojna reakI cija hitrejša kot pred prvim pogojevanjem. Ekstinkcija ni povsem izbrisala nau·· čeno, marveč ga je potisnila v podzavest. Po spontanem okrevanju se izbrisana r('akcija pojavi z vso intenzivnostjo. Če sočasno ponudimo nov, neznan dražljaj, bo pogojna reakcija med posku·· l som kondicioniranja prekinjena. Vpliv vsakega novega dražljaja takoj sproži 'učinek nove pozornosti' in žival takoj obrne vse receptome organe na vzrok motnje. Ta refleks učinkuje tako, da ovira pogojno reakcijo. Ta učinek je Pavlov imenoval zunanja zavora. Kadar pa neznani dražljaj nastopi v fazi ekstinkcije, pogoj na reakCija spet nastopi z vso intenzivnostjo. To je Pavlov imenoval spro-

OPERANTNO All INSTRUMENTALNO KONDICIONIRANJE

I

Operantno (izvirajoče iz delovanja in izkustva) kondicioniranje (pogojevanje) povezano z imenom psihologa Skinnerja, ki je uvedel eksperiment v tako "Skinnerjevi škatli" (stekleni kletki) ter poskuse z labirintom. Skinje razvil klasični pogojni refleks in uporabil tudi Thorndikove eksperimente svojo "teorijo dveh faktorjev".41 Načina vedenja se naučiš, če si nagrajen ali če je nekaj potrjeno. Govorimo o z okrepitvijo. To je instrumentalna vedenje, ker je učenje instrument, da donek cilj. Skinner je podoben preskus delal na podganah, le s to razliko, da podgana tem hitreje prišla do hrane, čim hitreje je pritiskala na vzvod. Pospeje tempo "dela", tako da je podgana slednjič z bliskovito naglic o pritiskala na (Skinner, slika 1).

I

stitev zavor. Žival je med ekstinkcijo spoznala, da pogojnemu dražljaju ne bo sledila okrepitev. Pogojni dražljaj bo povezala z izpadom okrepitve in tako bo pogojna reakCija ustrezno zavrta. To spoznanje je zelo pomembno za sodobne teorije uče­ nja, ker se žival lahko nauči, da določeni dražljaji nimajo nikakršnih posledic , (McFarland, shema 1). 8

25

es~

Skinner, slika 1: Skinnerjeva kletka. Brž ko zasveti prava signalna lučka, podgana sproži pedal in je nagrajena s hrano.

ues--.rL...eR

IbE

b

3 min

es~ ues~

eR ______~lImll.L---c

es---rl~3-m~in-------

ues

.

.~

eR------~',~lnL-

___

d ues~

eR

III

II

III

II

McFarland, shema 1: Oblike klasičnega kondiciranja: a) Navaden postopek, pri čemer

nepogojni dražljaj nastopi neposredno po pogojnem dražljaju; b) zakasnelo kondicioniranje; c) kondicioniranje z odmorom; dJ časovno kondicioniranje. CS, pogojni dražljaj; UCS, nepogojni dražljaj; CR, pogojna reakcija.

V življenju živali je polno dražljajev, ki niso povezani z okrepitvijo. Te žival ne upošteva in se z njimi tudi nič ne nauči. Šele če žival "preseneti" odsotnost okrepitve, se bo naučila, da bo določene dražljaje povezala z neokrepitvijo. Ekstinkcija se razlikuje od habituacije po tem, da nastopi po naučeni reakciji, habituacija pa ni povezana s procesi kondicioniranja.

Ce se žival uči, se spremeni repertoar njenega vedenja ves preostanek življeČeprav se naučeno vedenje izbriše ali pozabi, žival ne more vzpostaviti stanja. Ker so učni procesi povezani z naravno selekcijo, lahko sklepamo, da so posledice učenja prilagojenost in da zvišujejo tudi fitness (kondicijIko sposobnost prilagoditve) živali. Z naravno selekcijo se žival opremi s preprostimi pravili, ki v določeni situaciji zahtevajo ustrezno vedenje. Nekateri dejavniki okolja kažejo na ciklična nihanja, ki jih povzroča cirk31dij.kl (24 urni) ritem, lunami (mesečni) ritem ali sezonski ritem (letni čas). Zival nima potrebe, da bi se tem spremembam prilagodila z učenjem. Fiziološka in D\otivacijska opremljenost živali lahko spremeni periodiko, ki jo povzroči aklimatizacija ali pa notranja ura (biološka ura, ki jih opozarja na začetek sprememb v okolju, na čas in časovni ritem). Spremembe okolja pa lahko žival

nja.

..41

Psiholog Thorndike je izvedel poskus z mačko: Lačno mačko je zaprl v kletko in ji napolnil skledo z jedmi, tako da jih je lahko videla in vohala, ni pa jih mogla doseči. Hotela je zriniti glavo ml'd prl'l'kami, vendar zaman; praskala je po stenah kletke, toda lakota je ost~la. Tekala je po klt·tki, dokll'r po naključju ni stopila na vzvod, ki ji je odprl pot do hrane. Cim pogosteje je Thorndikt' poni1vljaleksperiment, tem manj časa je mi1čka rabila, da je .~proži1a mehanizem .

173

\

Sporazumevanje živih bitij

II I I

obvladuje tudi s pomočjo vnaprej programiranih sprememb svoje opremljenosti (McFarland in Houston 1981). Tipične spremembe v življenju živali lahko predvidimo tudi na temelju evolucijske prilagoditve. V nekaterih primerih se spremeni vedenje živali zaradi "dozorevanja" (stopenj zrelosti), ki ne terjajo udeležbe učenja. V drugih primerih se lahko spremeni vedenje zaradi tega, ker so oblike učenja programirane vnaprej, to je, nastopijo v določeni starosti. Vemo, da se otroci od dveh do sedmih let z izredno lahkoto uče jezike, ki jih govori okolje. Prav tako se ptice v senzibiIni fazi zlahka nauče petja svoje vrste, psi pa prvih oblik "lepega vedenja". Mlade živali si v določenem obdobju razvoja zelo intenzivno vtisnejo značilno­ sti okolja, vedenja svojih staršev, bratov in sester ter habitata (prirodnega okolja). Ti procesi vtisnjenja lahko močno vplivajo na kasnejšo izbiro prirodnega okolja, na izbiro partnerjev in na socialne preference živali. Vtisnjeno živali omogoči, da izbere tiste habitate, na katere je navajena in ki pospešujejo celoten fitness. Živali se na temelju takih predispozicij nauče, kako izbrati tip habitata, videz partnerja ali lastnosti virov prehrane. Tako učenje je oblika pogojnega zorenja, kar pomeni, da je razvoj odvisen od določenih izkušenj. Žival pa ne more anticipirati nepredvidljivih sprememb okolja, ki niso vnaprej programirana oblika učenja. Žival se mora prilagoditi takim spremembam. Sposobnost, da modificira vedenje ob takih nepredvidljivih spremembah okolja, štejemo kot dokaz inteligence. Mnoge procese učenja so v preteklosti razlagali tako, da niso upoštevali posebnih potreb in lastne aktivnosti živali. Zato lahko predpostavimo, da so nekatere omejitve procesa učenja, ki jih moramo upoštevati glede vloge okrepitve pri operantnem kondicioniranju. Omejitve učnega procesa pri operantnem kondicioniranju so raznovrstne. Okrepitev nastopi med določeno dražljajsko situacijo. To pomeni, da reakcije niso samovoljne. Okrepitev vedenja ni samohotna, marveč je del instinktivnega vedenjskega repertoarja, ki je povezan z vsakokratno nagrado. Eksperimentalno so dokazali, da se vedenje razlikuje, če kot nagrado damo hrano ali pa vodo - kot zadovoljevanje notranjih potreb živali. Torej ne gre za "čisti" učinek operantnega učenja. Na omejitev učenja kaže tudi fenomen samokondicionira7~ia. Žival lahko izvaja naučeno vedenje, ne da bi sledila ponovna okrepitev (hrana). Tako vedenje je posledica dolgotrajnega operantnega kondicioniranja in učinkuje kot pridobljeno učno vedenje na temelju naučenega procesa. \ Žival se uči izogibanja sovražnikov. To je oblika varovalnega vedenja. Dražljaji, ki jih vzbudi strah, lahko nastopijo kot signali, na katere žival reagira, ne da bi imela prejšnje izkušnje. Take dražljaje pa je mogoče okrepiti s postopki kondicioniranja in jih povezati z vedenjem izogibanja ("pogoj na averzija"). V naravnem okolju bo žival s "poskusom in zmoto" bega pred sovražnikom verjetno preživela le redke poskuse. Varovalni mehanizmi so v bistvu prirojeni, so pa lahko spremenljivi z učenjem. Vedenja ogibanja se učijo z različno hitrostjo in na različne načine. Podgane se nauče v pdih poskusih izogniti se elektrošoklI. Kot reakcijo na elektrošok

174

Kako preživeti?

kažejo beg, če pa ta ni možen, otrpnejo. Če pa se v tej situaciji pojavi partner, bo elektrošok spodbudil agresivnost. Kažejo tudi vedenje izogibanja bolezni. Izbirajo hrano, ki vzdržuje homeostazo organizma (na kar jih spodbujajo interoceptivni dražljaji). Težko pa je odkriti notranje procese, s pomočjo katerih živali ocenjujejo svoje zdravstveno stanje in dobro počutje. Žival domnevno poveže bolezen z dražljajem hrane. Z uče­ njem pa težko poveže okusno hrano s pozitivnimi posledicami svojega fiziološkega stanja; z učenjem se tudi težko izogne negativnim posledicam. Oba procesa se medsebojno brišeta. Lahko se nauči izogibati se substanc določenega okusa zaradi povezanosti z boleznijo, prav tako pa se lahko spet približa temu okusu, ko se je opomogla od bolezni (McFarland 1973). Učni procesi so torej omejeni, kadar gre za učenje averzije (odpora), ki je povezana z roparskimi sovražniki ali boleznijo. Omejitve učenja nastopijo tudi kot posledica relevantnosti dražljaja. Moč povezanosti med vedenjem in njenimi posledicami (okrepitvijo) je odvisna od narave posledic. Načelo relevantnosti je v tem, da okus neke substance žival visoko asociira s fiziološkimi posledicami, medtem ko imajo zunanji dražljaji manjšo asociacijsko moč. Pri poskusih so podgane asociirale bolezen z okusom hrane (zastrupitev), ne pa z elektroškom. Ptice pa so fiziološke posledice povezovale z optičnimi dražljaji. Nekateri psihologi so s proučevanjem učenja pri živalih prišli do sklepa, da so vse oblike učenja povezane z vzročnim dogajanjem. Učenje omogoči živali, da poveže vzrok in učinek in da tako lahko predvidi pomembne dogodke. Predvidljivi odnosi so splošna značilnost; temelje na dogodkih, ki so spoje~i s kavzalno verigo. Dogodki ne nastopijo brez vzroka in časovne povezave. Clovek lahko spozna povezave medsebojne odvisnosti, zato lahko predpostavlja, da so tudi živali sposobne spoznati te povezanosti. Živali zaznajo predvidljive dogodke in se iz njih uče. Opremijo se, da reagirajo na pomemben znak dogajanja v naravi.

. ASOCIACIJSKO UČENJE Živali imajo asociativni učni mehanizem, ki je mnogim živalskim vrstam skupen. Strukturiran je tako, da zaznava in. vskladišči informacije o kavzalnih soodvisnostih v živalskem okolju. Pri nekaterih živalskih vrstah se lahko razvijejo Ae druge učne oblike: nekatere živalske vrste imajo širok spekter različnih učnih sposobnosti. Ta vidik ne izključuje biološke komponente procesa učenja. Omogoča pa, da upoštevamo kognitivne vidike asociacijskih učnih procesov. Klasično kondicioniranje predpostavlja v glavnem mehanicistične oblike učenja in komaj upošteva kognitivni vidik. Pogojni dražljaj pa lahko sproži tudi rcflckse, ki so pri nudenju nepogojnega dražljaja okrepljeni. Včasih so ti refleksi podobni pogojnim rl'akcijam. \ Pri kondil'ioniranjll l'l1locionalnih rl'akcij lahko vsak nov dražljaj sproži emocI('lIlillni rdll'ks, kot jI' spn'llH'mba odpol:nosti kOžl' (spn'I1H'll1ba aktivnosti

175

Kako preživeti?

Sporazumevanje živih bitij

znojnic zaradi strahu). Tak vpliv pogojnega dražljaja na pogojno reakcijo imenujemo senzibiliziranje, povečanje občutljivosti. . Lahko pa dosežemo tudi €~~~okgh~lqI9iiJ;:qnjej kadar nepogojno reakcijo povzroči drug dražljaj, čeprav ni med njima nobene medsebojne odvisnosti. Elektrošok lahko spremeni notranje stanje živali tako, da se bo žival izogibala zunanjim dražljajem. Zato je treba biti previden pri spodbujanju senzibiliziranja in ! psevdokondicioniranja. 42 \ S pozicij behaviorizma pa je težje pojasniti dve drugi obliki kondicioniranja: i: interoceptivno in časovno kondicioniranje. Interoceptivno kondicioniranje lahko pojasnimo z notranjimi dražljaji (sprememba temperature telesa, krvnega sladkorja v krvi, pomanjkanja ogljikovega dioksida). Lahko ga povzročajo tudi zunanji dražljaji. Načelno se ta oblika ne razlikuje od klasičnega kondicioniranja. Živali so opremljene z notranjo uro in imajo sposobnost, da se učijo na temelju časovnih zvez. Obstajajo dokazi, da žival lahko DadzorujenotranjD'llro in jo celo uravnava. Zato pri obeh primerih govorimo o ~rikritem kondicioniranF0 Kognitivni vidik poudarja ločevanje učenja in izvajanja. Živall1ahko~~posta­ vijo asociacijo med dogodki, ne da bi hkrati spremenile svoje vedenje. Zato je . tradicionalna refleksna teorija klasičnega kondicioniranja posebna učna oblika. Kognitivni nastavek klasičnega kondicioniranja pa je asociativno učenje. Živali lahko različne kakovosti dražljajev medsebojno asociirajo: eksteroceptivne in interoceptivne, tiste, ki temelje na notranji uri, in tiste, ki izvirajo iz mehanizma povratnih zvez v vedenju. Zato se v nekaterih primerih v vedenju živali zrcali učinek učenja, v drugih pa ne. Kognitivni (spoznavni) procesi so tisti mentalni procesi, ki jih pri živalih težko neposredno opazimo, vendar jih z eksperimenti lahko dokažemo (povezave med svetlobnimi bliski in hrano). Kognitivne procese razkrivajo tudi poskusi z živalmi, ki so jim kazali vzorčne modele cvetlic, vode, človeka in drugih objektov. Najprej so ji pokazali posamezen vzorec, zatem pa serijo vzorcev. Žival je zatem iz serije morala izbrati določen vzorec. Primati in otroci so lahko že po nekaj poskusih izbrali pravega, medtem ko so golobi potrebovali na stotine poskusov. Ko so poskus ponovili s serijo novih objektov, so se golobi morali lekcijo znova naučiti, medtem ko so delfini in šimpanzi nalogo rešili že po nekaj poskusih (Premak 1978). ~ Šimpanzi so sposobni zaznati kognitivno karto svojega okolja. Tudi psi so sposobni geografsko natančno zaznati okolje in si to "karto" uskladiščiti v spomin. Pot si ponavadi zapomnijo še bolje kot človek. Če sem šel s psom po novi poti ali stezi samo enkrat, si jo je moj Črt zapomnil. Ko pa sva šla drugič po isti poti, je na razpotju obstal in ugibal, ali bom šel po stari poti ali pa bom ubral novo

",:-

I ~"

. :; ,.,' , ;;

o

t

42

Že več kot pred 100 leti (1870) so nemški nevrologi začeli prve raziskave možganov z električni mi dražljaji. Kasneje (1949) je švicarski fiziolog Hess nadaljeval z raziskavami 11l0žgallov, tak" da je operativno vpeljal kot las tanke elektrodt' v 11l01.gaJll'. Ugotovil jt', da žival po l'1l'ktri,'ni sti· mulaciji ne reagira le motorično (gibi), marVPč tudi l'l1lociollalllo (izrazijo strah, agn'sivllost in druga čustva).

176

~ ~

:ii t

! ~

l

I ~"c.

I

stezo. Pes, ki je šolan za vodenje slepih, si sijajno zapomni vse poti in ulice velemesta, po katerih bo moral voditi svojega gospodarja. Sposobnost ra~viti si tako "kognitivno karto" je odvisna od socialnega okolja psa in od šolanja. Ce se pes v obdobju socializacije ne bo zbistril svojih kognitivnih sposobnosti in jih razvil, bo ostala njegova "kognitivna" karta okrnjena, omejena na pesjak in bližnjo okolico. Če pa bo pes živel v kompleksnem okolju s človekom, bo razvil predispozicij o za kognitivno dojemanje. Tak pes bo v učnem procesu hitreje dojemal lekcije in bo v spominu ohranil pretežni del naučenega. Dopolnilno, osvežilno učenje pa mu bo pomagalo ohranjati znanje na ustrezni ravni in ga še dopolnjevati. Asociacijsko učenje žival izvede, takrat, ko se nauči povezati dva dogodka, ki kažeta na vzročno soodvisnost. Zival se nauči, da dogodek (vzrok) šteje za napoved drugega dogodka (učinka). Če pa dogodek izostane, ga asociira z "neučinkom". Prav tako se nauči, da določeni dražljaji v dani situaciji nimajo posled;, = : ž l j a j e v ni vzmk za dogajanje (Dickin,onc 'hema 1).

E2~

.'...'. . b

, f;

11 ~

' 12 .JLJl..JLJL.JLJ

Dickinson, shema 1: Časovni vzorec dogajanja.

Dickinson je proučeval korelacijo dveh dogodkov, Ugotovil je, da mora biti pozitivna korelacija med dogodki, če želimo doseči učenje. Če dogodek E2 nastopi med dogodkom El ali takoj po njem, oba dogodka pozitivno korelirata. Če E2 nastopi neodvisno od El, oba dogodka nista korelirana.

Če so dani pogoji za asociacijsko učenje, lahko domnevamo, da si bodo živali prisvojile znanje o vzročnih soodvisnostih njihovega okolja. Žival bo lahko možne vzroke dogajanja razbrala iz konteksta dogajanja in jih razločevala. To pa je možno le, če bo nastopil neki presenetljiv moment, ki bo usmeril pozornost živali na dogodek, ali pa če bodo dogodki imeli (na temelju prirojenih meh aniZl;l'\ov) določene posledice. Če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, lahko druga dogajanja "prekrijejo" možne vzročno povezane dogodke, ali pa bodo blokirali učenje , na podlagi prejšnjih asociacij, ki so zdaj postale irelevantne, \ PdO~Oji ast~hciaTcijskegdatučenja s~ skkladni. s splošnimi dP:e,dstalv~mi o vzlrodčnkih \ ,.f:, 1100 vIsnos 1 . e pre s ave pa mso onslstentne s tra lClOna mmi pog e i, i 110 učenje šteli kot avtomatsko povezavo dražljaja in reakcije. Sprejeti moramo \ tor~j ko~tiv~o interpretacijo učnih procesov (McFarland 1989,321). '. R!!!,~ezentac0 je sporna točka v razpravi o miselnih sposobnostih živali. Ali !tvah l~otranjo reprezentacijo ali predstavo o objektih, ki jih iščejo (plen), , oziroma o kompleksnih prostorskih in social!lih situacijah? /' .. _. Dlckinson ('1980) razlikuje med @eklarativno in Rrocesri(N~prezentacijQ. De- \ klnm/ivl/lI rl'prl'Zm/llcijll je mentalno odslikanje objekta-a1tž~želj~nega-Ci1j~ (pes i, Imo pn'dsluvo o hruni nli pll'llu) ill žival bo Vl'dda, kako priti do hram' ali plena .. "rlll'I'SI/II n'/,r":/'I//lIri;1I P'\ Sli tlH'tllnllln nnpotiln, ki bodo sal1lOlIl'jno vIIdii" živnl

J. r;

1

177

Sporazumevanje živih bitij

Kako preživeti?

k zaželenemu cilju, ne da bi imela predstavo o svojem cilju. V deklarativnem sistemu je znanje v neki obliki uskladiščeno in opiše odnose med dogodki v svetu, živali pa ne predpiše, kako informacijo uporabiti. V procesnem sistemu pa oblika reprezentacije odseva uporabnostno namembnost. Procesna reprezentacija je zato manj zapletena pojasnitev možnosti za vedenje. Žival pa lahko poveže obe možnosti, ki so nastale ločeno. V deklarativnem sistemu mora biti način, da žival vskladiščeno informacijo preoblikuje v vedenje. Čeprav procesna reprezentacija podaja preprostejše oblike učenja, lahko bolj kompleksna teorija prispeva k pojasnitvi opazovanega pojava tako, da upošteva tudi deklarativno reprezentacijo. Če sprejmemo tezo, da je deklarativna oblika reprezentacije nujna za pojasnitve vedenja, tedaj moramo tudi dopustiti možnost, da imajo živali določeno obliko mišljenja. Fenomeni asociativnega učenja terjajo kognitivno pojasnitev, kajti miselne podobe očitno pripomorejo k doseganju cilja. Alternativna pojasnitev pa pomeni, da žival preprosto sledi določenim pravilom ravnanja (McFarland 1989, 323).

KOMPLEKSNOST UČNIH MEHANIZMOV Učni procesi so pri živalih zelo kompleksni, saj segajo od preprostih oblik učenja, kot je habituacija, do zapletenih učnih mehanizmov. Živali se razlikujejo po tem, koliko se učijo iz izkušenj in "razumsko", koliko pa se togo drže stereotipnih vzorcev vedenja. Živalske vrste se razlikujejo tudi glede na ekološko okolje in na evolucijski razvoj. Mnoge vedenjske značilnosti pa določajo tako dejavniki okolja kot genetsko podedovani vzorci vedenja. Nekatere oblike vedenja so genetsko determinirane.

DOMINANTNI IN RAZMNOŽEVALNI GEN

Znano je, da imajo različne pasme psov različne vedenjske značilnosti. Te sta skoraj 20 let raziskovala Scot in Fuller v Jacksonovih laboratorijih univerze Ann Harbour v državi Maine (ZDA). Leta 1965 sta objavila rezultate obširne raziskave o genetskih temeljih teh razlik. V raziskavah sta primerjala vedenje koker španjela in pasme basenji ter njihovih hibridov (Scott in Fuller, slika 1).

178

Scott in Fuller, slika 1: Čistokrvna koker španjela (zgoraj) in basenja (spodaj), ki sta ju Scott in Fuller uporabila za raziskovanje. Prvo~no je bil španjel namenjen za lov na pernato in nizko divjad. Pasma izhaja iz Spanije, kjer so španjele uporabljali pri sokolarjenju in pri lovu ptičev z mrežami. Psa so naučili, da je čepel čisto na tleh in prežal, da bi odkril ptice. Na psa in ptiča so zatem vrgli mrežo. Ko pa so izumili puške, so morali španjela naučiti, da je mirno obstal in tako opozoriliovca na plen. Španjela so naučili tudi, da je postal skakač: moral je skočiti v višino in tako ptiča splašiti. Prvotna vedenjska težnja, da se pritaji na tleh, pa je ostala tudi pri koker španjelu. Pasma basenji sodi med prastare in jo najdemo na slikah v votlinah kamenodobnega človeka in na egiptovskih reliefih. Zelo je bila razširjena v Afriki. Pigmejci in druga afriška plemena so jih uporabljali za lov. Nekateri etologi meniJo, da se je v pasmi basenji ohranilo še veliko značilnosti dingota, ki ga štejejo za prototip psa oziroma za zvezni člen med psom in volkom. Za pasmo basenji la tl1,ično, da ne lajajo, ampak se oglašajo s kratkim "vuf" in tulijo kot volkovi. Scott in Fuller sta z obema rasama izvajala recipročno hibridizacij o in raznoUka izkrižanja (križanja v smer enega od prednikov). Tako sta lahko določila razllkc v značilnostih in lastnostih obeh pasem. Mladi basenji so v glavnem divji ln ,,!loviti (vihravi) ter so pravo nasprotje mladim španjelom, ki so krotki in zauplliv!. Basenji se zlahka ne puste prijeti in so se postavili v bran, če sta jih po.kUHi11l zgrabiti. Test s hibridi pa je pokazal, da se psi FI-generacije vedejo povI,m t'''nko kot čislokrvni hnsenji, kar je dokaz za delitev dominantnih genov. Rtzultnti i/.križanja pa so omogočili sklep, da divjost izvira iz cnega samcga domitlnllllll",,,1I .'\"1/11, 1..1 1-\,1 obil',ljllO im.Ijo bas('llji. Krotkost španj~'lov j(' doloi\'na z

179

Sporazumevanje živih bitij

enim samim recesivnim genom. Samice basenjev imajo na leto samo eno pojatev (jeseni), kar dokazuje, da gre za eno od prvobitnih pasem. Španjelke pa so vroče vsakih šest mesecev. Razmnoževalni cikel je pri basenjih očitno določen z enim samim recesivnim genom. Znanstvenika sta ugotovila, da so oblike vedenja določene z enim ali dvema genoma (Scott in Fuller, tabela 1).

Kako preživeti?

Kadar pingvinka izbira samca, se ne vda prvemu, ki se poteguje zanjo. Počaka na najkrepkejšega izmed snubcev, ki jih ima na voljo, takšnega, ki bo spodoben več tednov presedeti na izvaljenih jajcih, ne da bi ga bilo konec od lakote. Ptič Gallus gallus iz azijske džungle je enako izbirčen. Samci imajo perje in čop na glavi živih barv, ki pa obledijo, kadar jih napadejo paraziti. Kokoška izbere samca živih barv, da si zagotovi potomce, odporne na to bolezen. Tudi pri ljudeh sta fitness in telesna lepota pomembna. Raziskave kažejo, da ljudje, ki veljajo za zdrave in privlačne, dobe več prijateljev in prijateljic in so spolno privlačnejši. To ne velja le za zahodno civilizacijo, marveč tudi za afriška plemena (krasijo se z brazgotinami, preluknjanimi ustnicami, živobarvnimi peresi). Zgodovina civilizacij kaže, da ni bilo družbe na svetu, ki ne bi gojila kulture lepote. Biologi to pojasnujejo tudi z nagononsko željo, da bi potomci nosili gene člove­ ka, ki ima kondicijske sposobnosti prilagoditve, razmnoževanja in telesne lepote. Pojem "vrednost za preživetje" torej zadeva možnost, ki jo ima živo bitje za preživetje, pojem "fitness" pa kaže na dolgoročnejši učinek razmnoževanja.

MODEL NAGRAJEVANJA IN KAZNI

Sociološka teorija človekovega vedenja je uveljavila koncept nagrade in kaznovanja na ekonomski metafori plačila. Če se bo človek v družbi pravilno vedel (tako . kot zahtevajo družbene norme in uveljavljene vrednote), bo materialno in psihično nagrajen. Nagrade so lahko večji zaslužek, denarne nagrade, promocija v službi, višji status v družbi, večje pravice, avtoriteta v družbenem okolju. Kaznovanja so prav tako lahko materialna, finančna, družbena ali psihična; lahko pa so razne oblike prisile ali represije (pravne, kazenske itd.). Teorija temelji na spoznanju, da posameznik skuša zadovoljiti svoje potrebe, da skuša čim bolj zadostiti svojim materialnim in psihičnim interesom. Zato mora kazati take oblike vedenja, ki bodo za družbo "uporabne" in bodo usklajene z družbenimi normami in vrednotami. Napačna vedenja ga lahko vodijo v m~terialni propad ali celo v konflikt z zakonom (zaporna kazen). V interakciji vsak razvija dejavnosti, ki pripeljejo do največjih dobičkov - nagrad ali vrednostnih enot (manj pa do stroškov ali kazni). Strošek za človekovo dejavnost je vrednost nagrade, ki bi jo oseba dobila z neko drugo dejavnostjo. Sociolog Homans svojo teorijo izmenjave utemeljuje takole: "Poštena izmenjava ali distributivna pravica v odnosih med ljudmi se uresniči takrat, kadar je dobiček (nagrada manj stroški) vsakega človeka v prem em sorazmerju z njegovimi naložbami, kot so starost, spol, službena doba ali pridobljeno znanje" (Homans 1961,264).43 I

Scott in Fuller, tabela 1: Značilnosti pri basenjih in koker španjelih.

VREDNOST ZA PREŽIVETJE IN "FITNESS"

Vrednost za preživetje podedovane značilnosti neke populacije je odvisna od tega, v kakšni meri prispeva k razmnoževanju - kar pa je delno odvisno od selekcijskih pritiskov okolja. Pri presojanju vrednosti za preživetje evolucijski biologi razlikujejo dve ravni: 1. Vrednost za preživetje, ki jo kaže kombinacija značilnosti posameznika. Predpostavljajo, da so posamezniki, ki dolgo žive, dobro prilagojeni okolju, da so uspešni pri iskanju hrane in izogibanju sovražnikov. 2. Vrednost za preživetje, ki jo kažejo značilnosti znotraj neke populacije. Ta se presoja po tem, koliko sestavin značilnosti ima nosilec uspešnega razmnoževanja. Funkcija značilnosti je v tem, da s pomočjo naravne selekcije izboljša genetski prispevek za prihodnje generacije. Pojem "vrednost za preživetje" zadeva tudi koncept "fitness". Fitness (kondicijska sposobnost prilagoditve) je mera za sposobnost genetskega materiala, da se ohrani v evolucijskem razvoju. Fitness ni odvisen le od sposobnosti za preživetje individuuma, marveč tudi od sposobnosti za preživetje in razmnoževanje potomstva.

180

43 Nasprotno tej teoriji pa Buckley (1967, 112) opozarja na dejstvo, da imajo ljudje svoj lastni jaz, da so pripravljeni prenašati in prl'lrpeti "vse mogoče zgube, poslabšanja in celo smrt za gole simbole ln Npoštoval1ja Silllll')\a sl'lll'". Priznava pa, da SI' to dogaja predvsl'll1 v času družbl'nih prl'trl's{)v .In voln, hojl'v Zil prl'i.lvl'tjl', IH' IM v mirnih ohdohjih. V normalnih družlll'nih raznH'rah pn'vladu1" nIH','lo, d,I dowk vl,I!\,' ''.IN, "I1I'r)\l;o in d,'n,lI' 1.,1 ,Iktivnosti, ki 11111 pl'in.lšiljo koristi.

181

Sporazumevanje živih bitij

Sociologi in komunikologi (Katz, B1umler in Gurevitch 1974, 20) so to teorijo prenesli na področje sprejemanja informacij iz okolja in ugotovili, da človek odbira predvsem tiste informacije, ki so "uporabne" za njegovo varno in uspešno življenje. Teorijo so imenovali model uporabnosti in nagrajevanja (uses and gratifications approach). Nov vidik te teorije naj bi bilo spoznanje, da posebne socialne okolnosti in psihološke dispozicije vplivajo na splošne navade odbiranja in uporabe informacij na temelju prejšnjih izkušenj (in posledic napačne rabe) ter na temelju koristi, ki jih pridobimo v socialni aktivnosti. Informacije zadovoljujejo človekove potrebe po opravljanju svojih vlog (poklica) v družbi, po socialnem učenju in osebnem razvoju, po socialnih stikih, po izoblikovanju lastne identitete, pa tudi po zabavi in rekreaciji. Nagrada za uspešno vedenje je psihološka potreba človeka in psa. Spomnimo se, kako otrok ali pes željno pričakujeta pohvalo, prijazen pogled, spodbuden nasmešek, božajoč dotik. Tudi odrasli smo željni vsega, kar učinkuje spodbujevalno. Celo spodbudno opozorilo ali dobronamerna kritika lahko delujeta pozitivno. Ali kaznovanje UČinkuje vedno tako, da otroka ali žival odvrne od neprimernega vedenja? To vprašanje ostaja odprto za nadaljnja spoznanja. Pri nekaterih živih bitjih lahko s kaznijo ohromimo pripravljenost za akcijo. Pri nekaterih živih bitjih pa bodo kazni delovale spodbudno. Kaznovalni dražljaj lahko spodbudi k akciji. Tako na primer surovo vedenje matere in ostre kazni pri otroku ne vzbude vedno reakcije izogibanja. Otrok je tako močno navezan na mater, da bo prenesel tudi grdo ravnanje. Mati mu daje varnost in možnost preživetja. Tudi pasja mater pogosto zelo ostro ravna z mladičem, ga neusmiljeno zgrabi za kožo na vratu in ga kaznovalno strese. To pa nič ne zmanjša mladičeve strastne navezanosti na mater. Otrok in žival se prilagodita na kaznovalni dražljaj. Prvotno so domnevali, da je mogoče psa vzgajati in šolati izključno tako, da ga ob izpolnjevanju povelj nagradimo (predvsem s hrano). Ta kinološki aksiom je temeljil na domnevi, da je zadovoljevanje fizioloških potreb (po hrani, žeji, spolnem zadovoljevanju) povezano s krepitvijo pozitivnega vedenja. Kasneje so ugotovili, da imajo živali še mnoge druge potrebe. Tako so na primer pri hrčku ugotovili, da njegov nagon kopanja rovov lahko okrepimo s hrano. Pri tem pa so bile druge vedenjske reakcije, na primer zaznavanje vonjav, čiščenje telesa in druge potrebe potisnjene in zanemarjene. Ali lahko tudi pri psu nekatere vedenjske lastnosti z nagrajevanjem okrepimo (na primer nagon po boju in obrambi), pri tem pa potisnemo v drugi plan njegovo sposobnost zaznavanja vonjav in sledi ali pa jo celo začasno blokiramo? Kako na tako vedenje vplivajo fiziološki mehanizmi?

KONCEPT STROŠKOV IN KORISTI

Ker so se sociologi oplajali na številnih spoznanjih bioloških ved, biologi pa sprejemali sociološka funkcionalistična načela, najdemo številne analogije med človeškim modelom uporabnosti in nagrajevanja ter biološkim konceptom "stroškov in koristi".

182

Kako preživeti?

Etologija je v življenju živih bitij, zlasti visoko razvitih, razkrila zakonitost, ki so jo poimenovali koncept stroškov in koristi. Vsaka dejavnost (iskanje plena, spolna dejavnost, uveljavljanje v skupini) je povezana s stroški in koristmi. Zato mora živo bitje (človek ali žival) presoditi, ali neka dejavnost vodi k zvišanjul ali znižanju njene življenjske usposobljenosti, vitalnosti, moči in učinkovitosti razmnoževanja. Konc,ept "stroškov in koristi" so biologi najprej raziskali pri pridobivanju hrane. Zivali so sposobne med različnimi vrstami hrane izbrati tisto, ki ustreza njihovim fiziološkim potrebam. Da bi si pridobile hrano, morajo živali potrošiti veliko energije. Z iskanjem hrane potrošijo tudi veliko časa, izgubljajo fiziološko energijo v obliki vode in telesne toplote ter se izpostavijo tveganju, da jih bodo odkrile roparske živali. Zato so oblike pridobivanja hrane povezane s prispevanjem živali k njenemu fitnessu (sposobnosti za preživetje in razmnoževanje). Strategija pridobivanja hrane mora biti taka, da optimalizira nekatere funkcije živali, zlasti fitness. Če roparska žival naleti na plen, mora prispevati stroške v obliki časa, da bo plen premagala in požrla; to je "čas delovanja". Stroške bo izravnala z neto vrednostjo prehranjevanja (plen), ki izhaja iz celotne vrednosti minus stroškov energije za delovanje in prebavo plena. Če to delimo z neto vrednostjo prehrane zaradi časa delovanja, dobimo mero za profitnost (dobičkanosnost) tipa plena. Če ima žival možnost izbirati med dvema tipoma plena, bo izbrala tistega, ki je zanjo najbolj dobičkanosen (McFarland 1989,391). Pri tem je treba upoštevati še druge vidike. Vsaka aktivnost je povezana s stroški in koristmi, zato mora žival "presoditi", ali neka aktivnost vodi k zvišanju ali znižanju njenega fitnessa, koliko pridobivanje hrane ali obramba ozemlja prispeva k fitnessu (učinkovitosti razmnoževanja). Živali morajo tudi izbirati strategijo vedenja: ali bodo najprej zadostile potrebi po hrani ali potrebi po vodi - po načelu: čim manj stroškov in čim večja korist. Koncept "stroškov in koristi" je ozko povezan s konceptom fitnessa. Žival, na primer sivi galeb se mora odločiti, ali bo zapustil gnezdo z jajci, preden se bo vrnila samica in tako izpostavil prihodnji rod nevarnosti plenitve; tako bo ogrožen njegov sistem razmnoževanja. Če pa ne bo sam pravočasno zapustil gnezda, bo zaradi lakote izpostavljen smrti. Raziskavo tega problema so biologi skušali razrešiti s konstrukcijo funkcije I stroškov, to je vsote vseh možnih stroškov in koristi. To lahko opredelimo kot\ trenutno tveganje, ki se mu žival izpostavi v določenem notranjem stanju in z l določenim vedenjem v določeni situaciji okolja, kar naj bo rezultat v danem učinku razmnoževanja. Lahko predpostavimo, da živali sprejemajo racionalne odločitve, ki so konsistentne in tranzitivne (maksimirajo neko veličino pri iskanju odločitve, predvsem korist). Žival mora upoštevati tudi porabo časa in energije, kar imenujemo časovni in energijski hudžl't (proračun) (McFarland, shema 2).

183

Kako preživeti?

Il pitje ,

nega telesa

I

obramba ozemlja

;I

spanje

:d ,

I I " I

4

O

Dnevni

8

12

hranjenje 16

20

24

čas

pitje nega telesa obramba ozemlja spanje hranjenje 4

O

Dnevni

8

12

16

20

24

čas

McFarland shema 2: Časovni deli aktivnosti živali. Porazdelitev aktivnosti med dnevom (zgoraj). Adaptivna modifikacija aktograma, če sprememba okolja terja več ča­ sa za pridobivanje enakih količin hrane (spodaj). I I I

II

II

I

Te probleme so etologi preverjali z eksperimentalnimi testi. Ugotovili so, da obstajajo vzporednice med potrebami pri živalih in pri človeku. Pri človeku je denar analogen energiji, pridobljeno blago pa ustreza koristi v smislu večanja fitnessa. Na tej podlagi lahko pri živih bitjih analiziramo časovni in energijski proračun. Ta model lahko uporabimo tudi v odnosih med človekom in psom.

INTERES ČLOVEKA IN ŽIVALI

Pes ne razlikuje med dobrim in slabim, med primernim in neprimernim vedenjem, med odgovornim delovanjem in med napačnim delovanjem. Pes ne razlikuje med občutkom za pravilno in občutkom krivde za nepravilno. Vse to so človekova merila, človekov občutek za pravilno in za krivdo. Zato je tudi težko "dobesedno" prenašati na psa človeške modele hvale in kazni. Psa zanima njegov dnevni časopis informacij in s svojim nosom vneto prebira pasje novice. Tako je zatopljen v svoje branje, da sploh nima časa pomisliti, da smo ga mi učili lepega vedenja na cesti in v parku. Naš pes pač počenja tisto, k čemur ga silijo nagoni. Nenadoma se spomni, da bi bilo prijetno pognati se za drugimi psi in se z njimi igrati, ali pa napasti kakega vsiljivega psa. Pes mora _ tako kot mi - pokazati svojo samostojnost, odločnost in borbenost. Če ga igra s psi ne zadovolji, se vrne k nam in čaka, da mu bomo metali palico. Kar izsiljuje nas, da bi se igrali z njim. Vede se kot desetletni otrok: rad se igra in zabava.

184

: Pes ne ve, kaj je pravilno vedenje. To vemo mi. Mi določamo pravilno vedenje psa.!, Mi mu vbijamo v pasjo glavo pojme o tem, kakšne vedenjske navade so dobre, kakšne pa slabe. Mi ga v socializacijskem procesu učimo, kako naj se vede v družini, ka.ko naj se podredi pravilom skupine in skupinskega vodje (vodnika ali vodnice). Če bomo vztrajni in dosledni, bo počasi dojel, kako se mora vesti. v Če mi nekaj hočemo od psa, je to naše hotenje. To ni želja ali hotenje psa. Ce ,sa pokličemo, "pridi sem", je to naša volja. Z vidika psa je to nekaj, kar ni njegova flolja! Prav tedaj se namreč "spogleduje" z drugimi psi, jih ves zaverovan ovohava spredaj in zadaj, razbira urinske in anaine informacije. Potem se odloča, ali ,bi se spopadel ali pa se modro umaknil. Morda si celo nabira pogum, da bi se spopadel z vsiljivim psom, ki ogrvoža njegovo ozemlje. Povsem nerazumljivo lanj je, da ga prav tedaj kličemo. Ce bi znal govoriti, bi nam tako kot otrok zabrusil: Pusti me vendar pri miru! Ali ne vidiš, da imam zelo pomembno akcijo: Prebrati moram informacije, potem pa se odločiti, kako bom reagiral! Tvoj interes ni moj interes. Moj interes je igra s sovrstniki ali pa pretep z njimi. Če želi vodnik, da pes pride k njemu ali da mu prinese prinosilo, se mora vprašati, kakšen interes ima pes, da bo to storil? Kaj ga bo motiviralo, da bo prilel k vodniku in mu prinesel prinosilo? Projicirati se mora v pasje potrebe, interese in hotenja, zlesti mora v "pasjo kožo" in se empatično (miselno projekcij.ko) vživeti v pasjo dušo. Svoj interes mora torej "prenesti" na interes psa in se vpraIRti, kaj bi motiviralo psa, da bi sledil hotenju gospodarja. Z drugimi besedami, vodnik mora v psu vzbuditi interes, da bo prinesel prinosilo. Vzbuditi mora njegov "Rgon po plenu in igri. Pes mora vedeti: ko bom stekel za palico, bom zadovoljil Ivoj nagon po plenu; ko jo bom prinesel vodniku, se bo moj gospodar pOigral z menoj: v igri se bova "borila" za palico-plen. Osnovna zakonitost za graditev učne situacije je torej prenos lastnega interesa na interes psa. To pa lahko dosežemo le z empatično projekcijo v psiho psa, v njegove potrebe.

OGROŽENOST IN ISKANJE ZAVETJA

Zakaj pes tako zvesto strmi v svojega gospodarja? Zakaj se s strahom ozira

za nami, kadar se oddaljujemo od njega? Ko pa se vrnemo, nas ves srečen poliže po obrazu in vsega prevoha. Zatem se spravi v svoj "brlog", vendar oči ne , odvrne od nas. Spokoj no zadiha, iz oči izgine zaskrbljenost, pogled začne izžarevati olajšanje in mir. V človeku ne vidi le vodje krdela, marveč veliko več: v njem čuti varnost, varno zavetje pred vsemi nevarnostmi, jamstvo preživetja. Pes izžareva občutje zaupanja v gospodarja, privrženost gospodarju in svojevrstno ljubezen. Nekdo bi dejal, da pes strmi v gospodarja kot v kako nedoumljivo človeško božanstvo - podobno kot se pripadnik preprostega plemena zazira v svoje rodovno božanstvo. Nevarno doživetje, neznano in bolečina vzbujajo pri živih bitjih strah in obču­ tek ogroženosti.l:l' Sl' otrok poškodujl' in občuti bolečino, se takoj zateče k mah'rl po pO 11 1Ol' . Ob lH'v
185

Miselno in

Sporazumevanje živih bitij

stopa sta temeljila na postavki, da poteka linearen progresiven razvoj od nižjih, ne inteligentnih živali s preprostimi možgani do višjih, inteligentnih živali s kompleksnimi možgani. Evolucija je povzročila, da imamo v živalskem svetu zelo različne poti razvoja; vsaka pot pa je zaradi prilagoditve vsebovala različne kombinacije zunanjih lastnosti. Živali so v nekaterih območjih dosegle znatno kompleksnost, v drugih ya ne. Ce primerjamo možgane različnih živalskih vrst, lahko odkrijemo odnos med relativno veličino določene strukture in stopnjo diferenciranosti vedenja, ki ga nadzoruje ta struktura. Čim bolj žival izkazuje razvitost vedenja iz določenega območja, da bi se prilagodila okolju, tem večja je gostota nevronov in nevronskih zvez v ustreznem delu možganov. Ta vidik postane razviden, če specializirane strukture primerjamo s področji možganov, ki so udeležena pri določenih senzoričnih procesih. 46 Z različnimi poskusi so preverjali sposobnost živali za reševanje problemov, da bi tako ugotavljali njihovo inteligenco. Ugotovili so, da se sposobnost živali povečuje po serijah takih preskusov. Če žival izboljša svoje sposobnosti, govorimo o učnih enotah, ki si jih je pridobila. Na temelju teh preizkusov so skušali oblikovati inteligenčne teste za živali, ki bi bili podobni inteligenčnim testom človeka. Razvili so tudi teste za določanje razlik med objekti. Z njimi so ugotovili, da rezus opice in šimpanzi v serijah testov veliko hitreje napredujejo kot pa mačke, če so živali prej imele izkušnje z nalogami, v katerih so morale periodično priklicati pravo rešitev. Nadaljnji dokaz za razvitost inteligence naj bi bila uporaba orodja. Uporabo "orodja" so raziskovali pri različnih živalskih vrstah. Tako na primer ščinkavec iz otočja Galapagi išče žuželke v skorji drevesa; iz lukenj jih izbeza s kaktusovo iglo v kljunu. To je vsekakor dokaz za uporabo orodja, vprašanje pa je, če to dokazuje tudi njegovo inteligenco. Če je imel to spretnost prirojeno, ne more biti dokaz njegove inteligence. Drugače je s šimpanzi, ki s palicami, vejami in bilkami brskaj o za hrano. Travne bilke uporabljajo, da poiščejo termite. Vendar bilke skrbno izberejo, njihovo obliko pa modificirajo, da bi se prilegala luknji. Če je potrebno, odgriznejo konec bilke. Mladi šimpanzi se i~ajo z bilkami, vendar do starosti treh let bilke ne uporabijo za iskanje hrane. Se potem so sprva okorni in pogosto izberejo "orodje", ki ni primerno za to nalogo. Spretnosti "izbezanja" termitov si očitno ni lahko pridobiti. Šimpanze so tudi opazovali, kako si s palico pridobijo med iz čebeljih gnezd ali užitne korenine iz zemlje. Prav tako znajo uporabiti liste kot gobo, da pridobe vodo iz lukenj v drevesu ali da si očistijo dele telesa. Paviani pa uporabijo kamne, da potolčejo škorpijone, in veje, da izbezajo žuželke. Ti primeri kažejo na določeno stopnjo inteligence. 46

Nevroanatomi pa opozarjajo: "Če v živalskem svetu najdemo znake inteligence in te skušamo povezati z razvitostjo nevralnih struktur, moramo opustiti enolinearne in hierarhične modele, ki so dotlej prevladovali na tem področju. Sprl'jl'ti llloralllO splošnejšo dl'finicijo illt!'lig!'llc!', ki Ili tako tesno naVf'zana na člov!'škl' potr!'hl' in vrt'dnot!''' (1 {odos, 19H2).

192

čustveno

življenje

i Lawick-Goodall, slika 3: Šimpanz in njegovo orodje. Šimpanz skuša z vejo izbezati termite.

Etologi ugotavljajo, da se je uporaba orodja v naravnih razmerah verjetno razvila z mešanico posnemanja in operantnega učenja. Nekateri biologi pa uporabe orodja ne štejejo kot znak inteligence, marveč kot možno predstopnjo za " pravo inteligentno vedenje. Omenjali smo že japonske makaki opice na otoku Koširna. Da bi preizkusili , njihovo inteligenco, so raziskovalci potresli v pesek obrežja sladek krompir. IM Opica Imo, 16 mesecev stara samica, je prva odkrila, da krompir lahko očisti z umivanjem v vodi. Umivanje gomoljev je postala navada tudi za druge makaki fi opice. V desetih letih so to navado prevzele vse opice razen opic, ki so bile starejše od 12 let in mladih opic, ki še niso imele leto starosti. Kasneje je opica Imo izumila še eno metodo pridobivanja hrane. Raziskovalci so v pesek posuli žitna zrna. Opice so pobirale zrno za zrnom. Imo pa je zgrabila pest zrna in ga vrgla v vodo. Ko je pesek potonil, je z lahkoto pobrala zrna . .' Zastavlja se vprašanje, ali je bila Imo visoko inteligentna opica, mnogo inteli. . gentnejša kot druge? Odprto pa ostaja, ali je njena inteligenca temeljila na moči :,; presoje; to pa bi zahtevalo nadaljnje raziskave. Ugotovili so tudi, da v živalskem svetu obstaja kulturna tradicija prenosa informacij od ene generacije na naslednjo in da ta prenos ne temelji na genetskem nasledstvu. Pomembno vlogo pri tem imajo procesi vtisnjenja in posnemanja.

i

'i:

I

STRATEGIJA POMIRITVE PRI PRIMATIH

Etologi so vse bolj

prepričani,

da je vedenje živali inteligenten proces. Razi-

,.kave življenja šimpanzov kažejo, da so na primer nekatere vrste po spopadu .posobne

začeti

tudi proces pomirjanja. To zlasti velja za tiste vrste opic, ki jim

JI iivljenje v socialni skupini nujno za preživetje. Da bi bile sposobne za sklepanJe miru,

morajo in1l'ti dober spomin za prepoznavanje socialnega položaja in hierarhijl' v skupini, :t.1\Vl'st o nujnosti razrcšl'vanja "bojnih" konfliktov in vzpo-

193

Sporazumevanje živih bitij

stavljanja miru v "družini". Imeti morajo predstavo o preteklosti in prihodnosti, ki jim omogoča premišljena dejanja in predvidevanje posledic takih spopadov. Tako vedenje so znanstveniki odkrili pri makaki opicah (Macaca arctoides), ki kažejo zanimive načine sporazumevanja, posredovanja pri spopadanju in pomiritve. V mnogih primerih se samica pojavi kot posrednik (mediator) v sporu med dvema samcema. Šimpanza po "pretepu" dalj časa stojita drug poleg drugega, si srepo zreta v oči in ne kažeta znakov prijateljstva. Tedaj se iz skupine opic približa samica in začne obirati bolhe prvemu samcu, kot da se ni nič zgodilo. To je namreč klasična kretnja prijateljstva pri primatih. Čez nekaj časa gre k drugemu, prvi pa mora iti z njo. Če noče iti z njo, ga samica za roke vleče s seboj in tako oba spravi; samica zatem odide in igra nezainteresiranost. Podobne oblike "socialne inteligence" odkrivamo tudi pri psih in volkovih (Marzinek-Spaeth 1990,157). ! Proces pomirjanja ni nikakršna instinktivna kretnja, temveč je oblika strategije, ki dokazuje inteligenco šimpanzov. Oblika posredništva je precej podobna procesu trans kulturne mediacije pri ljudeh, kjer posrednik skuša doseči razumevanje in sporazumevanje med sprtima komunikatorjema.

I I

I

"RAZUMSKE" ODLOČITVE? Strokovnjake in znanstvenike nenehno vznemirja vprašanje, ali psi mislijo. Ali se psi vedejo samo nagonsko in priučeno (pridobljeno s šolanjem) ali pa podobno kot človek pri odločitvah uporabljajo razum? Nedvomno imajo psi spomin. Intenzivno zaznavajo okolje in v spominu ohranjajo mnoge podrobnosti. Po več mesecih prepoznajo človeka, žival ali kraje; spominjajo se prijetnih dogodkov, zlasti pa dogodkov, ki so ogrožali njihovo osebnost ali celo življenje. Zapomnijo si vonje, glasove, zvoke, strele ali druge poke. Zapomnijo si učno snov, vedenje pri poslušnosti, obrambi ali pri sledenju; sposobni so priučenemu dodati nove učne vzorce. Seveda pa sam spomin še ni dokaz inteligence. V zadnjem obdobju znanstveniki vse bolj menijo, da tudi pri psih zasledimo razumne odločitve. Težko pa je presoditi, kdaj gre za nagonska dejanja, kdaj je vedenje posledica šolanja, kdaj pa se kaže "razumno" dejanje samozavestnega psa, ki je razvil lastno identiteto. Sam se nagibam k misli, da imajo psi posebno obliko razumnosti, sposobnost, da s svojo pasjo pametjo kaj po svoje naredijo, da se "samostojno" odloča­ jo. To še zlasti velja, če pes živi pri gospodarju, ki mu s svojim človeškim vedenjem in komuniciranjem omogoča, da pes razvija te sposobnosti. Spomnimo se, kako nam pes z govorico telesa, z mimiko obraza in pasjo vokalno govorico izraža svoje želje, zahteve in čustva. Ljubitelji psov, ki so razvili sposobnost em-

194

Miselno in

čustveno

življenje

patičnega komuniciranja (sposobnost razumeti drugega, prestaviti se v kožo drugega - kar je zlasti težko pri kosmatincu), bodo zlahka razumeli, kaj nam hoče pes povedati. Meje pasje inteligence so pogojene z anatomsko zgradbo psa. Tu ne mislimo samo na drugačno zgradbo skele ta, mišičevja, živčnega sistema, na drugačne funkcije čutil, marveč predvsem na "sedež" razuma, na možgane. Sposobnost selektivnega odzivanja na dražljaje okolja in razvitost mišljenja sta odvisna od velikosti in razvitosti delov možganov. Možgani pri psih velikih pasem, kot je bernardinec (ta tehta toliko kot člo­ vek), tehtajo le 15 odstotkov teže človekovih možganov. Zato pa ima tisti del pasjih možganov, ki je namenjen vohu, 40-krat toliko celic kot enakovreden del človekovih možganov (Taylor in Scott 1989, 23). Upoštevati moramo tudi velike razlike med psi orjaških in pritlikavih pasem, med bojnimi in črednimi psi, med lovskimi psi različnih pasem. Prav tako na razvoj vplivajo različna okolja (socialna), podnebja (severni tečaj, afriška vroči­ na), različne kulture (evropska, indijska itd.). Vse to vpliva, da so posamezne pasme psov razvijale različne nagone in instinktivne kretnje, različne sposobnosti prilagoditve na okolje, si pridobile različne izkušnje in znanja in seveda tudi različne "razumnosti". Pri človeku lahko z raznimi testi merimo njegovo inteligenco; lahko pa tudi sklepamo na njegov način logičnega sklepanja, povezovanja dogodkov, na njegove asociativne sposobnosti, na njegov "bazen informacij", sposobnost pomnjenja, razmišljanja in govora ter usklajenega delovanja, na njegov fantazijski svet in sposobnost ustvarjalnega mišljenja. Človekova analitično st in ustvarjalnost, humanistična in tehnična izobrazbena celovitost, univerzalnost in inventivnost so produkcijske sile človeka pri ustvarjanju in spreminjanju sveta. Živali se v vsem tem ne morejo meriti s člo­ vekom. Zato na psa ne moremo gledati kot na neko počlovečeno bitje, čeprav nas tako "razumno" zre v oči. Ali sploh lahko razkrijemo, kako funkcionirajo pasji možgani? Včasih imamo občutek, da se pes razumno in čustveno odziva na besede, da se vede "po člove­

iko". Nedvomno je tudi pasji "življenjski svet" poln zaznav, spominov, čustev, hotenj; tudi njegovi možgani podobno kot človeški izbirno sprejemajo dražljaje iz okolja, kodiraj o informacije, jih asociirajo s podobnimi prejšnjimi informacijami, si prikličejo iz spomina dogodke in izkustva, si vskladiščijo v spomin (v bazen informacij) nova spoznanja in znanja in "premišljajo", kako se bodo odzvali na dražljaje okolja. Pri tem sovpliva njihov prirojeni mehanizem sproščanja (nagon), ki sproži inIItlnktivno kretnjo; lahko je to priučeno dejanje, lahko pa je to samostojnejša odločitev.

Precej zanesljivo lahko trdimo, da psi sanjajo. Ko pes spi, pogosto trzne z nogami, obrača ()(~i za zaprtimi vt'kami, se nemirno premetava, včasih se iz sanj .umndoll1a ~)J'('blldi, kot da bi v sanjah preganjal mill~kt' ali doživljal kaj hudega. tlovek Inhko svojt' sillljt' opIŠt" ~W ... jih, žal, 111' 11 lIJ 1'1'. Tako IW \lt'mo, () čt'm sa-

Sporazumevanje živih bitij

nja, kako sanja in ali sploh sanja. Iz skopih informacij govorice telesa lahko samo sklepamo na sanje. Nedvomno ima pes tudi svoj čustveni svet. Pes je lahko vesel ali žalosten, lahko se smeje, lahko izzivalno, pa hkrati zvesto strmi v naše oči. Kako "člove­ ško" čustvuje, nam kaže slavni primer psa Bobbyja, ki so mu v Endinburghu celo postavili spomenik. Bobby je šel za krsto svojega gospodarja in je zvesto "ču­ val" grob svojega oboževanega gospoda do svoje smrti - kar 14 let. Nihče ga ni mogel spraviti s pokopališča. Do smrti je žaloval za svojim gospodarjem. Namesto abstraktnega mišljenja ima pes druge, posebne sposobnosti, ki jih ni-

Miselno in

čustveno

življenje

ce sposobnost psa, da pri šolanju hitro dojame učno nalogo in jo hitro in brez napak izvaja, hkrati pa jo tudi dalj časa pomni (to so procesi razumevanja, izvajanja v praksi in pomnjenja). Vse to bi kazalo upoštevati, ko govorimo o inteligenci pri psih. Vendar to ni vse. Znano je, da tudi ljudje z visokimi inteligenčni mi kvocienti še niso nujno genialni, univerzalni ali da imajo ustvarjalno silo in inventivnost.

ma človek.

Ima namreč fiziološke lastnosti zaznavanja: pes sliši višje tone, njegov voh je izjemno razvit, z receptorji v nosu lahko zazna tudi toplotne spremembe (opozarja na nevarnost ognja). Pes mnogo prej zazna zemeljski potres; lahko zavoha plin, ki uhaja iz zemlje. Napoveduje poplave: saj so si že volkovi morali izbirati brloge tam, kjer jih ni mogla ogroziti vodna ujma. Pes zazna spremembe zračnega pritiska, povečanje statične električnosti v zraku. Zato ob bliskanju in grmenju psi postanejo nemirni, čutijo nevarnost bliska. Nedavno so celo odkrili, da imajo psi v nosu poseben detektor za infrardeče žarke. Bernardinci zato lahko ugotove, ali je človek pod plazom še živ. Pes ima časovno-prostorsko adaptacijsko sposobnost vedenja. Ima izredno sposobnost orientacije v okolju: pot domov najde s povsem neznanega ozemlja. Pes gospodarja iz Belgije je našel svojega gospoda po nekaj mesecih celo v južni Franciji, kamor se je gospodar preselil. Podoben čut za orientacijo imajo zlasti ptice, ki preletavajo celine. Vsaka inteligenca je vezana na določeno živalsko vrsto, v vsaki vrsti pa so prav tako različne stopnje inteligence. Tako je stopnja inteligence različna tudi pri različnih pasmah psov. Med nemško dogo, med "pekinčanom s kitajskega dvora" in evropskim plemiškim metuljčkom (Papillonom) so vsekakor velike razlike: doga je gosposki pes, ki se zaveda svoje moči, pekinčan je oblasten psiček in dober čuvaj, metuljček je majhen, pa je odličen družabnik, živahen, ljubeč in inteligenten. Vsaka od teh pasem pa ima svojo lastno inteligenco; zato jo moramo proučevati posebej za vsako pasmo (Messent 1980, 29). Ko ocenjujemo pasjo inteligenco, moramo razlikovati med prirojenimi lastnostmi, med pridobljenim vedenjem z razvojem vrste in med priučenim vedenjem. Upoštevati moramo različne dejavnike: pasma in velikost; prednike in vzgojo; specialno dresuro; naravo psa: ali je plašen, senzibilen, ali ima močno voljo in trdne živce, ali je topo agresiven. Ali je sposoben dojeti kaj novega, nas presenetiti s kakšnim dejanjem? Ali se je sposoben prilagoditi se novim, razvitim okoljem, socialnemu vedenju v družini, v hiši, v stanovanjskem bloku? Pri merjenju inteligence torej ne gre za "dresurne umetnosti", ki jih vcepljajo UČitelji ali pa dreserji psov, in ki se jih pes nauči. Verjetno pa je dokaz inteligen-

196

POGOVORNI "JEZIK" ŽIVALI KANZI RAZUME ŽE TISOČ BESED

Najbližje človekovi artikulaciji glasov in sposobnosti komuniciranja so med živalmi nedvomno primati. Vokalizacija in mimična komunikacija opic sta subtilni in zelo kompleksni, tako da je možno, da se živali sporazumevajo z jezikom, ki ga ljudje ne razumemo. Z vrsto poskusov so znanstveniki skušali človeške opice naučiti jezika, ki ga uporablja človek. Prvi poskusi so bili omejeni na prizadevanja, da bi opice trenirali posnemanja govorice človeka. Po mnogih letih treninga so orangutana naučili izrekati le dve besedi: oče in čaša (angl.: papa in cup). Prav tako so po dolgem treningu šimpanzinj o Viki naučili samo štiri besede: mama, oče, čaša in gor. V obeh primerih so opice izgovarjale besede komaj razumljivo. Ker je bilo očitno, da opice zaradi anatomske strukture grla niso sposobne za \ človeško govorico, so pri šolanju uporabili vizualne simbole. Zakonca Gardner \ sta se s šimpanzinj o Washoe skušala sporazumeti z jezikom gluhonemih. Tre- 1\ ning opice sta začela pri starosti 11 mesecev: v petih letih sta jo naučila 132 zna·kov. Dosegla sta tudi povezavo besed, na primer: "Pridi, odpri!" ali "Daj mi bonbon." (Gardner in Gardner 1975). I Premack (1976, 1978) je šimpanzinj o Sarah učil pisati in brati s pomočjo barvnih plastičnih figur, ki so predstavljale besede. Figurice so bile pritrjene na pokončni magnetni plošči. Sarah je lahko odgovarjala na vprašanja tako, da je po.tavljala ustrezne figure na tablo. Sarah je uporabljala 120 plastičnih simbolov. te je kombinirala simbole, je z njimi lahko dajala ukaze in odgovore. Sarah ni znala posameznih figuric samo smiselno urediti, marveč se je nauči­ I.uporabljali ludi slovni(\na pravila. Znala jl' logi(~I1l' ol1l'racijP, knr govori o njl'nllnll'lig('IH'i (I'rt'lllilt'k, SIWIlli1 '1).

197

MIselno zn custveno zlVlJenJe

Sporazumevanje živih bitij

lj O

6

Sarah vzeti

jabolko

Qče

lj O D

Sarah

vzeti

banano

6če

rw3 ~

lj

rwIJ 3

~

lj

Mary dati

čokolado

Sarah

Mary

ne

dati

čokolado

Sarah

Premack, shema 1: Pogovor med Saro in Marijo.

Novo metodo je uporabil von Rumbaugh (1977). Šimpanzinj o Lano je naučil uporabljati računalniško tipkovnico. Na zaslonu so se ji prikazovali besedni simboli. Računalnik je programiral tako, da je prepoznal Lanino slovnično pravilno rabljene simbole in Lano ustrezno nagradil. Lana se je lahko ves dan "igrala" z računalnikom in njeno šolanje ni bilo omejeno na učne ure eksperimentatorjev. Lana je znala s pomočjo plastičnih simbolov na računalnik napisati prošnjo: "Prosim - stroj - daj banano!" To pomeni, da je vedela, kako priti do banane. Ko so ji na zaslonu najprej pokazali Ibanano, nato bonbon, so ji zastavili vprašanje: "Imenuj!" Lana je na zaslon na1\ pisala to, kar je hotela, namreč banano. Lana je potrebovala 1600 poskusov, da je obvladala tak pogovor z računalni­ kom. Lana ni poznala pomena izvirnih simbolov (banane in bonbona). Pomen teh simbolov je spoznala šele s poskusi. Ko so nadaljevali s treningi, pa se je pokazalo, da se je Lana hitreje učila spoznati pomen novih simbolov. Izreden uspeh pri učenju "jezika" je dosegel 14 - letni pritlikavi šimpanz Kanzi, ki ga poučuje dr. Sue Savage - Rumbaugh na lingvističnem inštitutu univerze v ameriški zvezni državi Georgiji. Svoje želje zna izražati tako, da pokaže na simbole, naslikane na tabli, ali pa na simbole na posebni tipkovnici, pri če­ mer se zaslišijo ustrezne angleške besede.

198

Kanzi razume že kakih tisoč angleških besed in tudi sam komunicira s pomoposnetih glasov na klaviaturi. Z določenimi zvoki sestavlja stavke, v katerih uporablja samostalnike, glagole in pridevnike, odgovarja na vprašanja in jih tudi sam postavlja. To jezikovno znanje so primerjali z znanjem dveletne deklice Alie. Raziskovalci so sestavili 653 ustnih ukazov, ki njima znane predmete povezujejo v stavke, kakršnih še nista poznala. Na začetku sta bila pri razumevanju ukazov enakovredna, naposled pa je Kanzi pokazal znanje, ki je ustrezalo dvoinpolletnemu otroku. Kadar ni "zaposlen", pomaga Sue pri kuhanju. Dela tisto, kar mu Sue naroči: pomiva krompir in ga daje v posodo. Ko ga Sue opomni, naj da več vode, gre k vodovodni pipi in natoči vodo. Rad se sprehaja po gozdu, zbira les za žar, sam tudi zakuri ogenj, razdeli prisotnim krožnike in kruh. Ko so mu nastavili slašči­ co v kletko, ki je imela vrata zavezana z vrvjo, je Kanzi pograbil oster kamen in z drgnjenjem prerezal vrv, odprl vrata in vzel slaščico. Nekoč so mu zavrteli posnetek filma, ki prikazuje divje šimpanze, kako s kamni drobijo oreh. Naslednji dan je Kanzi sam ponovil kretnje svojih sorodnikov iz divjine. Zatem so mu pokazali, kako so naši predniki pred več kot dvema milijonoma let uporabljali najprimitivnejše orodje: drgnjenje kamna ob kamen. Kanzi je to z zanimanjem opazoval in nato sam izvedel iste kretnje. Vseh Kanzijevih sposobnosti še niso odkrili; z genetskimi raziskavami pa so ugotovili, da sodi v posebno vrsto šimpanzov, ki so veliko bližje človeku. Poskusi s človeškimi opicami so yokazali, da ima učenje človeškega jezika in sporazumevanja le omejen uspeh. Simpanzi so dosegli komaj tisto raven sporazumevanja, ki jo premore majhen otrok. Razlika med opico in otrokom se kaže morda le v stopnjah inteligence.

I

čjo

I I

SIMBOLIČNO SPORAZUMEVANJE S PLESOM

Nekatere značilnosti človekovega jezika najdemo tudi pri živalih. KomunikaUvno vedenje čebel na primer ima značilnosti abstraktne ravni uporabe signalov. Ples čebel je v mnogih pogledih simbolično komuniciranje. -Kadar čebela najde pašo blizu panja, pleše krožni ples; čebele sledijo plesalkinim gibom in zvedo, da je paša blizu. Po vonju njenega telesa spoznajo, katere cvetlice morajo iskati. Kadar je vir bolj oddaljen, zapleše čebela tresorepi ples. Frekvenca tresenja repa kaže na oddaljenost vira hrane od panja in natančno .mer. V tresorepem plesu leti če bela najprej nekoliko naravnost, hkrati pa z zadkom trese in brenči. Potem se obrne na eno stran in se v polkrogu vrne na ' Izhodišče. Spet leti v ravni črti, potem se v polkrogu obrne na drugo stran; tako da dela osmice. Čim bližje je paša, tem hitrejši je ples in tem krajše je brenčanje mcd ravnim delom plesne osmice; tem hitrejši pa je tudi ritem brenčanja in njeKuvlh prl'killih'V (l.illdIHll'r, .~I11'mi\ H).

199

!

Sporazumevanje živih bitij

Misl'lllo ili

('I/S/lI!'/1O

ti lJ/Wil;/'

I SPOSOBNOST KOMUNICIRANJA S ČLOVEKOM

I

I

I

,1, 1:

I

1:

Lindauer, shema 8: Sporazumevanje čebel. Krožni ples (zgoraj) sporoča čebe­ lam oddaljenost vira hrane na razdalji kakih 80 metrov. Tresorepi ples (spodaj) pa sporoča nekaj kilometrov oddaljene vire hrane in simbolizira smer in oddaljenost.

Razmerje med tresljaji z repom in oddaljenostjo temelji na konvenciji, se pravi, na "dogovoru" med čebelami o pomenu signalov. Geografsko različne vrste čebel imajo različne "dialekte". Običajno tresenje z repom pomeni pri nemški čebeli oddaljenost kakih 75 metrov, pri italijanski kakih 25 metrov, pri egipčan­ ski pa komaj 5 metrov oddaljenosti. Nekateri raziskovalci poudarjajo, da simboli (smer in hitrost plesa) ne morejo biti samovoljni, ker so fizikalno določeni s smerjo vira hrane. Simbolni sistem ne obstaja zunaj konteksta družbenih odnosov, v katerem se dogaja proces simbolizacije. Zvok, gibi, znaki dobijo pomen šele, kadar njihova uporaba vzpostavlja skupnost akcije v družbi. Tako tudi simbolni svet če­ l bel nastaja v koloniji čebel, v skupnosti čebel, v njihovem kooperativnem iskanju hrane. Tako je ustvarjena povezava med simbolnim zakladom čebel in stvarnostjo življenja. Simbolika sporazumevanja med čebelami nastaja v interakciji z okoljem. Če je iskanje hrane prostorsko zelo oddaljeno, mora čebela korigirati svoj sistem znakov. Če pa so viri hrane oddaljeni celo kake dve uri, mora čebela koordinirati svoj ples z gibanjem sonca in ustrezno modificirati simboliko plesa. Ples lahko označuje tudi nove vire hrane. Simbolika plesa lahko čebele vodi k virom vode, k propolisu (drevesnemu soku, ki ga čebele uporabljajo za tesnjenje panjev) ali k novemu prostoru za panj med rojenjem.

200

Mnogi biologi so si zastavili vprašanje, ali je inteligenca delfinov primerljiva s človekovo inteligenco? Osupljivo je dejstvo, da je možganska skorja (korteks) delfinov celo nekoliko večja kot človeška (človekova možganska skorja obsega 98 % delfinove). Vendar je primerjava točnejša, če primerjamo možganske kvodente (EQ). Z EQ je mišljena primerjava možganske prostornine s površino telesa. Delfini imajo EQ 1, 5, šimpanzi 2, 5, človek pa kar 7, 4. Toda tudi te primerjave niso ustrezne, saj je odločujoča struktura možganske skorje, ki pa je pri človeku izjemno kompleksna. Sposobnost delfinov temelji predvsem na izzivih socialnega okolja, življenja v skupnosti, dolgega dozorevanja mladičev in visoke ravni oskrbe delfinskih staršev. Delfine je med drugim proučeval zlasti Luis Herman, ki je osnoval postajo pri univerzi na Havajih. Svoje morske bazene je popolnoma osamil pred hrupi morja in pristanišča. Dva delfina z imenom Akeakamai in Phoenix je izbral v Meksiškem zalivu, ko sta bila stara dve leti. S 15 leti sta bila zrela za šolanje (delfini žive od 30 do 40 let). Kognitivne procese pri delfinih je raziskoval s posebej razvitim umetnim "jezikom", ki ga je sam ustvaril. Herman je delfine šolal s posebej usposobljenima pomočnicama Aimy in Susan. Učne ure je izvajal tako, da je različne objekte porazdelil po vodni gladini, zatem pa je zahteval izvedbo učnih lekcij z znaki. Ti so pomenili, na primer: "desno", "voda", "čez", "prinesi surf", "levo", "korpa", "oseba", "žoga", "notri", "prinesi", "ali je v košari", "vprašanje", "končano". Naučil jih je razumevati tudi cele stavke: "Akeakamai naj začne!", "Susan, znak", "Phoenix posnemaj!". Delfina sta morala dnevno izvesti 11 do 21 učnih lekcij. Kot dober rezultat šolanja so šteli, če sta izvedla 70 do 100 % lekcije. Delfina sta za vsako lekcijo dobivala nagrado. Delfinki razumeta tudi bolj zapletena znamenja z rokami. Ne dojemata le pomena besed, marveč tudi to, kako se z zaporedjem besed spremeni smisel povedanega. Znata si tudi predstavljati predmete, ki jih nimata več pred seboj. Na vprašanje, ali sta žoga ali obroč še v bazenu ali ne, odgovorita s sunkom na vesli Z napisoma "da" ali "ne", ki plavata v bazenu. Herman zato meni, da se delfini v mejah njim znane znakovne govorice lahko pogovarjajo s človekom. Vsi ti uspehi so opogumili Hermana, da je začel raziskovati funkcije obeh , možganskih polovic. Z eksperimenti je dokazal domnevno asimetrij o: preproste znake je hitro procesirala desna polovica, kompleksne verige znakov pa leva; leVI polovica možganov je bila sposobna tudi hitreje reagirati. Zastavlja se vprašanje, ali so delfini kljub drugačnemu komunikacijskemu si.temu dovolj inteligentni, da izvajajo zahtevne storitve oziroma ali so ljudje dovolj Inteligentni, da bi delfine bolje razumeli? Nil univerzi v Arizoni je raziskovalka Peppenbergova naučila afriškega sivel" pllpngnja All'xa izrazov za več kot 70 predmetov, dejavnosti, barv, oblik in Inuvl. All'x zna odgovoriti tudi na vprašanja o količinah predmetov, ki so na ' . 1 padnju prl'd njim. Sh'ti "'.na do Šl'st. Cl' obiskovall'l' Sl'Žl' pu vroči skodl'lici ka-

201

Sporazumevanje živih bitij

ve, ga opozori: "Vroče!" Ob pogledu na krožnik s sadjem pove, kaj si želi: "Grozdje!" Ko je zbolel, ga je raziskovalka odnesla navveterinarsko kliniko. Ko je hotela oditi, je zahreščal: "Pridi sem! Rad te imam. Zalosten sem. Hočem na-

Miselno in

čustveno

življenje

ZAVEST IN ČUSTVA

zaj!"

Papagaj očitno razume, da z govorico naveže komunikacijski stik s človekom in da z njo vzbudi pozornost. Včasih se tudi izredno čustveno izrazi. Očitno je tudi, da dojema, kaj pomeni vedenje človeka in kaj namerava storiti. Ali dojema tudi, kaj se dogaja v človekovi glavi? V tanzanijskem nacionalnem parku v gorah Mahale so znanstveniki opazili bolno opico. Bila je živčna in brez volje do življenja. Nenadoma je zbrala zadnje moči in se odplazila pod grm Vernonia amiygdalina, ki ga opice le redko uživajo. Glasno je sesala iz poganjkov, požirala sok in izpljunila vlaknaste ostanke. Do naslednjega dne se je vidno popravila. Vrnil se ji je tek in bila je kot prerojena. Žival se je ozdravila z zdravilno rastlino, ki jo kot zdravilo uporabljajo tudi Tanzanijci. Opazili so tudi, da se nekatere opice navsezgodaj zjutraj kar v gosjem odpravijo 20 minut daleč do aspilie iz družine sončnic, pogoltnejo cele liste, potem pa so se začele zvirati kot otroci, ki morajo vzeti ribje olje. Aspilia ima tiarubrin A, ki mori parazite, glivice in viru se ter celo ubija rakave celice v trdih tumorjih. Primati uporabljajo naravna zelišča celo v "porodništu". Medvedi na Aljaski pa izkopavajo korenine rastline ligustricum, ki je zdravilo proti zajedavcem, bolečinam v želodcu in bakterijskim infekcijam. To zdravilo uporabljajo tudi Indijanci. Znastveniki imajo že seznam vsaj petnajstih zdravilnih rastlinskih vrst, ki jih opice uporabljajo kot zdravilo. Zelo pomembne so bile tudi raziskave mentalne reprezentacije (miselno predstavljanje) . Hollard in Delius (1983) sta v Skinnerjevi kletki trenirala golobe, da razpoznajo med določenim vzorcem in podobnimi vzorci. Golobi so morali pokazati, kateri vzorec je najbolj podoben izvirnemu vzorcu. Merila sta čas prepoznavanja. Primerjala sta tudi, kako človek prepoznava iste vzorce. Ugotovila sta, da so golobi in človek sposobni z enako natančnostjo prepoznati vzorce. Golobi so bili enako natančni pri rotaciji vzorcev. Preizkus so izvajali celo učinkoviteje kot človek. Rezultat ni bil pomemben samo za vrednotenje inteligence živali, marveč je prispeval tudi k osvetlitvi problema miselnega predstavljanja objektov. Postavila sta tezo, da učni uspeh temelji na mentalni reprezentaciji.

SAMOZAVEDANJE Živali se zavedajo svojega delovanja: senzorične informacije hite od sklepov in mišic k osrednjim možganom in žival reagira; to dokazuje, da se zaveda svojega vedenja. Živali imajo različne oblike zavedanja samega sebe. Lahko zaznajo stanja svojega telesa in prepoznajo izvajano vedenje. Visoko razvite živali imajo obliko samozavedanja, ki nastaja iz zaznavanja sebe kot "osebnosti" in iz zaznavanja interakcije s svetom. Pes si gradi svoj notranji vir informacij, svojo kognitivno karto sveta tako, da v prikritem notranjem poskusu primerja sebe in svojo vlogo v krdelu oziroma v družini. Tako prepoznava sebe in se skuša vživeti v vloge drugega (vodje krdela oziroma gospodarja). (Vreg, shema 9). ~OnVACIJSKI

DRA2WAJ (·,NPUT-)

:...-.,.

PRIKRIT POSKUS NOTRANJI VIR INFORMACIJ K6GNITJVNA KARTA

PROCES IZZIVANJA VEDENJA (REAKCIJ)

1. SAMOZAVEDANJE a.sebe b. drugih

1. PREPOZNAVANJE: a.sebe b. drugih

2. LASTNA VLOGA ~ v krdelu, skupnosti

NAMENSKO DEJANJE

(-oUTPUT-)

K DRUGEMU

2. IGRANJE VLOGE v krdelu, skupnosti

3. VLOGA DRUGIH v krdelu, skupnosti : 4. SPLOŠNE NORME VEDENJA PSA

t-r--

)

; 3. PREVZEM VLOGE a. speCifičnega I drugega b. posplošenega drugega

INTRAPERSONALNI VZVRATNI PROCES

.

INTERPERSONALNI VZVRATNI PROCES (OO DOGODKA OKOLJA)

Vr.g, shema 9: Samozavedanje psa. I'ell tako pri komuniciranju z gospodarjem izoblikuje "družbeni" jaz. V nje-

10vem odzivanju prepoznava sebe, Preprosto bi lahko dejali, da se pes vidi v zrc.lu ~tovcka. Podoživlja pravila vedenja v skupini in jih sprejema. MnogI' živali fl.a~irajo tudi na svojo zrcal no sliko tako, kakor da bi srečale

.voJogn N()VrNtllikll, Simpllnzi in orangutani se lahko cl'lo prepoznajo v zrcalu. MI"dL !\llllpllllzl P" ZI'I'lIlo uporllbljnjo, dn si l'istijlllil'II' Idl'Sil,ki jih IH' vidijo,

202

203

Sporazumevanje živih bitij

i Ii.1

I

pe k možganskim živčnim centrom. Čas je odvisen od jakosti in ostrine dražljaja in receptivnega organa (Tembrock 1978,67). Senzibilnost lahko na biološki ravni opredelimo preprosto kot stopnjo obču­ tljivosti organizma na dražljaje okolja. Žival je lahko občutljiva na bolečine: vsaka žival nanje drugače reagira, nekatera zelo občutljivo, druga topo. Pes lahko občutljivo reagira na udarce in na potege (zlasti z bodečo ovratnico). Pes se lahko občutljivo odziva na podnebne razmere, na vročino ali mraz, na veter, sneg, dež, na nevihte in strele. Pes se lahko senzitivno odziva na srečanje s sovrstniki, na tekmeca, ki vdira na njegovo ozemlje, na psičke, ki se mu dobrikajo. Pes lahko zelo natanko spremlja gibanje človeka, njegovo obrazno mimiko, govor, njegova razpoloženja, lahko pa povsem brezbrižno strmi v svojega gospodarja. Senzibilnost je genetsko determinirana, pogojena je s pripadnostjo določeni pasmi, pa tudi z genetskimi dispozicijami v okviru določene pasme. Nekateri psi, zlasti pa psičke, so izredno občutljivi: radovedno in bistro opazujejo svet okoli sebe in se občutljivo, razumno odzivajo na dogajanja okoli nje. Senzibilnost je lahko tudi pridobljena v procesu socializacije. Pes, ki je vse življenje zaprt v zamreženo, "zaporniško celico", ki jo imenujemo pesjak, in nemočno grize mrežo, bo ostal vse življenje top, neobčutljiv, besen in grozljiv. Pes pa, ki veliko preživi v interakciji s človekom, ki živi ob človeku, ki se s svojo "govorico brez besed" nenehno pogovarja s človekom, bo nedvomno razvil visoko odzivnost na dogajanja okoli njega. Vigilantnost je stanje žive čuječnosti za eksogene in/ali endogene dražljaje, ki lahko sprostijo določeno apetenčno vedenje. Stanje čuječnosti prepoznamo po tem, da žival živo reagira na dražljaje. Čuječnost je sposobnost živali, da svojo pozornost hitro usmeri na nov dražljaj. Nekateri biologi razlikujejo tri stopnje čuječnosti: 1. sproščeno stanje budnosti, 2. živahno pozornost in 3. močno vzdraženo "emotivnost". Pickenhain in Klingberg pa razločujeta štiri stopnje: 1. sproščeno budno stanje (do okolja indiferentna motorika), 2. aktivirano budno stanje (pozornost do okolja, brez motorike), 3. aktivirano budno stanje z motivirano motoriko in 4. stanje ekscesnega vzburjenja (brez usklajenih situacijskih vedenjskih dejanj). Nasprotje čuječnosti je stanje pospanosti oziroma spanja. To je stanje zmanjšane aktivnosti, ki kaže na relativno senzorično neobčutljivost za zunanje dražljaje. To je čas motoričnega mirovanja. Sesalci zehajo, iščejo ustrezen prostor za počitek in zadremajo. Tako stanje je lahko posledica monotonosti življenja. Žival mora imeti tudi ustrezno psihično počutje, razpoloženje za določeno delovanje. Psihično razpoloženje nastaja ob delovanju zunanjih in notranjih dražljajev (primarni učinki, hormoni, stopnja vigilance, kondicija, spodbude spomina). Poleg tega lahko nastane le takrat, kadar splošna konstitucija živali spodbuja in uravnava stanje počutja (psihična občutljivost, senzibilnost). Psihična razpoloženja živali so: veselost (veselje), žalost, volja za igranje (razpoloženost za igro) in druga. Žival je lahko dobro razpoložena. Dobro počutje je fizično-psihološko stanje organizma, za katero je značilna zadovoljitev vseh za vrsto specifičnih in individualnih (subjektivnih) potreb in se vzdržuje z neoviranim, normalnim potekom telesnih funkcij v daljšem obdobju. Če pa je žival dalj časa

· 1

206

Miselno in

čustveno

življenje

"oropana" dobrega počutja, nastopijo stanja strahu, prestrašenosti in druge psihične napetosti. Tako stanje povzročajo tudi bolezni, poškodbe, zunanji pritiski. Pobitost, nerazpoloženost in druge oblike depresije povzročajo šibko voljo za delovanje, igranje ali šolanje. Žival je lahko tudi v stanju razdraženosti (zlovoljnosti) in ni pripravljena na delovanje. Za žival je verjetno najdepresivnejša oblika razpoloženja žalost. Pes je žalosten, če se mora za kratek čas posloviti od gospodarja. Še večja žalost in skrb ga obide, če je gospodar bolan ali poškodovan. Opisali smo že žalost škotskega psa Bobbyja, ki je šel za pogrebom gospodarja in do smrti ostal ob grobu. 47 Razpoloženje se razlikuje od apetence, prvič po tem, da v nasprotju z apetenco ne zahteva aktivnosti, drugič pa po tem, da ni nagonsko specifično kot apetenca. Žival je lahko razpoložena za igranje; vendar "razpoloženje" nima notranje moči, ki zahteva akcijo, kot jo ima apetenca. Razpoloženje lahko analitično ugotovimo le tedaj, če nastaja ob apetenci, ki terja akcijo, in vodi k apetenčnemu vedenju. Razpoloženje in pripravljenost za akcijo se lahko prenašata na sovrstnike s pomočjo signalnih dražljajev ali značilnega simbolnega vedenja. Intencionalni gibi, ženitni ceremonial ali komunikacijski signali lahko spodbude socialno posnemanje ali enako vedenje (Meyer 1984,207). Depresivno razpoloženjsko stanje je pogost pojav. Sam sem občutek potrtosti pri psu večkrat opazil: pes je "nesrečen", če ne izvede kakšne vaje v zadovoljstvo vodnika; pes je frustriran, če zgreši sled: prisila (ali celo brca) bo psa demotivirala. Ponavljanje takih frustracij bo povzročilo stalno depresijo. Študent ima na izpitu "tremo" in postane nekoncentriran (odpove mu spomin, poloti se ga obup). Podobno bo pes zgubil koncentracijo in bo obupan "šaril" ob sledi ter čakal nagospodarjevo reakcijo. Izobražen vodnik bo ravnal pomirjujoče: psa bo pomiril in mu skušal pomagati najti sled. Dober inštruktor hitro naredi novo sled ln psa uspešno vodi po novi sledi. Pes tako premaga frustracij o in prizadevno "prišari" do konca sledi. 48 Pes z lajanjem izraža vznemirjenost, ki jo povzroča notranja napetost: bliža IC nevaren sovražnik, nekaj neznanega; psa se polašča preplah, srce mu stiska Itrah, ali bo kos temu sovražniku. Hkrati si kliče k pogumu, vzbuja se mu agrelivna napadalnost. o 4% Mcd drugo svetovno vojno so bili podobni primeri. Ko so v Mariboru nemški gestapovci odpeljali gospodarja v zapor, je pes Tiger nenehno oprezal pred hišo za svojim gospodarjem. Čez nekaj dni JI' mimo hiše šel transport Slovencev za taborišče v Dachau. Med njimi je bil tudi vklenjen Ttwov gospodar. Pes je skočil h gospodarju in z njim korakal na železniško postajo. Tam so psa odgnali s puškinimi kopiti stran od vagonov. Ko je transport odpeljal, se je Tiger vlegel na peron ln nepremično zrl za vlakom. Prišla je babica, mu ponudila jesti in ga skušala odpeljati domov. TIKl'r pil ni hotel hrane in se ni ganil s postaje. Tri dni je babica hodila zaman na postajo, četrti dii" pa gil jl' nilšlil I1lrtVl'gil. Slulil je, da gospodarja ne bo več nazaj, pa je od žalosti umrl. f.

Pri psu ost!'r poleg ~. jl'1'I111'nom, bodl'('a ovriltnica ali celo brca ne morejo biti vsa "umetnost" kinologovl S I'ohv.,lo in II.,gnlll.lll1i \lomo dosl'gli vl,liko Vl'('. Z.,lo moramo opazovati ne samo stov"lo "pt'It'lln', 1'1'11)\ v/.tlr,,>.t'IIj,' III motlvlrilllllsl, milrv!'t' IlIdl sl'nl.ibilnosl, vigilalllnost iII razl'01"',Plllt'pN." VNI' to p.lgollIl" pl'll'r.IVIjI'1I0Nt pNI' 1111 olkrijo.

207

r

Sporazumevanje živih bitij

V tej notranji napetosti, v tem konfliktu, vidi edini izhod v okrepljenem, besnem lajanju in vmešanici napadalnega in izmikajočega se vedenja. Resnično nevarni so tisti psi, ki svoj "strah" premagajo z agresivnim vedenjem: s tesno/ bnim molkom, pridušnim renčanjem ali agresivnim laježem. Včasih pa se to vokalno vedenje spremeni v agresivni naskok na sovražnika, pri čemer pes ne izpusti niti glasu. Notranja napetost nastaja takrat, kadar je konflikt med dvema motivacijama: pridobivanje hrane ali pa beg. Pri interferenci motivacij, kot na primer pri soča­ sno aktiviranih motivacijah za napad ali beg psa, pa je težje razrešiti konflikt. V tem primeru se superponirajo celo načini kretenj, groženj pri psu, ki nastanejo iz konflikta teh dveh motivacij. Lorenz je raziskal mešano motivirane kretnje psa, ki interferirajo (sovpadajo). Opisal je mirne izraze na obrazu psa, nato rast agresivnosti, ki se kaže na obrazu; hkrati pa se kaže tudi motivacija za beg, ki jo zrcali obraz. Največja intenzivnost obeh motivacij se pojavi v situaciji, ko se žival brani in ne vidi izhoda (Lorenz 1978, 195) (Lorenz, shema 1). 1

\1

~~ ~~ "\ /

'1,~ 't

' ' c: ) C -~v""',>,>,

~,

"1

""'h

.

"')oo

III'IIJ'JI

Lorenz, shema 1: Konflikt motivacij. Izrazi psa na levi (od zgoraj navzdol) kažejo naraščajočo pripravljenost za beg. Izrazi psa zgoraj (od leve proti desni) pa kažejo narašča­ nje pripravljenosti za napad. Agresivnost izraža z zobmi, s pokončnimi uhlji in nasršeno dlako. Podobne konfliktne situacije imamo tudi pri človeku, kadar je notranje razdvojen zaradi dveh odločitev, kako ravnati. Obe odločitvi lahko pomenita tudi različne vrednote; mora se odločiti, ali ravnati v skladu z lastnimi moralnimi načeli ali pa se podrediti "ukazu" skupine, ki ji pripada. Tudi človek je lahko podobno "razklan" kot pes: ali se rešiti z begom ali pa herojsko "umreti" na družbenem prizorišču ali pa v resnični vojni. Konfliktne situacije, v katerih živimo, pa so lahko tudi motivacija za razvojno spreminjanje, motivacija za nova spoznanja, za inovacije, za spremembe življenja ali družbenega sistema. Iz vsega povedanega lahko spoznamo, kako različni so svetovi komunikacijskih partnerjev, s katerimi izmenjujemo sporočila. Že pri človeškem komuniciranju ugotavljamo, da je medsebojno komuniciranje polno nesporazumov, napačnih razumevanj naših kretenj ali besed. Zelo pogosto naše komuniciranje s

208

Miselno in

i' l

čustveno

življenje

partnerjem vodi v oster besedni spopad ali celo v interesni konflikt; šele z dodatnim besedovanjem skušamo pojasniti, da "nismo tako mislili". Prav tako težavno je komuniciranje s psom, predvsem zato, ker imamo na razpolago skromno zalogo znakov in ker se ne nadzorujemo, kako in kaj sporočamo psu. Še bolj neuspešno je komuniciranje, če ne opazujemo psa, kako bo reagiral na naše sporočilo. Kajti tudi komuniciranje med človekom in psom temelji na recipročnosti (obojestranskosti sporočanja) in na upoštevanju povratnih sporočil.

SAMOZAVEST IN NOTRANJE ZADOVOLJSTVO Volk je z ostrim vohom začutil divjad, razvil nagone zasledovanja in iskanja, sledenja, napada na žival, stresanja in usmrtitev plena ter prinašanje plena v brlog. Kadar je živali uspelo dobiti plen, ji ni bilo samo v veliko zadovoljstvo, ker je zadostila prehranjevalnemu naganu - pogoju za preživetje, marveč je nase gledala tudi samozadovoljno, lahko bi rekli s ponosom in samozavest jo. Zadovoljevanje nagonov živim bitjem ne vzbuja samo zadovoljstva zaradi možnosti preživetja, marveč jim povzroča tudi užitek. Tudi za psa je zadovoljevanje nagonov po hrani, po zavetju in varnosti doma (samoohranitev), po razmnoževanju pravi pasji užitek. Teh nagonov ne bo opravljal le z mehaničnim refleks nim vedenjem; v njem se bodo sprožili različni fiziološki, kognitivni, emocianaini, nagonsko-ciljni procesi, ki mu bodo omogočali oralne, anaine, falične in druge užitke. Užitke lahko najdemo v delu, v športu, v igri, v socialnem druženju. Užitek je za človeka tudi odkrivanje novega, gon po iskanju. Pomislimo samo, s kakšnim notranjim žarom se je Kolumb odpravil odkrivati Ameriko. S kakŠno energijo se lotevama zapletenih delovnih operacij! Notranji imperativ nas žene, da želimo spoznati vedno kaj novega, pridobiti si novo znanje, zadostiti svoji iskalni radovednosti. To vzbuja pri človeku ustvarjalno napetost, hkrati pa mu uspeh ustvarja duhovno ravnovesje. Človek se umiri, počuti se zadovoljenega. Psa prav tako prežema radovednost: vse želi prevohati, spoznati nova okolja; leli se igrati, pa tudi naučiti kaj novega. Pravi pes je tisti, ki komaj čaka, da bo prlAc1 na pasji poligon in da bo lahko "uresničil" samega sebe v delovnih vajah, v obrambi in napadu, kar je zanj igra in užitek, način "samouresničevanja". Če pri tem izdatno pohvalimo, bo srečen. Če pa psu spodleti kaka vaja, ali če za'1 r.dl slabe koncentracije naredi napako (zaradi česar sledi ukrep prisile), se v JI nj~m sprožijo napetosti, ruši se njegovo notranje ravnovesje. Tako se tudi pri plU menjujejo cikli napetosti in sprostitve, krčevitega iskanja notranjega ravno.eljn, ki potrjujl' njegovo pasjo osebnost.

.a

209

Komuniciranje in vedenje

PRAČLOVEK IN NARAVNI IZBOR BOŽANSKA ISKRA STVARJANJA?

Etolog Dennett je v svoji zadnji knjigi "Darwinova nevarna ideja: evolucija in pomen življenja" evolucijo razložil kot naravni izbor: evolucijski proces brez zavesti in celo duha že na miljone let poganja življenje in poraja najbolj čudovite stvaritve sveta. Dennett ugotavlja, da Darwinova teorija pojasnuje veliko več kot samo nastanek vrst; pojasnjuje tudi razvoj diferenciranosti in raznolikosti v družbi, znanosti in tehniki. Nobene besede ni več o mitih stvarjenja ali božje volje. Evolucija sama ustvarja zavest in jezik - te mogočne dejavnike človekove­ ga nastanka in razvoja. Filozofi so nakopičili veliko dejstev o živih bitjih in jih sistematizirali na različne načine. Aristotel se je že v mladih letih ukvarjal s proučevaf)-jem narave in medicine. Njegova znanstvena dejavnost je zajemala vsa področja antične znanosti: metafiziko, logiko, naravoslovje, zgodovino, politiko, etiko, književnost, retoriko. Zato je lahko podal celovit filozofski, zgodovinsko-razvojni in naravoslovni oris živih bitij. 49 Po njegovem se narava giblje - brez ostrih meja - od mrtvih teles k živalim; ta razvoj vodi preko "bitij", ki so sicer živa, ne moremo pa jih imenovati živali, namreč rastline. Nižje stopnje "življenja" omogočajo pojav višjih stopenj. To je težnja narave k cilju. V vseh stvaritvah narave vidi Aristotel smotrnost, ne pa slučajnost.

Živali je razdelil v dve veliki vrsti: v razred živali s krvjo (vretenčarji) in v razred brez krvi (nevretenčarji). V prvi razred uvršča tudi štirinožne živali z dlako, ki rojevajo žive mladiče - mednje sodijo tudi psi. V svojih spisih je obravnaval več kot 500 živalskih vrst - kar je za tedanjo znanost predstavljalo ogromno število. Za svojo klasifikacijo živali je zbral ogromno empiričnega dokaznega gradiva. 5o Aristotel je učil, da vsa bitja - ne samo živeča - kažejo dvoje značilnosti: bistvene, ki delajo čisto posebna bitja, kakršna pač so, in nebistvene lastnosti, ki lahko varirajo znotraj vrst. In k vsaki vrsti bitja je spadala substanca. Substance so bile za Aristotela brezčasovne, nespremenljive. Vrste organizmov so veljale za nespremenljive. 49

Aristotel je napisal več kot deset del s področja naravoslovja (O nebu, O nastajanju in propadanju, Metorologijo in druge). Posebno zanimivi so njegovi spisi o živalih, ki jih je izdal v dveh knjigah: O delih živali in Zgodovina živali. To so dejansko prvi spisi o živalih, ki temelje na splošnih filozofskih predpostavkah; z njimi podaja enoten sistem znanosti, skladen učenju o naravi.

50

V Zgodovini živali sistematično obravnava anatomske, fiziološke, morfološke in biološke probleme živalskega sveta, mimogrede pa podaja tudi zanimive opise psiholoških lastnosti. Tako jl' o psih zapisal, da so živali z bleščečimi očmi brez sramu. V svojih znanstwnih proučevanjih jI' uporabil metodo primerjalne analize anatomskih, fizioloških in psihosomatskih lastnosti živih bitij. Zato ga lahko štt'j!'mo nll'd antit'l1t' prt'dhodnikl' I'tolo!\ijl'.

212

Homo sapiens in stvaritve sveta

Angleški filozof Locke je postavil aksiom, da materija ne more iz lastne moči v sebi proizvesti niti gibanja: gibanje, ki ga ima, mora torej povzročiti in ga podeliti neko drugo bitje, ki je močnejše kot materija. Če materijo in gibanje vzamemo kot prvo in večno, potem se ni moglo mišljenje nikoli začeti. Res pa je, da je Locke poleg božjega in državnega zakona postavil tudi "law of opinion" kot I enakovredno kategorijo, kar je bil napredek v razumevanju ljudskega duha. Locke je prisegal na nekakšno kozmično piramido: Bog, duh, načrt, red, ka-I os, nič. Vse ima svoje mesto v stvarstvu. Ni vsa materija urejena; deloma se nahaja v kaosu (entropiji). Samo del urejene materije izhaja iz načrta, samo nekatere načrtovane stvari imajo duha. In na vrhu piramide je en sam duh, Bog. I Darwin se ni soočal z Lockovim togim pojmovanjem sveta. Ni tudi predlagali nove teorije o stvaritvi kozmosa. Hotel je le pojasniti izvor vrst. Naravoslovce i Darwinovega časa so vznemirjala številna vprašanja: predvsem odkritje sposo-I bnosti organizmov za prilagajanje in neskončna pestrost vsega živega, milijo- \ nov vrst rastlin in živali. Spraševali so se, zakaj imajo ptiči in ribe skupno hrbtenico, ne pa peres; zakaj so ptiči in sesalci, ki plavajo kot ribe, toda nimajo škrg; zakaj so psi številnih velikosti in oblik, toda ni nobebne pasje mačke ali pasje krave ali pernatih psov. Ob teh "skrivnostih" narave se je rušila tudi Aristotelova toga klasifikacija živih bitij. Darwin je razmišljal o zgodovinski evoluciji in ugotavljal, da vrste niso nespremenljive, razvijale so se in ustvarjale nove. Toda tem teorijam je stal nasproti aristotelovski aksiom, da so substance nespremenljive, da neka stvar ne more spremeniti svoje substance in nove ne morejo nastajati - razen po zapovedi stvarnika sveta. Reptil se ni mogel spremeniti v ptiča prav tako kot ne baker v zlato. Darwin je to pojmovanje presegel s tezo, da so sodobne vrste potomci prejšnjih in da je izvor novih vrst potekal z modifikacijami in z naravno selekcijo. Evolucijski proces razporedi spreminjanje na orjaška časovna obdobja. To spoznanje je grozilo, da bo porušilo petrificirani aksiom o božanski iskri stvarjanja. Kasneje so z zakonom entropije podali nov vidik: uveljavili so aksiom propadanja sveta, spreminjanja reda v kaos in nered. Entropija se povečuje, če ni nasprotnih silnic, ki uvajajo red in organiziranost. Po zakonu entropije se vesolje Ipreminja v neurejeno, kaotično stanje - vse tja do smrti v mrazu in ledu. Živa bitja se upirajo razpadu v prah, vsekakor za določeno obdobje. Iz svojega okolja jemljejo vse, kar potrebujejo, da se obdrže telesno in duhovno. Življenje, prilagajanje in ustvarjanje so torej entropiji nasprotni proces, so negentro, pira. Človeški intelekt ustvarja nove strukture in energetske potenciale, ki se upirajo "smrti" zaradi entropije fizičnega vesolja. Živa bitja so torej stvarstva z 'vgrajenim načrtom", s programom, ki organizira živo bitje v boju proti entropiJI, neredu, propadu in kaosu. Produkti človeškega duha, kulturni artefakti so hi..... ,torlčni dokaz za ustvarjalne razvojne trende človeštva. Preživetje živih bitij v grozljivih okoljih temperaturnega in geološkega nihanj. narove v bilj onih let jc dokaz o vgrajenem genetskem programu, ki živa bitla f.t>ne k cilju, k življl'nju v najtežjih okoliščinah. Zakon preživetja in reprodukcije (rnzlllnožl'vanja) Žl'lH' živa bitja, da se razvijajo: po naravnem izboru olltAlit/o v bitki Ili1SPIlSllbIWjši, z najboljšim filnissom.

I

213

Komuniciranje in vedenje

Moralo je miniti nekaj milj ard let, da si je ena izmed vrst mnogoceličnih organizmov, neka vrsta primatov po naključju izoblikovala množico lastnosti, ki so ustvarile tudi miselne enote. Med živimi bitji je človek tista vrsta, ki se razlikuje od drugih živih bitij, ker je edina vrsta, ki ima posebej razvito "metodo" za ohranjanje in sporočanje načrtov razvoja. Kaj je človeka oblikovalo v osebnost: ali dedne lastnosti, ali pa vplivi okolja? Enako vprašanje velja za živalski svet, predvsem za visoko razvite primate: ali na razvoj živali vpliva predvsem dedna informacija? Lorenz je v svoji knjigi o temeljih etologije zapisal, da so nekateri znanstveniki napačno formulirali pojme prirojeno in pridobljeno kot dva disjunktivna (ločevalna) nasprotja. Menil je, da je vsakemu učenju osnova program, ki je nastal v zgodovinskem razvoju - če naj to učenje producira načine vedenja smiselne za ohranjanje vrste (Lorenz, 1987: 20). l Z drugimi besedami, vsako "naučeno vedenje" ima svoje "korenine" v filogenetič­ ; nem razvoju (razvoju vrste) prek mutacij in novih kombinacij dednih lastnosti ( ter naravne selekcije. Ko proučujemo te svetove, lahko izhajamo iz pozicij antropologije, vede, ki pojasnjuje vedenjske vzorce prostorsko in časovno povsem različnih kultur. Pa še znotraj te vede so različni pristopi: "biološki antropologi" gledajo na človeš­ tvo kot na eno izmed živalskih vrst; "sociološki antropologi" pa menijo, da moramo ločevati človeštvo od njegove biološke osnove. Antropolog Walter Goldschmidt je v svojem referatu Antropologija in moralni red (1990) naglasil, da sistemsko dinamično gledanje priznava svet dualizrna, • v katerem živi človeštvo: fizični (materialni) in simbolični svet. Posamezniki so ! motivirani, da zadovoljijo svoje biološke potrebe in svoj simbolični "ego" s pri! zadevanjem po samorealizaciji, po sebični uveljavitvi sebe v neki življenjski kaIrieri. Etologi nas opozarjajo, da moramo skupke dednih informacij, ki producirajo "naučeno vedenje" živali, iskati v zgodovinskem razvoju vrste, (v filogenezi). Komunikologi podobno ugotavljajo, da je komuniciranje pogoj nastanka, obstoja in razvoja človeškega bitja na evolucijski (antropogeneza) in na socializacijski ravni (geneza subjekta). Zato si probleme vedenja in komuniciranja oglejmo najprej z vidika zgodovinskega razvoja. Doslej nismo imeli ničesar, kar bi bilo starejše od 3, 6 do 3, 7 milijona let. 51 Meave Leakey pa je na severu Kenije našla avstralopitekove okončine, zobe in

lobanje, stare od 3,9 do 4,2 milijona let. V Etiopiji je Američan Tim White odkril celo še starejše kosti. To pomeni, da smo se povsem približali tisti razvojni točki zgodovine, ko je moral živeti poslednji skupni prednik šimpanza in človeka. Na podlagi analiz i DNK domnevamo, da se je odločilna ločitev zgodila pred 5 do 7 milijoni let. Do- , slej so našli štiri po štiri in pol milijona let stare kosti hominidov. Verjetno pa ! bomo našli še starejše. Tisto, kar je ločilo homo habilisa od njegovega predhodnika, avstralopiteka, je bilo ogromno povečanje možganov, ne da bi ustrezno zraslo tudi telo. Za homo habilisa se zdi, da je prvič nastopil pred 2,3 ali 2,4 milijona let. V tistem ča­ su se je v Afriki moralo zgoditi nekaj, kar je pomenilo, da je koristneje imeti večje možgane. Začela se je nova linija evolucije. I Razvoj hominidov se je začel v bližini ekvatorja na območju Kenije in Ugan-l de. V Južni Afriki pa so našli lobanjo tauniškega otroka, ki je bil star približno \ 2,5 do 2,6 milijona let. Imel je za opico preveč človeku podobni značilnosti - zo-I bovje, naklonski kot obraza, način, kako je lobanja sedela na hrbtnici. Iz tega jel nastala predstava, da sta obstajali dve veliki, med seboj neodvisni skupini homi-I nidov. ' Podnebne razmere na ekvatorju govorijo o tem, da se je vse začelo na te~ območjih. Toplota je utegnila biti pomemben faktor. Tudi današnji ljudje ljubijq ' toploto. V tako mrzlih in surovih krajih, kot je bila Evropa, so ljudje lahko preživeli le s tabornimi ognji, oblačili in votlinami za prebivanje. Kaj je odločilo, kdo bo v tropski Afriki postal človek, kdo postal šimpanz?52 Raziskovalci so si venem edini: pokončna hoja je utirala pot k človeku. Kaj je pripravilo opičjega človeka k temu, da se je zravnal. Skok z dreves na tla ni bil nenaden. Obstajal je vmesni stadij, ko so hominidi podnevi tekali po tleh, ponoči pa splezali na drevesa, da so tam prespali, kakor še danes delajo šimpanzi. Tako bi bili na varnem pred levi - ne pa tudi pred leopardi. Odkrili so fosile nog, ki je bila v členku podobna človeški, navzdol proti palcu pa opičji nogi.: ta noga je bila idealna ne samo za tek po zemlji, marveč tudi za plezanje po drevesih. Pred 3,5 milijoni let je torej bila vmesna faza; ko so hominidi del časa preživeli na tleh, del pa na drevesu. Od prehoda k pokončni hoji do razvoja večjih možganov pa je preteklo še več kakor milijon let. Taunški otrok kaže, da je razvoj možganov nastopil šele pozno v procesu učlovečenja. Človeški smo bili najprej po zobeh, po pokončni hoji in šele mnogo pozneje po možganih.

Prvi dvonožni človekov prednik Australopithecus afarensis je iz obdobja pred 3,6 do 3,8 milijona let. Njegov naslednik Australopithecus africanus, katerega lobanjsko prostornino so ocenili na pri?li~~o 500 cm3, se j~ pojavi!'pred približno 2,75 milijona let. V obdobju izpred 1 do 2 milijonov let Je zIVel Homo habIlIs s kramalno kapaciteto okrog 650 cm3 in nadaljeval evolucijsko pot do vrste Homo erectus. Kranialna kapaciteta, ki je v začetku znašala 850 cm 3, je pred 300.000 leti obsegala že 1200 cm3 . Pri fosilih, ki so mlajŠi od 200.000 let, govorimo o vrsti Homo sapicns. Prostornina človeških možganov je tedaj narasla na današnjih '1400 cm:l.

la [Jrv) primati so bili prilagojeni na dreves no okolje, imeli so gibljivost prstov in razvitost vida kot} nilJvllžnt'jšeKa čuta. Red primatov se deli na dva podreda: polopice in Anthropoidea, v katerega NPlldilJO opin' novl'ga in starcKa sveta kot tudi človeku podobne opice - giboni, orangutan, goriIII, dvt' vrNtl šimpan~.a - in pal'lovck tpr m'kaj njPK()vih prt·dnikov. Človeku sta genetično najbli~.I~ ohl' vrNtl šlmpilm.1I - nIlvIIdni in pritlikavi šimpa,w., Tt'mll NIt'dita najpn'j gorila in nato šp ·lIrllIlKlIllln. 1I1"kl'mll',1I' ril~lIkl' "wil ('loVt'komln nll'/lovlmi llalhll~.llml NOTodniki NO 1.1'10 11111111111'. 1

KDO BO POSTAL ČLOVEK - KDO ŠIMPANZ?

, I I

l'

,,, ,1

II! ,

'1: , I I

I

Homo sapiens in stvaritve sveta

51

214

I

215

Komuniciranje in vedenje

Homo sapiens in stvaritve sveta

JEZIK: NAJVEČJA "IZNAJDBA" PRAČLOVEKA

I

,I

Kako so se relativno slabotni hominidi uveljavili kot uspešen model v tako nevarnem svetu divjine in pragozdov? Odločilno vlogo je odigral jezik. Pri neki dva milijona let stari lobanji homo habilisa so na notranji strani našli vdolbinice, in sicer natančno tam, kjer so pri današnjem človeku centri za govor, centra Broca in Wernicke. Teh značilnosti pri avstralopiteku še ni. Pri homo habilisu so bile torej že dane nevrološke predpostavke za govor. Homo habilis je stopil na sceno pred 2,3 do 2,4 milijona let in takrat so se zgodile štiri odločujoče stvari: prvič, skokovito povečanje možganov, drugič, naI stop regij Braca in Wernicke, tretjič, izum prvega kamnitega orodja in četrtič, 1 dramatično poslabšanje podnebja. Pragovorica, ki je pognala proces evolucije, je bila preprosta. Namesto golega ' ponavljanja glasov kot pri šimpanzih, je avstralopitek že začel ar-ti-ku-li-ra-ti en glas za drugim. Najbrž je zvenelo tako, kakor če poskuša govoriti gluhonemi \ človek.

I

1

I

,

1

"

Jezik je nedvomno največja "iznajdba" človeka. Nevrološke strukture, ki so hominide usposobile, da so iz svojih zaznav v možganih ustvarili notranjo predstavo o svetu, je močno povečal njihovo sposobnost prilagoditve okolju. Iste strukture so jim verjetno omogočile, da so kretnjam in glasovom prida li pomene in tako razvili primitivno govorico. Besede pa še niso nakazovale sintakse. Sledove take govorice brez sintakse najdemo v kretnjah in glasovih opic. Možno je, da je en sam genetski dogodek zadostoval, da se je pragovorica razvila v jezik s sintakso. To pa je zahtevalo povečanje možganov, tvorbo novih živčnih povezav in izpoljšan glasovni aparat spremembe v anatomiji glave. Zatem pa je trajalo še dva in pol milijona let, da se je naučil slikati po stenah jam. Simbolično jamsko slikarstvo pa je staro komaj 20.000 let morda celo 60.000 let. Mnoge spremembe so posledica kulturne, ne pa biološke evolucije.

V ZAČETKU NI BILA BESEDA...

Govor je nastal šele v procesu evolucije. Naši predniki so morali postati sposobni ne samo načrtovati in razvrščati posamezna delovanja, marveč so morali znati sestavljati in kategorizirati mentalne reprezentacije objektov, dogodkov in odnosov. Analogno temu procesu mora dojenček razviti sposobnost, da bo dojel pojme in jih priklical iz spomina; sprožiti in uresničiti mora številne geste in delovanja. Ves ta napor bo potreben prej, preden bo lahko izgovoril izbrano besedo. Še več miselnega napora zahteva izoblikovanje celega stavka. Da bi lahko izvajal sintaktične operacije (razvrstitev govornih elementov v stavek), mora najprej razviti živčni sistem. ,

Do nedavnega so znanstveniki menili, da možgani predelujejo jezik na dveh krajih: na Bracavem območju (za nastanek govora) in Wernickejevem območju (za razumevanje govora). Nevrolog Damasio z ženo Hanno pa je zgradil model o tem, kako možgani predelujejo jezik. Govor obstaja zunanje kot "artefakt", kot zbirka simbolov v možnih kombinacijah, notranje pa kot nevraina utelesenje teh simbolov in njihovih pravil ("nevraina" pomeni centralni živčni sistem, specifično pa živčne celice s svojimi nastavki, nevroni). Za prezentiranje govora morajo možgani uporabiti iste mehanizme kot za predstavitev drugih stvari. Možgani "proizvedejo" govorico s tremi med seboj delujočimi strukturami. Prva je cela baterija nevralnih sistemov tako v desni kot v levi možganski polobli, ki z različnimi senzoričnimi in motoričnimi sistemi skrbi za negovarno izmenjavo med organizrnom in njegovo okolico, se pravi za vse tisto, kar človek zaznava, misli ali čuti. Možgani uredijo te negovarne predstavitve po kategorijah (kot so postava, barva, vrstni red ali čustveno stanje) in ustvarijo še nadaljno prezentacijsko raven za rezultate teh klasifikacij. Na ta načIn lahko človek organizira objekte, dogodke in odnose. Ravni teh kategorij in simboličnih prezentacij sestavljajo podlago za abstrakcije in metafore. Druga skupina - majhno število nevralnih sistemov, ki so lokalizirani v levi polovici možganov - predstavljajo foneme, kombinacije fonem av in sintaktična pravila za kombinacijo besed. Če možgani te sisteme sami mobilizirajo, so besedne oblike pripravljene, da sestavijo govorjene ali pisane stavke; če so spodbujeni od zunaj (z govorjenim ali pisanim), izvedejo prve predelave avditivnih ali vizualnih signalov. Tretja skupina struktur, ki je večji del prav tako lokalizirana v levi polobli, posreduje med obema prej omenjenima strukturama. Te posredniške, mediato rs ke strukture lahko sprejmejo pojem in spodbude oblikovanja besed, ali pa lahko sprejmejo besede in spodbude druge dele možganov, da prikličejo ustrezne pojme. Pri govorjenju nadzorujejo tvorjenje besed in stavkov; pri razumevanju govorjenega sporočila pa sprožijo sistem tvorjenja bsed in mediacije. Na podlagi tega koncepta lahko podamo komponente nekega pojma. Skodelica kave nam ne nudi samo vizualne in taktilne predstave, njene oblike, barve, površine in toplote, marveč tudi vonj in okus kave ter način, kako moramo roko ln ramo naravnati, da bomo ska de lic o ponesli k ustom. Nevralni procesi, ki vodijo izmenjavo med človekom in objektom (skodelico 'kave), sestavljajo bliskovito sosledje med mikrozaznavami in mikroakcijami, ki V ndi zavesti potekajo skoraj sočasno. To se dogaja v ločenih, vendar podrejeno členjenih funkcionalnih območjih; vidiki vizualne zaznave se delijo v manjše .llIteme, na barvo, obliko in gibanje. Kje Ile te razpršene aktivnosti združujejo? R. Damnsio in H. Damasio menita, da je to utelešeno v skupkih nevronov v .tevllnih konvergentnih regijah možganov. V teh območjih se stekajo skupaj aivčna vlakna, ki so odgovorna za tako iml'novane feedforward projekcije (vnaprej prcdvidl'lH' povratl1l' zVl~ze) lleVrllllOV in se združujejo z ustreznimi fcedb'ck projl'kl'ijilllli iz dl'llgih J'l·gij. l'1' J'l'ilklivirnnjl' /',notraj konvl'rgt'ntnih ron čisto določenih

~I

,1

216

217

Komuniciranje in vedenje

I

I

l'

: i I I

I· ,

I

i

I

,1I !

1: I

spodbudi feedback projekcije, se mnoge anatomsko ločene in daleč porazdeljene skupine nevronov sočasno "prižgo", pri čemer se rekonstruirajo vzorci prej{ šnih dejavnosti (A.R Damasio, H. Damasio 1993, 142-143). I Bistvene so torej konvergentne točke, mentalne stikalne postaje, ki omogočajo dostop do informacij in jih povezujejo z drugimi sorodnimi podatki. Identificirala sta območja, ki bi lahko bila konvergentne cone v možganih leI ve poloble. V senčnem režnju na primer se zbirajo podatki o imenih predmetov, živali in ljudi, medtem ko drugo območje v čelni skorji deluje kot zveza za glagole. Spet tretje nadzoruje sestavljanje samostalnikov in glagolov v stavke. Možgani ne skladiščijo samo informacije o izkušnjah s predmeti, temveč urejajo informacije po kategorijah, tako da lahko skupaj reaktivirajo sorodne dogodke in koncepte - oblike, barve, prostor in čas ter pripadajoča gibanja telesa in reakcije. Take kategorizacije pa so z lastnimi zapisi shranjene v drugi konvergenčni coni. Bistvene lastnosti predmetov in procesov vsake interakcije so , I predstavljene v takih prepletih. ;i Možganska skorja, siva substanca, kjer domujejo vse možganske funkcije, . ' vskladišči zapis fonemov in sosledja fonemov, iz katerih so sestavljene besede. ;i Izmenične projekcije nevronov med območji, ki beležijo te zapise, skrbijo za to, N da aktiviranje enega območja sproži ustrezno aktivnost v drugem. \1 Območja možganske skorje so povezana z motoričnimi in predmotoričnimi deli skorje, in sicer neposredno in z globje ležečimi subkortikalnimi "tiri". Ta dvojna motor ična povezava je pomembna: prava proizvodnja govornih glasov se opravlja bodisi pod nadzorom kortikaine poti, bodisi subkortikalne ali po obeh poteh. Subkortikalni "tir" ustreza habitualnemu učenju, medtem ko kor\ tikaina pot opravlja učenje na višji, zahtevnejši ravni, to je asociativno učenje.

Homo sapiens in stvaritve sveta

ZMAGOVITI POHOD ČLOVEŠKE VRSTE SPOLNOST IN RAZMNOŽEVANJE Pred 3, 5 milijona let so po polju iz vulkanskega pepela v vzhodnoafiških stepah že hodila tri opičje-človeška bitja. Spredaj sta hodila moški in ženska, za njima otrok, ki je skakal v odtise stopinj staršev. Te okamenele odtise stopinj trojice so odkrili v današnji Tanzaniji in so najzgodnejše pričevanje o pokončni hoji hominidov, ki so najpomembnejši korak k homo sapiensu. Predstave o teh predljudeh so znanstveniki črpali iz opazovanja opičje vrste bonobos. Ti pritlikavi šimpanzi so najinteligentnejši med opicami. Razumejo se na umetnost poljubljanja iz usta na usta ali pa na roko ali nogo. Pred kopulacijo se stiskajo in objemajo ter pihajo v obraz; ko opravljajo v raznih držah seksualni akt, se skoraj vedno gledajo. Pri tem jim oči izžarevajo seksualno poželenje (Lawick-Goodall, slika 4).

218

Lawick-Goodall, slika 4. Opičji samec si želi bližine samice (zgoraj). Poljubljanje šimpanzov (spodaj) Nobena žival ni po vzorcu parjenja tako podobna ženski kot samica bonobos, ki je skoraj ves ciklus pripravljena na opičjo ljubezen. Nagnjena je k promiskuiteti, vendar ima svoje ljubljence, ki nikakor niso dominantni opičjaki. Najbolj privlačni se ji zdijo samci, ki so čedni, ki pa hkrati posvečajo pozornost mladičem in ki samici odstopijo dober grižljaj, za kar so poplačani s seksom. Nevrobiologi, genetiki in raziskovalci hormonov so tudi odkrili, da se "stik" lIeksualnosti začenja že v zgodnjem embrionalonem stadiju. V prvih 35 dnevih po oploditvi so vsi ljudje ženskega spola. V tem času se v zarodku oblikujej
219

l. \/ .' 4> / (. i

\ \ ,

Homo sapiens in stvaritve sveta

Komuniciranje in vedenje

i

II

Človek je veliko bolj, kot se domneva, determiniran z dedno gmoto in hormo ni. Zlasti je omejena njegova svoboda pri razmnoževanju in izbiri partnerja. Narava mu tega svojega v milijonih let razvitega in prizkušenega programa ni dala preprosto na voljo. Pravi smisel in namen spolnosti pri živalih in ljudeh je reprodukcija živih bitij: z vzrejanjem je treba zagotoviti potomstvo, zaporedje generacij in ohranitev vrste. Spolno razlikovanje sega v zgodnjo fazo evolucije. Celo bakterije zaradi boljših preživetvenih možnosti svojih genov že producirajo "spolne faktorje". Samec lahko oplodi veliko samic. Za ženski organizem pa je napor, potreben za razmnoževanje, veliko večji. Nosečnost in vzrejanje potomcev zahtevata čas in energijo. Če naj bi bil trud uspešen, je pomoč nujno potrebna, na primer, pri graditvi gnezda in iskanju hrane. Kljub temu je zvestoba v živalskem svetu izjemno redka. Zlasti med pticami je to vidno: če samica najde boljšega partnerja, višjega po rangu, z daljšim repom, z znaki boljšega fitnessa, bo takoj zapustila dosedanjega partnerja. Zvestoba v živalskem svetu ostaja, če je za oba partnerja bolje, da skupaj vzrejata mladiče, kot pa da si iščeta nove partnerje. Vendar je nezvestoba naravni pojav, tako pri živalih kot pri človeku.

ja na druge dele telesa, vznemiri ga predvsem vonj po "vroči" samici. Ženske pa gledajo moškemu v obraz in - kot kažejo raziskave - v osmih sekundah odkrijejo bistvene informacije o njem. Moške spodbudi že pogled na partnerko, ženske pa večinoma šele dotik. Refleksno seksualno vzburjenje za- i radi vizualnih dražljajev bi ženskam spodkopalo svobodo odločanja pri izbiri i partnerja. Selekcija daje prednost tistim samicam, ki so izbirčne in se spolno ne \ vzdražijo prehitro. Človeško vedenje se razlikuje od opičjega po tem, da je bolj ločeno od biološke reprodukcije in da je pripravljenost na oploditev omejena na sezonsko obdobje parjenja (vroči poletni mesci). Medtem ko opičja samica večinoma živi brez orgazma, je pri človeški samici to skoraj pogost, čeprav ne obvezen pojav. Reprodukcijska sposobnost ženske je omejena na kako tretjino njenega življenja. Pri opicah ni trdnih znamenj o socialnih vezeh, ki bi jih spodbujala spolna aktivnost. Pri človeku naj bi bilo drugače, vendar človeški samec ohranja za spol specifično strategijo, ki mu jo je vtisnila milijone let trajajoča evolucija.

AFEKTIVNO DOŽIVLJANJE SVETA

ODLOČILNI VPLIV SPOLNOSTI IN LJUBEZNI

,1

!

Vodilni biologi evolucije so prepričani, da zmagovitega uspeha človeške vrste ni zagotovila pokončna hoja in tudi ne sproščena raba rok za orodje, ampak vzreja potomcev. Naravni izbor, ki je stavil na nrav, je spodbujal temu ustrezno konstelacij o občutkov. Ustvaril je biološko jedro ljubezni, ki je zbližal o dve člo­ veški bitji z različnima spolnima strategijama. Človekinja se je morala vesti izbirčno in zvito pripustiti k sebi samo tistega, ki je imel dobre gene in ki je bil pripravljen skrbeti zanjo in za zarod. Ona je preiskusila in zavrgla človeškega samca, če ni ustrezal strategiji razmnoževanja in varovanja rodu. On je snubil in tekmoval s konkurenti, dokler ni izpadel iz igre zapeljevanja ali pa je prišel na potezo. Ženskemu spolu je koristna dvojna strategija: želi si imeti skrbnika, pomoč v vzreji, prehranjevalea in varnost doma, hkrati pa občasno priredi tekmovanje ponudnikov sperme, kar ji prinaša določene prednosti: partnerju izkaže svojo pomembnost in žensko privlačnost, vzbudi mu ljubosumje, hkrati pa si pridobi nadomestne varuhe in pomočnike. Možnost za preživetje potomcev je tako poveča­ na s širjenjem spolnega in skrbniškega okolja. Promiskuiteta je povečala možnost spočetja. Žensko ljubosumje ni veljalo toliko ljubezenskemu blodenju moškega. Bolj je veljalo čustvenemu jedru, iz katerega izvira njegova skrb za zarod. Tisto, kar moškega seksualno vznemiri, je "optimalni sprožilec". Pri človc­ ! škem samcu se oči pogosteje usmerjajo v ženska prsa in v mednožje, v srednjl' \ in spodnje, torej biološko vroče dele ženskega telesa. Opičje samice pa imajo \, majhne, neopazne prsi, ki se povečajo le med dojenjem. Opičji samec se ti S111 t'I" ..

I , l'

220

Ljudje imajo poseben predel možganov za predelovanje čustvenih zaznav in spominov. V čustvovanja pa se vpletajo tudi drugi deli možganov. Čustvo je ključni element učenja in odločanja. O tem, kdaj se bomo poročili, kakšno strategijo varčevanja bomo izbrali, kje bomo živeli, se ne moremo odločati zgolj na temelju razuma. Kompleksnost človekovih psihičnih struktur in procesov sestavljata dve neločljivo povezani komplementarni funkcijski enoti: kvalifikacijski čustveni sistem, ki deluje z manjšim številom temeljnih afektivnih stanj (ki so skupna vsem viloko razvitim živalim), in kvantifikacijsko-abstraktni kognitivni sistem, ki se je V evoluciji enormno izboljšal do stopnje današnjega človeka. Oba sistema sta se v skupnih, ponavljajočih se aktivnostih, v skupno doživetih izkušnjah povezala v funkcionalno integrirani afektivno-kognitivni sistem oziroma čustveni, miselni in akcijski program. S svojimi kombinacijami sestavljata visoko diferenciran skupni sistem za obvladovanje srečanj s stvarnostjo. Na tej podlagi je možno sprejeti psiho-socio-biološki model, v katerem imajo , ",kti ali emocije - oziroma njeni nevrofiziološki korelati - temeljno organiza~'l.ko ln integracijsko funkcijo. Tako povezujejo kognitivne vsebine, ki sodijo .kupaj, v kontekstno-odvisne čustvene, miselne in vedenjske programe s ču­ 'Wlno barvitost jo. Osrednjo vlogo imajo tudi pri funkcijsko pravilnem skladiHenju in mobilizaciji spominskih vsebin (Ciompi 1993,128) . .• Afcktivni faktorji učinkujejo pri nadalinem razvoju kognitivnega funkcijske• •INtema na višje abstrakcijske ravni. Stevilni čustveni, miselni in vedenjski proRrftml so na razlil'nih hieri1rhičnih stopnjah dejanski gradbeni elementi člo­ v,kovu pNilw, ki jo lahko ri\ZIII1ll'1110 kot visok kompll'ks organiziranih spojev

likih pro~rl\mov.

221

Homo sapiens in stvaritve sveta

Komuniciranje in vedenje

Afekte, emocije, razpoloženja ali občutja, kot so bes, veselje, jeza, žalost in strah, lahko opredelimo kot kakovostna uglašenja, ki trajajo nekaj sekund do nekaj ur (emocije) ali nekaj dni, celo tednov (razpoloženja). Pri tem gre vedno za celovite psihične centralno-živčne kot periferno-telesne fenomene, njihovi vegetativni spremljevaini pojavi pa so posredovani hormonalno. Čustva torej ne domujejo le v glavi, marveč tudi, kot pravi ljudski rek, v trebuhu, jemljejo dih, pospešijo utrip srca in povzročijo, da se lasje naježijo. Objektivno merljivo je to s spremembami utripa, krvnega pritiska, dihanja, napetostjo mišic in prekrvavitvijo kože. Kognitivno-intelektualne funkcije pa potekajo kvantifikacijsko, analitično v odnosih velikosti, časa, razdalje, kotov in drugih odnosov med kognitivni mi elementi, in sicer od posameznih zaznav do abstraktnih pojmov. Kognicija je informacijska predelava senzorskih dražljajev do vzpostavitve omenjenih odnosov. Iz načina selekcij in povezav kognitivnih elementov vznikne določena logika. Naj pojasnimo s primerom: Če načrtujem potovanje v neko mesto, bo kognitivno procesuirano moje znanje o geografskem položaju, oddaljenosti, prometnih zvezah, poznavanju načrta mesta in legi mojega hotela. Afktivno pa bodo zavestno ali nezavestno povezani tudi pozitivni ali negativni občutki odnosno afektivnavrednotenja. Ta obarvajo in določijo mojo celotno misel in delovanje, mojo logiko o tem mestu na odločilen način. Odgovorni so pri pozitivni odločitvi, ali sem sploh motiviran za to potovanje. Primer tudi kaže, kako se komplementarni afektivni in kognitivni elementi med seboj povežejo v funkcionalno integrirane sisteme odnosov oziroma v ču­ stvene, miselne in vedenjske programe. Afekti trajajo minute, ure ali celo nekaj dni, miselne vsebine pa se lahko menjajo v sekundah. Čustveno dojemajosvet otroci in nekatere visoko razvite živali (na primer psi). Čustveno - in ne samo miselno - doživljamo vsakdanje življenje, naš socialni položaj, vloge in status v družbi. Afektivno spremljamo politično dogajanje doma in v svetu, gospodarske probleme, kulturno in izobraževaln.o življenje. ~u~i pri nas~~ja~ju ~na~stve­ nih pojmov in teorij, celo pri abstraktmh matemahcmh operaClJah ImajO custva (lVlogo, ki ni zanemarljiva. Zato se lahko samo sprašujemo, ali sploh obstaja misel, ki bi bila prosta afektov. I Afekti in čustva so gibalo in organizator socialne dinamike. Kolektivni emocio1nalni impulzi, razpoloženja, javni sentimenti, stališča in vrednote niso le gibalo in motivacijski dejavnik skupin in socialnih sistemov, temveč jim v aktualnih i situacijah, pa tudi za daljše obdobje podeljujejo potrebno strukturaino in orga. nizacijsko povezanost. Družina, skupine in narod bi brez skupne emocionalne 1 baze razpadli. Skupno delovanje je možno le na podlagi določenih skupnih ču­ stev - strah, bes, veselje, entuziazem. Spektakularni primeri afektne logike so ~ množična psiha, množična panika ali množična histerija. Skupine lahko integrira skupen bes, sramota ali strah. Kolektivni spomin \ 1 lahko potone zaradi novih javnih sentimentov; v vojnih situacijah pa čustva privro spet na dan in se izrazijo v sovraštvu med narodi, ;rerami ali kulturami, kot nam je pokazal primer vojne med narodi Jugoslavije. Custvom pritiče ključ­ na vloga pri razumevanju zavesti. Človeku so prirojeni "univerzalni" občutki: \

sreča, žalost, jeza, strah in gnus. Podobno kot so barve sestavljene iz treh te-\ melj nih barv: modre, rdeče in rumene, tako so vsi odtenki občutkov različice I univerzalnih občutkov. Evforija in ekstaza sta različici sreče, panika in plašnost \ različici strahu. Psihično-mentalna dogajanja ne hrani le miselna logika, marveč jo obvladuje afektna logika. Logika strahu, besa in žalosti se dialektično prepleta z logiko veselja ali ljubezni. Oboje lahko človeka spravi ob pamet. Med temi ekstremnimi, čustvenimi evforičnimi stanji je cona nevtralnosti, sprostitve in pasivizacije, ko na svet gledamo z navidez nečustvenimi naboji in miselnimi stereotipi, z logiko vsakdanjega samodejnega vedenja. Katero obeh stanj je v določenih situacijah dominantno, pa je odvisno od konteksta dogajanja. Nevrofiziološke raziskave so dokazale, da imajo čustvena dogajanja korenine! v nevrobioloških procesih. Potrdile so hipotezo, da ima osrednjo vlogo pri regu- \ laciji afektov limbični sistem v možganih. Električno draženje določenih celi- \ čnih skupin tega sistema povzroči sprostitev besa, strahu, veselja ali seksualnih J vzburjenj (kar velja tako za človeka kot za primate). Model afektne logike nam odpira nove vidike človekovega vedenja in dinamike kompleksnih sistemov v miselnem območju. Bistveni nosilec energije živega bitja, ki sproža dinamiko psiho-socio-bioloških sistemov, so čustva in afekti. Koncept logike afektov dokazuje, da moramo sleherno informacijo in komunikativno dejanje razumeti kot afektivno-kognitivno (in ne samo kot miselno) delovanje. Le tako lahko bolje razumemo medsebojni spoj bioloških, psihičnih in socialnih območij. Čustveni, miselni in vedenjski vzorec, vsako socialno zaznavo, komuniciranje in akcijo določajo tako nevrofiziološki kot socialni dejavniki, ki v socialnem doživljanju in vplivanju celotnega okolja nenehno součinkujejo in dalje diferencirajo (Ciompi 1993, 139).

I

ALI JE ČLOVEK "GOLA OPICA"?

i

I

MOŽGANI IN ZAVEST Na tisoče konvergentnih con uporabljamo še za kaj drugega kot za predelovanje jezika. Verjetno usklajujejo druge vrste informacij, ki jih potrebujejo mo!gani - zaznavanje, spomin, čustva. Te konvergentne cone, ki stapljajo raz"escne dele informacij v navidezno celoto, so odgovorne za najbolj izmuzljivi pojav: zavest, občutek, da smo tu in zdaj. Ko Informacija, na primer podoba obraza novega znanca prodre v možgane, pride v obliki dl'ktričnih impUlzov, ki Lwžijo od mrcžnice po optičnem živeu v motKI\llsko skorjo. Impulzi pn'l1lirll'jo v milisl'kundi, njihova pot pa okrepi po-

I

222

223

I

I

Komuniciranje in vedenje

Homo sapiens in stvaritve sveta

sebno vrsto zvez med določeno zvrstjo nevronov in usposobi obnovo slike. Češče ko se vzorec ponavlja, na primer, če človeka večkrat vidimo ali v zvezi s kakšno duševno spodbudo (če je ženska privlačna in jo želimo spoznati), več je verjetnosti, da bo vzorec šel v daljnoročni, ne pa samo kratkotrajni spomin. Od tam, če tega ne prepreči možganska poškodba, bolezen ali starost, ga lahko znova prikličemo, če pripravimo nevrone do tega, da pošljejo impulze po starem vzorcu. Vsak spomin je sestavljen iz številnih različnih vzorcev nevronskih povezav, nekaterih za zvoke, drugih za vid, nekaterih za vonjave ali strukture: na desettisoče nevronov hkrati pošilja drobne električne impulze. Kombinacija teh vzorcev nam omogoči popolno zaznavo. Ena sam spodbuda lahko prinese na dan celo poplavo spominov. "Zavest", pravi Damasio, "je zamisel o nas samih, nekaj, kar vsak hip znova rekonstruiramo na temelju podobe o lastnem telesu, svoje avtobiografije in občutka zamišljene prihodnosti". Če kateri od teh bistvenih delov manjka, se zavest zmanjša, a ne popolnoma. Nekaj pa zavest ni, četudi temu dejstvu nagonsko nasprotujemo: ni nikakršna "jaz" ustrezna entiteta globoko v možganih, ni nikakršnega jedra zavedanja, da bi dirigiralo predstavi življenja. V možganih ni nobenega kraja za tak jaz, torej kratko malo ne obstaja. Nevrologi se sprašujejo, kako se možganom posreči, da zaziblje ta znameniti "jaz" v vero o svoji vsemogočnosti. Le ne znate en del dotoka informacij, ki izvira iz oči, ušes, nosa, ust in telesa, pricurlja do zavesti, "jaz" pa se vseeno počuti kot gospodar nad vsem. Kar izve, je že zastarelo, kajti človek čuti vsak dražljaj z zaU ~ kasnitvijo kake pol sekunde. eutni dražljaj se priplazi v možgane, se tam podr zavestno obdela in šele po tem ovinku z veliko zamudo prispe v velike možgane in s tem v zavest. Možgani jazu ustvarijo utvaro, da je doživel občutek hkrati z dražljajem. "Sedanjost ni nikoli prisotna", sklepa nevrolog Damasio, "naša zavest brezupno kasni." V slehernem trenutku shranijo čutni organi v možganih več deset milijonov bitov (informacij), samo oči kakih deset milijonov. Ta orjaška količina informacij pa je komaj majhen stranski proces tistega, kar se dogaja v glavi tudi brez dotoka od zunaj. Možgani nenehno in brez prestanka "godrnjajo" in producirajo smiselnosti in nesmiselnosti. Večji del tega obdela podzavest. Živčni sistem neutrudno beleži, ocenjuje in presoja večino šumov, tipalnih zaznav in optičnih dražljajev, ne da bi nadlegoval zavest. Čečlovek sanja, dela le notranji fantazijski stroj. Iz kaosa podatkov s posebnim filtrom izloča v zavest samo bistvo. Iz tega "izvlečka" nastaja v zavesti podoba sveta. Možgani brž skušajo dati pomen novim dražljajem. Razvijajo in zavržejo hipoteze, jih primerjajo in preoblikujeio. V zavest pa si utre pot le rezultat te dolgotrajne obdelave. Vsak dražljaj možgani postavijo v pravi kontekst. Brez tega zmogljivega filtra bi verjetno ne bilo niti najkrajšega pisma v človeški zgodovini. \ V možganih je vse oskrbljeno in prepojeno z občutki. Ti pobarvajo vsako misel, vsako zaznavo in vsako sodbo. Svetlobo doživljamo kot barvo, zvok kot zven, ne da bi te občutke lahko zadovoljivo opisali. Gluhemu ni mogOl~l' razloži··

1

I I '

I 1

224

ti barve glasu, zvena trobente. Kaj naj počne spridevniki , "kovinski", "poln", "glasen". Enako ni mogoče opisati občutkov bolečine ali sreče, vonjav mošusa in vrtnic, smrad pokvarjenih jajc ali bistvo oranžne barve. Kaj pomeni slepemu pojasnilo: Modra je hladna, rdeča razburljiva, zelena pomirjujoča. Povezava med zaznavo in občutki je prirojena in se v človekovem zarodku razvije prva. Nastane, ko se nevroni v zarodkovih možganih z več kot sto milijard sinaps povežejo v orjaško mrežo. Tako se že pri dojenčku zasidra nevronski mehanizem, ki oskrbi vsebino zavesti s subjektivno noto. . ~~ziskovalci. v. r~z:,oju zavesti. vidijovusp~šno s:rat~~~jo živih bitij, da se uve-/ ljavIJo v spremmpJocem se okolJU. Mozgam so vec mIlIjonov let shajali brez zavesti. V refleks ih človeka, v njegovih gibih med globokim spanjem ali v načinu, kako vegetativni živčni sistem nadzoruje presnovo kri in krvni obtok, pa evolu- 1 cijski biologi vidijo odmev tega predzavestnega stanja iz časa človekovih pra-/ prednikov. Odprto pa je vprašanje, kdaj se je v živalskem svetu pojavila prva zgodnja oblika zavesti. Nekateri domnevajo, da je bil ta odločilen prag premagan takrat, ko so prve živali že izdelane vedenjske vzorce dopolnile znaučenimi spretnostrni. Ko so živali doživljale okolje zavestno, je bilo mogoče razbiti genetske spone in na njihovo mesto postaviti ravnanje po svoji volji.

v

~q, .. . Lov na jelena. Najstarejša znana stenska slika psa, ki lovi z lovcem. Slika izvira II Catal Huyuka v Anatoliji in je nastala v letih 7000-6000 pred. n.š. Nekateri znanstveniki pa menijo, da je razvoj možganov v sivi davnini spod- (

bujalo predvsem to, da so plemenske skupine postajale vse večje in je' zato

Ikupno življenje v njih bilo vse bolj zapleteno. Sicer so tudi pri šimpanz ih in

.lflnih družbene povezave dokaj zapletene; vendar to ni nič v primerjavi s

l'

kompleksnostjo prt'pletanj v človeški družbi. ( Žo v Illltiki so dounwli, da je l~lovek naravno, telesno bitje, duhovno, racioMInu, !limbolil'no, pa tudi praktično bitjl', ustvarjalno in poetično. Hkrati pa jc po .vuji ~l'IH'ril'ni, antropološki danosti dnll.lwn() bitjl', bitje skupnosti (ZOOI1

polltlkl'lIl) .

22.5

li

Komuniciranje in vedenje

Homo sapiens in stvaritve sveta

Latinska beseda "socius" (tovariš, prijatelj) nam kaže, da beseda označuje potrebo po družbenih vezeh. To izhaja iz "družbene situacije" (Fromm), iz člove­ kove usmerjenosti in navezanosti na druge ljudi, ne pa samo iz potrebe in nagona za preživetjem v naravi in v boju z drugimi živimi bitji, pa tudi s sočlovekom.

Na starogrških vazah je upodobljena skupina lovcev s sulicami in lovskimi psi, ki slede plen - hrano za preživetje človeka in živali. V skupnosti z ljudmi najde smisel svojega bivanja. Bolj ko je ljudska skupnost svobodna, pravična in humana, bolj je lahko posameznik v njej sloboden, ustvarjalen in komunikativen, z drugimi besedami družbeni človek. V vsaki družbi, primitivni ali razviti, je določena organizacija skupnega življenja, ki vsem članom skupnosti določa njihove družbene vloge in funkcije. Brez tega minimalnega konformizma in konsenza, ki spaja ljudi, ne bi bilo možno skupno življenje.

PISAVA - NAJPOMEMBNEJŠI DOSEŽEK ČLOVEŠKEGA DUHA

Ko je človek zarisal prve podobe in znake v skalnat o steno, je menil, da ima to ~.rodejno "sporočilo" magično moč. To je bila nova magija, ki je povezovala ljudI. Bila je nova oblika komunikacije, ki ni integrira la le plemen, marveč je s komunikacijsko močjo segla v daljna obzorja in na druge celine. Človeštvo je

Prizor na poslikani vazi predstavlja lovca Akteona, ki ga je boginja Artemis spremenila v jelena in ga kaznovala s tem, da so ga požrli lastni psi (zgoraj). Detajl asirskega reliefa iz časov Asurbanipala z upodobitvijo divjih oslov" ki jih love lovci z dogam podobnimi psi (spodaj). Osamljen človek je izgubljen v divjini narave. Sam je lahko samo Bog ali pa zver, je rekel Aristotel. Že po Platonu in Aristotelu je človek samo v skupnosti z drugimi ljudmi lahko človek, njegova ljudska narava pa se lahko udejani samo v skupnosti (po1isu).

226

ustvarilo globalno komuniciranje, ki je svet spremenilo v "globalno vas". Izum plrUlVc je spodbudil civilizacijski in kulturni razvoj bolj kot katerokoli drugo dell"le v zgodovini človeštva. Clovek se je dotlej sporazumeval z govorico in kretnjami. Jezikovno sporazum.vanje je bilo odločilno za ločitev od opičje vrste. Toda izum pisave je bil epohalon, verjetno najpomembnejši vzpon človekovega duha. Omogočilo je nastan.k "ovih civilizacij. Bilo je novo sredstvo sporazumevanja in koordiniranja člo. v.koVl.' nktivnosti, pomagalo je razvijati gospodarstvo in trgovino, povezovalo je .p1omtmn in države. V nujllhlrl'jših družbah je bila pismenost izraz družbene vloge, povezane z re1I,llu ln vlndanjPIll. Novo lInwtnost so obvladovali svečeniki, uporabljali so jo obialItniki: II pisllll'llkumi so širili VPrtl ill oblast tpr vzpostavljali hierarhične odnollL' Ilwd ljudmi.

227

Komuniciranje in vedenje

Homo sapiens in stvaritve sveta

G1inena plošča iz Uruka: na sprednji strani so podatki o posodah z mlečnimi proizvodi, na zadnji pa so številke, ki označujejo količine.

V starem Egiptu so stene grobnic poslikali s prizori iz življenja ljudi; na njih so tudi psi kot starodavni spremljevalci človeka.

I

Človek je tisočletja živel na kulturni stopni lovca, ribiča in zbiralea semen.

IPred kakimi 12.000 leti si je udomačil psa, da mu je pomagal pri lovu; udomačil

1 je druge živali, da je imel pri roki hrano. Začel pa si je pomagati tudi s primitiv-

\ nimi sporočili: s kamenč ki je sešteval živali in druge dobrine; to so bila svojevr-

istna sporočila članom plemena. Pred kakimi 5000 leti pr.n.š. je začel risati podo1be. Razvil je pečate v obliki kamenitih cilindrov s podobami in znaki; povaljal jih

sporočilo je bilo vidno. Zatem je izdelal votle glina ste krogle z znaki za številke. Nastalo je podobopisje (piktogrami). In spet so minila tisočletj~, da ~1 je "izumil" pisavo. I Najstarejša pisava je bila sumerijska; nastala je v Južni Mezopotamiji v rodovitnih, toplih predelih med Evfratom in Tigrisom. Arheologi so lepo ohranjene piktograme, ideograme in klinopise (kakih 4000 glinastih plošč in fragmentov) ! odkrili v naselbini Uruk , ki je bila naseljena v obdobju okoli 3.500 pr. n. š. Jezik teh arhaičnih tekstov sestoji iz znakov, ki jih še danes niso povsem razvozljali. J je v glini in

i;

228

Sumerijski klinopis in egiptovki hieroglifi so najstarejši znani pisavi (najdeni primerki so iz leta 2.900 pr. n. š.). Te pisave so bile zelo zapletene: nekatere, na primer kitajska so vsebovale 50.000 do 80.000 znakov. Spet so minila tisočletja, da so izumili abecedo in zmanjšali število osnovnih znakov. Nastale se nove civilizacije in na daljnem vzhodu so kulture rojevale čudovita umetniška dela. Minila so obdobja antične in rimske kulture. Začela se je širiti pismenost. Od 6. do 12. stoletja so večino evropskih knjig napisali v samostanih. Učenost antitnih kultur so ohranili samostanski pisarji, ki so poleg cerkvenih tekstov prepi.ovali tudi umetniška in filozofska dela grških in rimskih avtorjev. V 15. stoletju pa je nastala "Gutenbergova galaksija" in svet so začeli preplav, Ilatl tiskani proizvodi časopisov, znanstvenih in umetniških del. In spet je mora1.0 miniti nekaj stoletij, da je lahko nastala čudovita globalna knjižnica sodobnega ~Ioveka s tisočerimi univerzitetnimi in drugimi knjižnicami in gigantskimi raču­ nllnlAkimi spomini proizvodov človekovega duha. Toda do tega vzpona civilizacije je človeštvo hodilo trnjevo in krvavo pot. Vsa uodnj<,veška kultura je bila v rokah cerkve. Evropske univerze so nastajale v nkrllju l'l'rkVl' in širile ortodoknost. Šele renesansa je prinesla nov vzpon člove­ knvl'Ku duhi1, RI'I1l'si1IH~niki so Sl' n.1Vl'zali na antično filozofijo in umetnost in se lIpupuJIi s sl'l'dnjl'vl'škil1l harhilrstvol11 in l'l'rkvl'l1im mnH~nji1štvom. Vzniknila jl' )mdohll l'II1Vt'k.l lIstv.lrji1I1'i1, ".i1Vt'st o ('IOVl'kOVI'11l Ih'lovi1lljll, z.lVl'sl o sl'hi.

229

li

Homo sapiens in stvaritve sveta

Komuniciranje in vedenje

:1

,I, , I I

I

III

I

Človeška aktivnost je postala pravo človeško kraljestvo, kjer je človek utvarjalec, vzrok in Bog hkrati. Ves njegov pomen je bil v delovanju, v proizvajanju, ustvarjanju, izkoriščanju narave, upoštevanju njenih zakonov. Prekletstvo, ki je ležalo na človeškem individuumu, se je zlomilo. Nastal je "L'uomo umiversale" univerzalni človek, ki obvladuje vsa področja narave in izobrazbe. Poleg sveta umetnosti obvladuje tudi druga, nenavadna, prostrana duhovna področja. Rene1 sančna prekinitev s srednjim vekom je bila vidna tudi v osebni ljubezni, v prikazovanju ženskega telesa. Renesansa je sprejela antični kult golote. Herezija ni bila več samotna in skrita. Imela je vedno več učencev, postajala je drzna in zmago\ slavna. Razum ni več pomenil uravnovešene modrosti, pač pa kritizirajočo drzl nost. Dvom je načel najsplošnejše veljavna spoznanja: zavrnil je priznavanje vesolja kot dokazu boga. Vse božansko je bilo pregnano v nepoznana in neprodirna nebesa. Človek je postal merilo vseh stvari: bil je sam sebi smisel in cilj. Rodilo se je spoznanje o relativnosti. Svetovni popotnik Chardin je dejal: "Dvom je začetek znanosti; kdor o ničemer ne dvomi, ničesar ne razišče, ničesar ne odkrije; kdor ničesar ne odkrije, je slep in bo slep ostal". Nastopil je čas, ko se je duhovna in verska ortodoksnost začela umikati heterodoksnosti. Cerkveni dostojanstveniki niso bili več tisti, ki edini razumejo božjo besedo in stvaritev sveta. Človek ima pravico razmišljati brez strahu, pravico uveljavljanja odločitev individualne zavesti. Začeli pa so se zavedati tudi smrtnosti. Michelangelova dela skrivajo pod svojim površjem okostje, mišično in kostno strukturo, zunanje pa je poudarjena tako imenovana "črta z energetskim nabojem". Leonardo da Vinci je veliko časa in energije vložil v proučevanje anatomije. Njegove risbe so izdelane po resničnih, seciranih človeških truplih. Še posebej jih je proučil za Bitko pri Anghiariju. Risba te bitke je doživela slavo predvsem zaradi duha bitke, zaradi prikaza divjega besa, ki je popadal ne samo ljudi, ampak tudi živali. Ucello je v svojih podobah bitk prikazal bojno polje prekrito s trupli ljudi in konj. Flamski slikar Bosch je naslikal Sedem naglavnih grehov, ki prikazujejo brutalnost in nasilje. Realnost renesančne Italije je bila grozljiva: vladala je revščina, ljudje so umirali od lakote I in strahotne kuge, padali so v vojnah. Vladal je strah pred smrtjo. Nove ideje so bile prezgodnji klic svobode. Heterodoksnost se je začela umikati, nemško luteranstvo je izgubljalo življenski sok, angleški protestantizem se je zdel ogrožen, ofenziva protireformacije je spet osvojila lep del srednje Evrope. • Jezuiti, ti vojščaki reda in discipline, so bili mogočnejši kot kdaj koli. 53 \ Toda človeški duh je neuničljiv. Vzniknila je velika francoska revolucija z idej*mi o enakosti, svobodi tiska in človekovih pravicah. Končala pa se je z giljoti~iranjem enih in drugih, kraljev in revolucionarjev. Izbruhnile so svetovne vojne ir revolucije. Človeške žrtve so bile vrnilijonske. Ta obdobja ničevosti, anil1lalnosjl:i, vzponov in padcev človeka kot Cloveka so izničile duhovne in fizične zarodke humanističnih kultur. Človek se je nenehno spreminjal iz Človeka v "golo gpico", pa se spet krčevito dvigal v nove civilizacijske vzpone.

1

53 Tridetinski cerkveni koncil (1545-63) je zavrnil luteranstvo. Uvpljavili so Cl'Il/.UTO (Indl'x Iihmrum prohibitorum), sekali so krivovl'rskl' d!'snil'l' in glav!' novinarjl'm .

230

CELICE ZA ČLOVEŠKIM ČELOM IMAJO OBLAST NAD VESOLJEM Človeška zavest je sad premočrtnega nadaljnega razvoja živalskih možganov. Devet dolgih mesecev se v glavi človekovega zarodka tvorijo živčne celice - 4000 vsako sekundo.Vsaka izmed njih pošilja na oddaljena območja možganov na tisoče ročic, ki iščejo ustrezne ciljne celice. Ko se človek rodi, se je pod njegovim nežnim lobanjskim svodom povezalo v splete približno 100 milijonov celic. V življenju se teža krmilnega organa štirikrat poveča; nevroni se med seboj povezujejo, medtem ko človek nabira znanje, izkušnje in spomin, dokler se približno 100 bilijonov živčnih ročic ne spremeni v najbolj kompleksno tvorbo vsega univerzuma - v organski substrat človekove osebnosti V tem klobčiču živcev so shranjene mučne ure matematike, strahovi prve ljubezenske noči. Spolzka, siva krpa je skladišče stotih in stotih uspešnic pop glasbe in celih simfonij. V njenih zavojih in režah so se gradile piramide, v njih so bili domišljeni verzi iz Hamleta. Goščava celic za človeškim čelom je prevzela oblast nad vso zemeljsko oblo. Puščave je spremenila v polja in savane v puščave. Njen vpliv sega vse tja do podmorskih kanalov in jarkov, pa do stratosfere. Z mislimi so možgani prodrli do galaksij, ki so oddaljna cela svetlobna leta, do začetkov sveta in v osrčje materij. Rahlo pulzirajoči splet živcev v človeški 10banji pa je postal zmožen tudi uničiti vse živo na zemlji in jo spremeniti v atomski prah. Dolga stoletja so bile misli nesporno področje filozofov, medicina pa se je zadovoljevala z raziskavami telesa. "Mislim, torej sem!" S tem besedami je Descartes zakoličil mejo med duhom' in telesom, med filozofijo in medicino. "Jaz sem substanca, katere edina bit je, . da misli", je ugotovil filozof ves očaran. Ta njegov jaz, njegov duh je obstajal ne-; odvisno od telesa. V drobceni češeriki na možganskem dnu, je ugotovil Descar-i tes, se jaz spušča v dialog s telesom. Tam tudi konstruira orodje, s katerim vpli-\ va na svet. 54 Moč živcev je v njihovi soigri. Medtem ko superračunalnik izvaja svoje račun­ lIke umetnije, ko z vrtoglavo naglica opravlja na milijone seštevanj in odštevanj, pa v človeških možganih "računa" na milijarde celic hkrati. V vsakem nevronu lil! stekajo infomacije iz tisoč ali deset tisoč sinaps. 1

A4 Ot'searlova l'ešerika sla dva živčna črvička, ki se zvijata med malimi in veliki možgani. To je hipoknmp (Ilipocampus). Nili tisočkratna povečava ne omogoča prave predstave o spletu celic v olwh ~ivl'nih snopih, ki sla dolga komaj pol centimetra. Na več kakor milijarde preklopnikov, na Inko II1H'nOVilllih sinilpsah, Sl' pOVPllIjl' dl'sl't milijonov nl'vronov. 1'0 namaščenih vlaknih sem IN Ijll švl!l,ajo l'1l'klril'nl impulzi, odpirajo Sl' vl'nlili za kl'lllil'nl' pl'l'našall'l' informacij ali se zapirlljo t'1t'klrll'lH' z.• ll'ornil'l' .. dokl!'r kr.lInlj,lIljl' i.ivl'l'v nI' "1..llllr/.lH'mo". I'ri l'pill'plil'lll'lll napadu NI' 1111 hll'0~.1I1l1' Igl'Il!'jO !'1t'klril'lH' lH'vihl!' r.l/.hllrj!'llj.1 in 1'1'I'1".IVi ga ghllanl.ll; pri kilpi pil du.~!'­ "I-~ "It 1'1.11.'1' p.lllh'lltll'l',l:tllijtl ,.,voj .. /.1111>'." )'.1111,1111,,1.1. r

231

Literatura

LITERATURA

Adomo, Theodor, W. 1960. Television and the Patem of Mass Culture, v: Schramm, W. (ur). 594 - 613. Adomo, Theodor, W. 1967. Ohne Leitbild. Frankurt a.M. Aldington, Erik, H., W. 1990. Von der Seele des Hundes: Wesen, Psychologie und Verhaltensweisen des Hundes. Weiden: Gollwitzer. Andersen, J., F., Andersen, P., A. in Lustig, M., W. 1987. Opposite sex touch avoidance: A national replication and extension. Journal of Nonverbal Behavior, 11,89-109. Bauman, Peter, Kaiser, Dieter , 1992. Die Sprache der Tiere. Stuttgart: DVA. Beauchamp, Gary, K., Yamazaki, Kunio, Boyse, Edward, A., 1988. Geruchliche Auspragungvon genetischen Unterschieden, v: Franck, D.(ur.). Berger, Peter, L. in Luckmann, Thomas. 1966., The Social Construction of Reality. A Treatise in the Sociology of Knowledge. Ljubljana (1988): Cankarjeva založba. .~ Blumler, J., G. in Katz, E. (ur.). 1974. The Uses of Mass Communication. Curent Perspective on Gratifications Research, London. Bourdieu, Pierre. 1977. Outline of a Theory of Practice. Cambridge: Cambridge University Press. Andersen, J., F., Andersen, P., A Bourdieu, Pierre. 1979. La distinction: Critique social du jugement. Paris: Les editions de Minuit. Buckley, Walter. 1967. Sociology and Modern Systems Theory. New Jersey: Prenti- (j ce-Hall. Burkart, Ronald. 1983. Kommunikationswissenschaft. Wien, K61n: Biihlau. Cherry, Colin. 1957. On Human Communication. New York: John Wiley Cherry, Colin (ur.). 1961. Information Theory: Fourth London Symposium. London: Butterworth. Cherry, Colin. 1963. Kommunikationsforschung - eine neue Wissenshaft. Frankfurt a.M: Fischer. Ciompi, Luc. 1993. Die Hypothese der Affektlogik, v :Dittami J.(ur.). Craig, W. 1918. Appetites and Aversions as Constituents of Instincts. Biol. Bull., Hoods Wole 34, 91-10. Damasio, Antonio R in Hanna. 1993. Sprache und Gehim, v: Dittami J. (ur.). @ Dancc, F.E.X. (ur.), 1967. Human Communication Theory. New York. Dancc, F.E.X. 1967. Toward a Theory of Human Communication, v: Dance, F.E.X. (ur.). Human Communication Theory. Decthardt, J., F. in Hines, D. 1983. Tactile communication and personality differcnccs. /ourl/nl of Nonverhal Bellavior, 8, 143-156. Dennctt, Daniel, C. 1965. Evolucija. Grc tudi brez Boga in duha, v: Darwinova IIt'lI/mlll hit:;,,: ('lIolucijII iII /,0111('1/ ŽiV/jt1l1jll, Delo, Sobotna priloga, 9. 3. 1996, str. 41. PkkhlSIIIl, A. II)HO, ( '(111"'1111 ' (11'11",11 Allilllllll./'Il,."ill,\!. TIJ('OI'Y. ('ambridgl' .

~

..

235

Komuniciranje in vedenje

ro

(j

Dittami, John (ur.) 1993. Signale und Kommunikation. Heidelberg, Berlin, Oxford: Spektrum. Duncan, H. D. 1967. The Search for a Social Theory of Communication in American Sociology, v: Dance(ur). Eibl-Eibesfeldt, Irenaus. 1986. Die Biologie des menschlichen Verhaltens. Grundriss der Human-ethologie. Munchen, Zurich: Piper. Ekman, P. in Friesen, W., V., Facial Action Coding System, 1978. Palo Alto, California. Franck, Dierk (ed.). 1988. Biologie des Sozialverhaltens: Konzmunikation, Kooperation und Konflikt, Heidelberg: Spektrum. Friedmann Erika. 1995. The Role of Pets in Enhancing Human Wel1-being: Physiological Effects, v: Robinson 1. (ed.) The Waltham Book of Human-Animal Interaction, 33-55. Friedmann Erika in Thomas Sue A. 1995. Pet Ownership, Social Support, and Year Survival After Acute Myocardial Infarction in the Cardiac Arrhythmia Suppression Trial (CAST), v American Journal of Cardiology, 76, 1213-1217. Gardner, B.T. in Gardner, R., A. 1975, Evidence for sentence constituents in the early utterance of child and chimpanzee,]. Exp. Psychol. 104, 224-267. Gessner, F. (ur.). 1966. Handbuch der Biologie, Bd. 1/2: Allgemeine Biologie. Frankfurt a. M. Griffin, D., R. 1976/81.The Question of Animal Awareness. New York. Griffin, D., R. (ur.). 1982. Animal Mind - Human Mind. Berlin. Griffin, D., R. 1985. Wie Tiere denken? Ein Vorstoss ins Bewusstsein der Tiere. Munchen, Wien, Zurich. Gregory, R., L. (ed.) 1987. Oxford Companion to the Mind, Oxford: Oxford University Press. Guy ton, A., G. 1973. Textbook of Medical Physiology. Fourth Edition. (Philadedelphia, London, Toronto 1971) Beograd, Zagreb. Habermas, Jurgen. 1981. Theorie des kommunikatives Handeln. B.d. 1, 2. Frankfurt: Suhrkamp. Habermas, Jurgen. 1988. Nachmetaphisisches Denken. Philosophische Aufsiitze. Frankfurt: Suhrkamp. Habermas, Jurgen. 1992. Faktizitiit und Geltung: Beitriige zur Diskurztheorie des Rechtes und des demokratischen Rechtsstaats. Frankfurt: Suhrkamp. Hall, Edward, T.1981. Beyond Culture. Garden City, New Jersey: Anchor Books/Doubleday. Hall, Edward, T. 1990, v Hall, Mildred Reed. Understanding Cultural Differel1ces.Yarmouth, Maine: Intercultural Press. Hall, Stuart. 1980. Cultural studies: two paradigms, v: Media, Culture and So(iety, cit.: Gureviteh, M., Bennett, T., Curran, J.Woollacott, J.(ur.) 1985. Culture, Society and the Media. New York: Methuen and Co. Hassenstein, B. 1966. Kybernetik undbiologische Forschung, v: Gessner, P., (ur.). Heckmann, F. 1992. Ethnos, Demos und Nation", v: Seewann, G., Milldcri1cilclI fragen in Siidosteuropa. Munchen.

236

Literatura

Hentschel, Erwin in Wagner, Gunther. 1990. Zoologisches Worterbuch. Jena: Fisher. Hinde, R., A. in Stevenson, J.1973. Constraints on Learning, London. Hodos, W. 1982. Some perspectives on the evolution of intelligence and .the brain, v: Griffin, D., R. Hollard, V., D. in Delius, J., D. 1983. Rotational invariance in visual pattern re- .\sl cognition by pigeons and humans, Sience 218, 804-806. , ..~ Hoelldobler, B. in Wilson, E., D. 1990. The Ants. Springer. Horkheimer, Max in Adorno, Theodor W. 1971. Dialektik der Aufkliirung. Frankfurt a. M. (prvič 1944). Huber, Franz in Thorson, John. 1988. Akustische Verstandigung bei Grillen, v: Franck, D. (ur.). Hulett, Edward. 1966. A Symbolic Interactionist Model of Human Communica- J:J tion. AV Communication Review, 1 and 2,1-16. Johnson, K., L. in Edwards, R. 1991. The Effects of Gender and Type of Romantic Touch on Perceptions of Relational Commitment. Journal of Nonverbal Behavior, 15,43-55. Jones, Stanley, E. 1994. The Right Touch: Understanding and Using the Language of (\ V Physical Contact. Cresskill, New Jersey: Hampton Press, Inc. Jowett, Garth, S. in O'Donnell, Victoria. 1987. Propaganda and Persuasion. London: Sage. Južnič, Stane. 1989. Politična kultura. Maribor: Obzorja. Južnič, Stane. 1993. Identiteta. Ljubljana: FDV. Katz, E., Blumler, J. in Gureviteh, M., 1974. Utilization of Mass Communication by the Individual, v: Blumler, J., G.in Katz, E.(ur.). Klaus, G. 1965. Kybernetik und Gessellschaft. Berlin. Klever, Ulrich. 1991. Velika knjiga o psih. Ljubljana: Bistra. (l) Koszyk, Karel in Pruys, K.H. 1970. Worterbuch zur Publizistik. Munchen. Krippendorff, Klaus. 1969. Values, Modes and Domains of Inquiry into Communication. Journal of Communication, Vol. 19:2, 105-133. Krippendorff, Klaus. 1979. Communication and Control in Society. New York: . Gordon and Breach Science Publishers. Kummer, H. 1982. Social Knowledge in Freeranging Primates, v: Griffin, D., R. (ur.), Kurth, G. in Eibl-Eibesfeldt, 1. 1975. Hominisation und Verhalten.Stuttgart. Lnwick-Goodall, J. van. 1975. Umadressierte Agressionshandlungen des Schim-rc pansen, v: Kurth, G. in Eibl-Eibesfeldt, 1. Lay, Rupert, 1986. Die Macht der Worter. Munchen: Langen, Muller, Herbig. Leshncr, A., I. 1975. A Model of Hormones and Agonistic Behavior. Physiol. Bel/av. 15. Llndnucr, Mmtin. 1990. Hotschaji o/me Worte: Wie Tiere sich verstiindigen. ( Munch,'n, Zi.irirh: Piper. t.lndnlll'r, Martin. 19(r!. Alil dt'lI Sp"rclI dcs Llnf'igt'f1l1iitzigm. Munchen, Zurich: , PtPI'I'.

237

Komuniciranje in vedenje

'i I

II

Lorenz, Konrad. 1978. Vergleichende Verhaltensforschung: Grundlagen der Ethologie. Wien, New York: Springer. Lorenz, Konrad. 1983. So kam der Mensch auf den Hund. Munchen: DTV. Lorenz, Konrad. 1983. Das sogenannte Bose. Munchen: DTV. Lorenz, Konrad. 1983. Der Abbau des Menschlichen. Munchen: Piper. f9 Lorenz, Konrad. 1985. Foreword. v: The Human-Pet Relationship, 7-8. Wiena: IEMP. Luhmann, Niklas. 1984. Soziale Systeme: Grundrifl einer allgemeinen Theory. Frankfurt: Suhrkamp. o' Luhmann, Niklas. 1990. Political Theory in the Welfare State. New York: de Gruyter. MacKay, Donald, M. 1961. The Informational Analysis of Questions and Commands, v: Colin Cherry (ed.) Information Theory: Fourth London Symposium. London: Butterworth. Mackintosh, N., J. 1974. The Psychology of Animal Learning. London Mackintosh, N., J. 1983. Conditioning and Associative Learning. Oxford Marzinek-Spaeth, Edel. 1990. Hunde A-Z. Verhalten, Abstammung, Haltung und PfLege, Ausbildung, Zucht. Munchen: Schneider. Maturana, Humberto. 1985. Erkennen: Die Organisation und Verkorpenmg von Wirklichkeit - Ausgewiihlte Arbeiten zur biologischen Epistemologie; Autorisierte deutsche Fassung von W. F. Kock. Braunschweig: Vieweg. Maturana, Humberto in Varela, Francesco. 1980. Autopoiesis and Cognition: The Realization of the Living. Dodrecht: Reidel Co. Maturana, Humberto in Varela, Francesco. 1992. The Tree of Knowledge: The Biological Roots of Human Understanding. Boston: Shambala. McFarland, David. 1973. Stimulus relevance and homeostasis, v: Hinde, R., A., in Stevenson, J. (ur.). McFarland, David. 1989. Biologie des Verhaltens: Evolution, Physiologie, Psychobiologie. Weinheim: WCH. McFarland, D., J. in Houston, A. 1981. Quantitative Ethologie: The State Space Approach. Boston: Pitman. McQuail, Denis. 1987. Mass Communication Theory. An Introduction. London: Sage Mead, George Herbert. 1972 (1934). Mind, Self and Society, Chicago, London: University of Chicago Press. Meerloo, J.A.M., 1967. Contributions of Psychiatry to the Study of Human Communication, v: Dance, F.E.X. (ur.). Merten, K. 1977. Kommunikation. Eine Begriffs- und Processanalyse. Opladen. Messent, Peter. 1980. Hunde. Das Riitsel ihres Verhaltens und ihrer Spra~he. Munchen: Pawlak. Meyer, Peter. 1984. Taschenlexikon der Verhaltenskunde. Paderborn, Munchen, Wien, Zurich: Schoningh. Miller, James G. 1965. Living Systems, v: Behavior Science, 10. Montagu, Ashley. 1971. Touching: The Human Significance of the Skiti. New York: Columbia University Press.

fi

238

Literatura

Morris, Desmond. 1968. Der nackte Affe. Munchen: Knaur. Morris, Desmond. 1990. Zakaj pes maha z repom. Ljubljana: Mladinska knjiga. Noelle-Neumann, Elisabeth. 1980. Die Schweigespirale. Munchen: Pip er. Noelle-Neumann, Elisabeth in Schulz Winfried. 1971. Publizistik. Frankfurt a. M.: Fischer. Oswald, Mike. 1991. Report on the Potentially Dangerous Dog Program: Mul- (f) tnomah County, Oregon, v: Anthrozoos, Volume IV, št.4, Spring. Pawlov, 1., P. 1927. Conditioned RefLexes. London. Pocajt, Marjan in Širca, Anton. 1990. Anatomija in fiziologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Popesko, P. 1988. Anatomski atlas domaCih životinja, I.-III. Bratislava, Ljubljana, Zagreb 1990. Premak, D. 1976. Intelligence in Ape and Man. New Jersey. CC Premack, D. 1978. Chimpanzee Theory of Mind, Teil II:The Evidence for Sym- (~ bols in Chimpanzee, Behav. Brain Sci. l., 625-629. \y Prestwich, Glen., D. 1988. Die chemischen Waffen der Termiten, v: Franck, D.(ur.). P Robinson, Ian (ed.). 1995. The Waltham Book of Human-Animal Interaction. Waltham Center for Pet Nutrition. Leicestershire: Pergamon. Roelofs, W., L. in Comeau, A. 1969. Sex Pheromone Specificity. Science 165. Schelsky, H. 1965. Auf der Suche nach Wirklichkeit. Dusseldorf, Koln. Schramm, Wilbur (ur.) 1960. Mass communication, 2nd ed., Urbana: University of Illinois Press. Schramm, Wilbur (ur.) 1961. The Process and Effects of Mass Communication. Urbana: University of Illinois Press. Scott, J.P. in Fuller, J., L., 1965. Dog Behavior: The Genetic Basis, Chicago. Scrppell James. 1995. From Paragon to Patriarh: Some Reflections on Human Attitudes to Dogs, v: Serppell J. (ed). Scrppell James (ed). 1995. The Domestic Dog, its evolution, behavior, and interactions with people. Cambridge: Cambridge University Press. Shannon, Claude in Weaver, Warren. 1949. The Mathematical Theory of Commuuication. Urbana. Sccwann, G. 1992. Minderheitenfragen in Siidosteuropa. Munchen. Skinner, Burrhus, F. 1938. The Behavior of Organisms, New York. Sovrc, Anton. 1946. Predsokratiki. Ljubljana: Slovenska matica. Stocklcy, Corrine, 1991. Slikovni pojmovnik. Biologija. Ljubljana: Tehniška založba Slovcnije. S.tllchly, Ernest. 1989. Die Erfolgreiche Fiihrtenarbeit. Schlins. Swnrovsky, Hans-Joachim. 1988. BI-Lexikon, Hundehaltung. Leipzig: WEB Bibliographischcs Institut. Taylor, David. 1989. Vaš pes. Ljubljana: DZS. TlmhroC'k, Gi.intN. ] 961, 1964. Verhaltensforschung. Jena. 'l'Clmbrllck, {;iintl'r. '197'1. HiokOlIl/lll1nikafioll. Berlin. '1't!Ill\wlll'k, (;linh'I".197(J. 'i'il'r/'syr//(I/osil'. Wittl'I1L1t'rg. 't't!I1l,hwl'k, (;iinh'I",197H, VI'r/lIIl1l'11s/li%,~il'. Stllttwut, Nl'W York: Pisc\1l'r. 'I't!",hrol"k, Ciillh'r. 19H:I. S/'I'zid/I' VI'rJIII/II'IIS/lill/IISil' tla Tim' . .kna.

239

Komuniciranje in vedenje Tembrock, Gunter. 1984. Verhalten bei Tieren. Wittenberg Lutherstadt. The Human-Pet Relationship. 1985. !EMT, Institute for Interdisciplinary Research on the Human-Pet Relationship, Wien. Thews, Klaus., H. 1973. Verhaltungsforschung. Berlin, Munchen, Wien: Bertelsmann. Thorndike, Edward, 1. 1913. The Psychology of Learning. New York Tinbergen, Niko. 1951 (1972). The Study oflnstinct. Oxford, Hamburg. Trumler, Eberhard. 1985. Das Jahr des Hundes. Murlenbach/Eifel: Kynos. Trumler, Eberhard. 1989. Hunde, ernst genommen. Zum Wesen und Verstiindnis ihres Verhaltens. Munchen, Zurich: Piper. Trumler, Eberhard. 1989. Mit dem Hund auf du. Munchen, Zurich: Piper. Vogt., U. 1979. Evolution und Kommunikation. Eine antropologische Begriindung von Kommunikationsforschung. Dunaj, Salzburg. Vreg, France. 1973. Družbeno komuniciranje (Zagreb 1975, Skopje 1976). Maribor: Obzorja. O Vreg, France. 1990. Demokratično komuniciranje. Maribor: Obzorja. Vreg, France. 1991. Demokratsko komuniciranje. Prilog pluralističkoj paradigmi u komunikacijskoj nauci. Sarajevo: Narodna i univerzitetna biblioteka BIH. Vreg, France. 1992. Communication, Advertising and Marketing Model Theories, v: Communication and Mass Media, 22-31. Zagreb: Alinea. Vreg, France. 1993. Trasnacionalno in interkulturno komuniciranje. Teorija in praksa 11-12, 1142-1157. Vreg, France. 1993. Vedenje psa: Skrivnostni svet življenja, vedenja, komuniciranja in učenja živih bitij. Ljubljana: Mobo-Kynos, Dedal. Vreg, France. 1994. Politische, wirtschaftliche und nationale Interessen fUr die europaische Integration in Sudosteuropa, v: Wenturis, N. Foderalismus und die Architektur der europiiischen Integration. Vreg, France. 1994. Sodobna etologija in biokomuniciranje. Teorija in praksa 5-6, 469- 474. Vreg, France. 1995. Political, National and Media Crises, v: D. Paletz, K. Jakubowicz in P. Novosel (ur.), Glasnost and After: Media and Change in Central and Eastern Europe, 49-61. NewYork: Hampton Press. Vreg, France. 1995. Etologija socialnega vedenja. Teorija in praksa 7-8, 613-662. Vreg, France. 1995. Komunikacijska (ne)moč jezika. Teorija in praksa 9-10, 759769. Vreg, France (ur.) 1995. Biokomuniciranje živih bitij. v: VIII. Simpozij o aktualnih boleznih malih živali, 60-66. Ljubljana: Slovensko združenje veterinarjev za male živali. Vreg, France. (ur.) 1996. Interactional Communication among Living Beings. Eth%gical Approach to Human-Animal Interaction, Ljubljana: Institut of Social Sciences. Vreg, France. 1996. Interactional Communication, v: F. Vreg (ed.), Interactiollll! Communication among Living Beings. Ethological Approach to Human - AnilIla! JII· teraction. Ljubljana: ISS. Vreg, France. 1966. BiocommuniCation and Co-Ordinated Interaction among lj·· ving Beings, ref. na simpoziju The Ar/imal Contract. Cambridge: ISAZ '96.

240

Literatura Wenturis, Nikolaus. 1993. Ethnizitat, Nationalstaat und EG-Integration, ref. na simpoziju F6derale Perspektiven fUr Evropa: Probleme - Bedingungen _ Konzepte, Munster, 11.-14. marca 1993. Wenturis, Nikolaus (ur.). 1994. Foderalismus und die Architektur der europiiischen Integration. Munchen: Sudosteuropa-Gesellschaft. Wiener, Norbert. 1964. Kibernetika i društvo. Beograd: Nolit. W~I~e!___~_~~mu!:___ ~223. Sistemska teorija razvitih družb. Ljubljana: Znanstvena Cy knjižnica FDV. Williams, Donald, E. 1992. Business Communication as Reflectors of Diversified Cultures, v: Business Communication and Mass Media. Zagreb: Alinea. Zimen, Erik. 1990. Der Wolf Verhalten, Okologie und Mythos. Munchen: C. Bertelsmann.

241