Univerza v Ljubljani 1/eterinarska fakulteta
.),.,,J ,.,.,\. l -
.1 ......._1 _____cl
11111111111111 111111111111 11111 ---· J....!..!..!.J
I
11 111
Peter Kru ·c •
•
Kazalo
I. Virusne bolezni o/
0
0
Afriska konjska kuga
" Bolezen borna
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
..; japonski encefalitis konj ..; Konjska influenca
0
/ Koitalni eksantem o/
v
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Konjski (ekvini) virusni encefalitis zahodnijvzhodni konjski (ekvini) virusni encefalitis (encefalomielitis) Kuzna malokrvnost kopitarjevo
..; Rinopnevmonitis konj Steklina
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
/ Virusni arteritis
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
o/
Leptospiroza Maleus
0
0
0
0
•
34 37 44
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
55 67 72 79
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
•
0
0
0
•
0
0
0
•
0
•
0
0
0
0
0
••
0
0
0
-./ Borelioza - Lajmska bolezen
~
27
0
II. Bakterijske bolezni. Dermatofiloza
23
0
_Zahodnonilski virusni mieloencefalomielitis 0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
.
0
0
0
0
0
0
0.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
••
0
•
0
0
•
•
0
0
•
0
0
0
0
0
•
0
•
0
0
0
••
••
0
0
•
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
7 16
0
./ Venezuelski ekvini encefalitis Vezikularni stomatitis
0
5
83 93
101 102 106 114 122
./ Monocitna erlihioza
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
./ Granulocitna erlihioza .,; Kolibaciloza
0
0
0
0
0
0
0
0
.,; Kontagiozni metritis
,; Rhodococcus equi (Corynebacterium equi) v
Salmoneloza
.1
Smolika
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
./ Stafi lokokne okuzbe
J Streptococcus equi subspo zooepidemicus
v Tetanus
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
/ Ulcerozni limfangitis
III. Glivicne bolezni Dermatofitoze J
0
0
0
0
0
Epizootski limfangitis
v Sporotrihoza
0
0
0
0
0
0
0
0
IV. Protozojske in zajedavske bolezni "" Babezioza .; Our ina
0
Literatura
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Stvarno kazalo
129 135 139 145 149 158 172 185 189 192 201 207 208 214 219 223 224 234 238 238
Virusne bolezni
1e
I. VIRUSNE BOl,EZNJ: AFRISKA KONJSKA KUGA
Afriika konjska kuga Pestis equorum, African Horse Sickness, Pferdesterbe
Afriska konjska kuga je nenalezljiva, kuzna bolezen ekvidov. Povzroca jo virus iz rodu Orbivirus in druzine Reoviridae, ki ga s pikom prenasajo krvosesne zuzelke (Culicoides) oz. clenonozci (artropodi). Bolezen poteka perakutno, akutno ali subakutno ter v pljucni (pulmonalni), srcni (kardialni), mesani in atipicni obliki. Klinicno se izraza v povisani temperaturi, poskodbah dihal in obtoCil, krvavitvah v podkozju, seroznih povrsinah in notranjih organih ter edemu pljuc, podkozja in poprsnice. Pogine vee kot 90% obolelih in neimunih zivali. Za bolezen so najbolj dovzetni konji in osli, manj mule. Klinicni znaki bolezni se redko pokazejo pri zebrah, ki so lahko poleg oslov rezervoar virusa. Bolezen je enzootskega znacaja in vezana na letni cas.
Razsirjenost Prvi pisni viri, ki opisujejo afrisko konjsko kugo, izvirajo s podrocja jemna iz leta 1327. Bolezen se je leta 1569 pojavila v Indiji, leta 1652 pa je bila prvic opisana v juzni Afriki, kjer je leta 1719 za posledicami poginilo skoraj 1700 konj. V obdobju od 1854 do 1855 je bolezen dosegla svoj vrhunec, ko je poginilo skoraj 70000 konj. Bolezen v teh podrocjih se danes povzroca pogine konj. Bolezen se je med leti 1928 in 1944 pojavila tudi v Egiptu, jemnu, Palestini, Siriji, Libanonu in jordaniji. Leta 1959 se je pojavila v lranu, leta 1960 na Cipru, v lraku, Afganistanu, Pakistanu, Indiji, Turciji in znova v Siriji, Libanonu in jordaniji. Med leti 1959 in 1961 je v omenjenih drzavah zbolelo in poginilo vee kot 300000 konj. Leta 1965 se je bolezen pojavila v Libiji, Tunisu, Alziriji in Maroku ter se leta 1966 razsirila v Spanijo. V Spaniji se je bolezen ponovno pojavila med leti 1987 in 1990, ko je zebra, uvozena iz Namibije, prinesla s seboj virus serovar 4. Leta 1989 je bil virus potrjen tudi na Portugalskem ter med leti 1989 in 1991 ponovno v Maroku. Leta 1989 in 1997 se je bolezen pojavila v Savdski Arabiji, leta 1997 pa ponovno tudi v jemnu. Leta 1999 se je pojavila tudi na Kapverdskih otokih. Danes se bolezen pojavlja ne le v juznih delih Afrike, ampak endemicno tudi v vzhodni in juzni Afriki, Cadu, Egiptu, Etiopiji, Libiji, Nigeriji, Somaliji, Afganistanu, Indiji, lraku, Libanonu, Pakistanu, Siriji in Spaniji. V sodobnem casu se bolezen verjetno lahko pojavi povsod, kjer podnebne razmere dopu scajo razmnozevanje prenasalcev in njihova prezivetje v zimskem obdobju. Razsiri se lahko tudi na druga podrocja, ki se niso bila ogrozena, kar ima lahko hude in neslutene posledice za kopitarje.
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN I KONJ
Z razvojem polivalentnega cepiva se je stevilo obolelih in poginulih zivali zaradi afriske konjs ke kuge (1930) mocno zmanjsalo. Vendar se lahko bolezen v obliki epizootije razsiri tudi na druga podrocja, kjer se doslej se ni pojavila. Tak nacin sirjenja bolezni lahko znatno olajsajo mednarodni transporti ekvidov, kar zahteva dosledno upostevanje karanten in ustrezno izvajanje diagnosticnih postopkov.
Etiologija Povzrocitelj bolezni je virus RNK, velikosti 60 do 80 Jlm . Sodi v druzino Reoviridae, rod Orbivirus. Virus je obstojen pri nizkih temperaturah, obcutljiv pa je na visjo t emperatura (SO do 60 °C). Formalin in kislo okolje (pH S) ga hitro inaktivirata, prav tako vinska in citronska kislina. V razpadajoci krvi lahko prezivi vee mesecev. Morfolosko je podoben drugim orbivirusom, ki pri konjih povzrocajo virusno encefalozo (EEV), pri govedu pa bolezen modrega jezika. Virus ima devet razlicnih serovarov, ki imajo lahko med seboj nekatere sorodnosti, variacije med tipi pa do sedaj se niso bile potrjene. Vseh devet tipov so ugotovili v vzhodni in juzni Afriki. Najbolj je razsirjen serovar 9, ki verjetno prevladuje tudi v severnih delih podsaharske Afrike. Med enzootijo se lahko pojavi vecje stevilo podtipov.
Epizootiologija Bolezen se pojavlja sezonsko. Vezana je na klimatske razmere in okolje. Najpogosteje se pojavlja v toplih, vlaznih, nizinskih, mocvirnih ali obalnih podrocjih pred pricetkom zime ali med vrocim in suhim poletjem, ko so ugodni pogoji za razmnozevanje krvosesnih zuzelk. Na endemskih podrocjih se pojavlja med vrocimi dezevnimi obdobji. Od ekvidov najpogosteje zbolijo kanji, redkeje mule in osli, pri katerih je potek bolezni tudi blazji. Zebre so najbolj odporne, hkrati pa imajo pomembno vlogo pri sirjenju bolezni. Predstavljajo tudi njen naravni virusni rezervoar. V severni Evropi in Afriki so pomembni prenasalci virusa krvosesne zuzelke Culicoides spp, (Culex imicola, Culex bolitinos) ter nekateri drugi (Anopheles stephensis, Culex pipiens, Aedes aegypti), v ZDA pa je pogost prenasalec Culicoides variipennis. Bolezen lahko prenasajo tudi druge zuzelke, ki na naravno sirjenje okuzbe nimajo pomembnega vpliva. Krvosesne zuzelke se z virusom okuzijo med sesanjem krvi pri viremicni z ivali. Pri tern se virus trajno naseli v slinskih zlezah krvosesnih zuzelk, ki med sesanjem krvi prenesejo virus na novega gostitelja. Najpogosteje se kanji okuzijo ponoci na pasi, lahko pa je pot okuzbe tudi drugacna (s/c, ijv, ijc, ijp, ijtrahealno, ijtorakalno) in tudi z okuzeno krvjo. Pri umetni okuzbi se virus hitreje siri po intravenski kot subkutani inokulaciji. Od ekvidov bolezen najbolj prizadene konje, od katerih jih 7S do 9S% pogine. Pri mulah je pogin nekoliko manjsi in znasa SO do 70%. Pri oslih in zebrah poteka bolezen vecinoma le subklinicno.
l SI
I. VIRUSNE BOLEZNJ: AFRISKA KONJSKA KUGA
Zrebeta ne zbolijo, ce prejmejo z mlezivom pasivno imunost od svojim imunih mater. Vendar imunost postopoma slabi in po 4 do 6 mesecih povsem ugasne. Za hudo smrtno obliko afriske konjske kuge lahko zbolijo tudi psi, ki se okuzijo z zauzitjem okuzenega mesa. Sami niso rezervoar in prenasalci virusa, saj se krvosesne zuzelke, ki so vektorji okuzbe, pri njih navadno ne prehranjujejo.
Patogeneza Okuzba se pricne z vbodom okuzene krvosesne zuzelke, ki pri sesanju prenese virus na dovzetno zival. Virus se najprej pomnozi v gostiteljevih podrocnih bezgavkah. Po primarni viremiji se virus siri do endotelnih celic ciljnih organov (retik uloendotelni sistem) in jih poskoduje. Kat posledica nastalih poskodb v serozi in prebavilih pride do nastanka edematoznih sprememb in krvavitev. Le dan po okuzbi se lahko virus v velikih kolicinah pojavi v vecini bezgavk, horioidnem pleksusu, pljucih, vranici in zrelu. Pri bolni zivali se pojavi povisana telesna temperatura (pireksija) ali viremija. Tretji dan po okuzbi se virus razsiri ze v vecino organov. Ponovno se pomnozi in povzroci sekundarno viremijo, ki lahko traja 4 do 8 dni oz. najvec 21 dni. Pri zebrah in oslih je viremija nekoliko manj intenzivna in traja do 4 tedne. Med kanji so za okuzbo najbolj dovzetna zrebeta, ki z mlezivom niso prejela pasivne imunosti od svojih imunih mater, in odrasli kanji, ki se s to okuzbo se niso srecali. Neimuni kanji navadno zbolijo za perakutno pljucno (pulmonalno) obliko, ki se pogosto lahko pojavi tudi pri konjih, ki so med viremijo opravljali naporno fizicno delo. Vecina obolelih konj navadno zboli za mesano obliko, pri kateri so prizadeta taka pljuca kat srce (hidroperikard in poskodbe srcne misice).
Klinicna slika Trajanje inkubacije je odvisno od virulence in kolicine inokuliranega virusa. Navadno traja od 3 do 20 dni, pri eksperimentalni okuzbi pa od 7 do 10 dni. Lahko je tudi krajsa od 2 in redko daljsa od 10 dni. Bolezen se pojavlja v pljucni ali v perakutni, subakutni srcni (kardialni) ali edematozni obliki ter v mesani in atipicni (kronicni ali blagi) obliki. Vendar pa meje med posameznimi oblikami niso natancno razvidne.
Pljucna (pulmonalna) - perakutna oblika Obolijo mocno dovzetne odrasle zivali, v endemskih podrocjih paso zelo dovzetna zrebeta, pri katerih je izzvenela z mlezivom pridobljena pasivna imunost. To obliko obolele zivali redko prezivijo. ZnaCilna je tudi za pse, ki so se okuzili z zauzitjem okuzenega konjskega mesa. Inkubacija navadno traja 3 do 4 dni. Kmalu se pojavi naglo povisanje telesne temperature (40 - 42 °C), ki vztraja dan ali dva. Poveca se srcna frekvenca (60 do 80/min). Dihanje je pospeseno (> 50 /min) in znaCilno moteno, z aktivnim izdihom in pojavom rebrnega .Zieba, ki nastane kat posledica pljucnega edema. Dihanje je
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
vezikularno, otezeno, slisni so bronhialni hropci. Ocesne veke so rumeno rdece, pojavi se fotofobija. Baine zivali stojijo z razkrecenimi prednjimi nogami, iztegnjeno glavo in razsirjenimi nosnicami. Tezko premikajo svoje mocno preznojeno telo. Kot posledica pljucnega edema se pojavi bolec paroksizmalen kaselj, ki ga spremlja penast serofibrinozen nosni izcedek. Do pogina lahko pretece tudi 4 do 5 ali celo 11 do 14 dni. Po pojavu nenadnega sopenja (dispneje) obolele zivali v nekaj minutah ali urah poginejo. Pogin navadno nastopi med napadom kaslja ali v nezavestnem (komatoznem) stanju. Pljucni edem je lahko tako obsezen, da se bolne zivali lahko zadusijo v lastnem pljucnem izcedku. Pri nekaterih okuzenih ali na videz zdravih konjih lahko bolezen vzplamti med napornim delom. Nenadoma postanejo apaticni, pojavi se mocno sopenje in hitro poginejo. Kljub visoki telesni temperaturi in motenemu dihanju se apetit ohrani. Baine zivali se lahko tresejo, se zibljejo s telesom, legajo in z nogami tolcejo okoli sebe. Take zivali kmalu poginejo. V perakutni obliki poginejo skoraj vse obolele zivali (90 do 100%). Pri redkih prezivelih (< 5%) se telesna temperatura postopoma zniza, dihanje pa ostane pospeseno se vee naslednjih dni.
Srcna (kardialna) - subakutna ali edematozna oblika Patek bolezni je podoben pljucni obliki. Najpogosteje se pojavi na enzootskih podrocjih, po okuzbi s slabo virulentnimi sevi in pri imuniziranih zivalih. lnkubacija navadno traja od 5 do 7 oz. do 20 dni. Kmalu se pojavi povisana telesna temperatura (39 do 41 °C), ki vztraja 3 do 5 dni. Drugi klinicni znaki se pricnejo pojavljati hkrati z znizevanjem telesne temperature. Pulz je slaboten, vendar redko pospesen. Dihanje je otezeno. Lahko se razvije sopenje, ki ga redko spremlja penasti nosni izcedek. Pojavi se edem orbitalne fose kot posledice edema podkozne mascobe, ki potiska kozo preko nivoja licnicnega loka. Edem se lahko kasneje razsiri tudi na ocesno veznico, ustnice, jezik, lica, medceljustje, od grla do prsi in hkrati zapre zaradi zrascanja (obliterira) jugularni zleb ter seze do zgornjega deJa nog. Ob visku bolezni se, po 12 do 13 dneh, lahko pojavi edem glave. Ce se razvije prej, se bolezen navadno hitro konca s poginom. S povecevanjem edema se stopnjujeta tudi sopenje (dispneja) in modrikavost (cianoza) sluznic. Edem pa ne zajame trebuha in prednjih delov nag. Neposredno pred poginom obolele zivali se lahko na ocesnih veznicah in ventralni strani jezika pojavijo drobne pikcaste krvavitve (petehije). Lahko se pojavijo tudi hude kolicne bolecine, zaradi katerih kanji pogosto legajo in kopljejo z nogami. Posledicno se lahko razvijejo tudi krvavitve v zelodcno - crevesnem traktu. Navadno pogine 50 - 90% obolelih zivali. Smrt navadno nastopi 4 do 8 dni po povisanju telesne temperature. Pri zivalih, ki bolezen prebolijo, pa otekline izzvenijo v 3 do 8 dneh. Kot komplikacija srcne (kardialne) oblike se lahko pojavi paraliza poziralnika, predvsem pri zivalih z mocnim edemom glave, ki onemogoca hranjenje. Prav
I tO I
I. VIRUSNE BOLEZNI: AFRISKA KONJSKA KUGA
tako se lahko pri hudo prizadetih zivalih razvije razsiritev poziralnika in v njem zaostalimi tujki, kar lahko povzroci nastanek aspiracijske pljucnice. Druge komplikacije so lahko povisana telesna temperatura, vnetje crevesne sluznice (enteritis), kolike, zvrg (abortus), zlatenica (ikterus), paraliza zrela in ocesnega zivca ter vnetje tetiv (tendinitis). Kot komplikacija se lahko med okrevanjem pojavi tudi babezioza, ki se odraza v zlatenici, anemiji in zaprtju (obstipaciji).
Mesana oblika Najpogostejsa je mesana oblika bolezni. Je kombinacija srcne (kardialne) in pljucne (pulmonalne) oblike. Klinicno jo je tezko dokazati, saj jo je navadno mogoce diagnosticirati na podlagi patoloskih znakov poginjenih zivali. Bolezen se predvsem kaze z blagimi zacetnimi motnjami dihanja, ki jim sledi edematozna oteklina pljuc z izlivi ter pogin zaradi odpovedi delovanja srca. Bolj pogosto se pojavi subklinicna srcna oblika z mocnim sopenjem in klinicnimi znaki, znacilnimi za pljucno obliko. Do pogina navadno pride 3 do 6 dni po pojavu poviSane telesne temperature.
Atipicna oblika (Horsesickness Fever) Pomeni najblazjo obliko bolezni in je navadno klinicno ni mogoce dokazati. Inkubacija obicajno traja oct 5 do 9 dni, po nekaterih virih pa tudi oct 2 do 4 tedne. Pulz in dihanje sta lahko nekoliko pospesena. Telesna temperatura postopoma narasca (4 do 5 dni) in doseze 40 do 42 °C, nato pa se po 2 dneh spusti v fizioloske okvire, obolela zival pa ozdravi. Drugi klinicni znaki so redki in niso opazni. Pri nekaterih obolelih zivalih se lahko med boleznijo pojavi prehodna deprimiranost, povecana srcna frekvenca, otezeno dihanje, izguba apetita in polnokrvnost ocesnih veznic. Taka stanja se navadno pojavijo pri zebrah, oslih in imunih konjih, ki so se okuzili z heterolognim serovarom virusa. Pogine majhno stevilo zivali, navadno pa je pogin posledica mozganskega edema in vnetja srcne misice.
Patologija Pljucna (pulmonalna) - perakutna oblika Najbolj znacilne spremembe so na pljucih. Ta so hipertroficna, z obseznim difuznim, subplevralnim in interlobularnim edemom. Z rezne ploskve pljuc se izceja serozna tekocina. Pogost je obsezen hidrotoraks. V prsni votlini je vee litrov prozorne do bledo rumene zelatinozne tekocine (3 do 5 1). Poprsnica je pokrita z rumeno hladetinasto vsebino. Edem lahko zajema tudi medpljucje (mediastinum), bazo srca in dele poprsnice. Pod epikardom in endokardom so stevilne pikcaste krvavitve. jetra so polnokrvna. Pogost je tudi podkozni in medmisicni edem, ki lahko obsega tudi medpljucje, bazo srca in parietalno poprsnico. Sapnik in bronhiji so lahko napolnjeni z veliko kolicino rumene penaste serozne tekocine. Sluznica sapnika je pokrita s pikcastimi krvavitvami in ekhimozami. Bronhialne, oporkove (mezenterialne) in medpljucne (mediastinalne) bezgavke so mocno otekle in edematozne. Okolica ledvic je lahko edematozna. Vranica je
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
normalne velikosti, z izrazeno bela sredica (pulpo). Lahko je nekoliko otekla, pod kapsulo so krvavitve. Na zleznem delu zelodcne sluznice je obsezna difuzna kongestija. jetra so polnokrvna. Sluznica tankega in debelega crevesaje hiperemicna in hemoragicna. Na serozni povrsini tankega crevesa je neenakomerna kongestija in raztresene pikcaste krvavitve. Pogost je ascites. Podkozje in misicnina nista edematozni.
Srcna (kardialna) - subakutna ali edematozna oblika Najznacilnejsa sprememba je izrazit rumen edema podkoznega in medmisicnega veznega tkiva. Znacilen je rumenkast zelatinast edem nadocnicne kotanje (supraorbitalne fose), medceljustnega prostora, razsirjen je po dolzini misicnih fascij v celnem (frontalnem), vratnem (cervikalnem) in prsnicnem (sternalnem) podrocju in pod serozo vek, obraza, lie, jezika in grla. Ed em je se posebej obsezen v okolici tilnicne vezi (ligamentum nuhe). Pri blazjih primerih sta zajeta le glava in vrat, v tezjih pa tudi spodnji del vratu, prsi in pleca. Pogosto so edematozne tudi ustnice in veke. Na ventralni strani jezika so pikcaste (petehije) in lisaste krvavitve (ekhimoze). jezik je lahko otecen in modrikast (cianoticen). Na srcu je vedno obse:Zen hidroperikard. V perikardialni vreci je lahko vee litrov rumenkaste tekocine. Pod endokardom in epikardom, zlasti na papilarnih miSicah, so pikcaste in male lisaste krvavitve (ekhimoze). Na obsezno poskodovani srcni misici so bledo siva spremenjena podrocja. Na pljucih navadno ni sprememb ali le blaga kongestija. Hidrotoraks in ascites sta redka. Bezgavke so otekle in edematozne. Na ledvicah je lahko blaga nefroza. Sluznica slepega in debelega creve sa ter danke je pogost zmerno do mocno edematozno spremenjena, lahko so prisotne kongestija in pikcaste krvavitve. Ob komplikacijah, kot je npr. paraliza poziralnika, je le ta lahko razsirjen in napolnjen s stisnjeno vsebino.
Mesana oblika Poskodbe na truplu so kot pri srcni in pljucni obliki, vidne so edematozne infiltracije.
Patoloska histologija Na prizadetih pljucih so razsirjene interlobularne septe in mestoma razsirjene votline z alveolarnim edemom. Nastale spremembe so posledica prizadetega delovanja krvozilnega sistema, ki se kazejo v povecani prepustnosti kapilar. Perivaskulitis se odraza z edematoznim odvajanjem adventicije srednje velikih zil in s pojavom mononuklearnih celic v pljucih. Pnevmociti tipa I se obcasno locijo od alveolarne stene. Mikroskopske poskodbe v srcu so zelo razlicne. Na videz je srcna misica vecinoma nespremenjena, lahko je tudi edematozna. Spremembe na srcu lahko segajo od omejene krvavitve (hemoragije), brez spremenjenih misicnih vlaken, do akutne degeneracije misicnih vlaken z izgubo precne progavosti in z obcasno poskodovano 1 12
I
I. VIRUSNE BOLEZNI: AFRISKA KON]SKA KUGA
sarkoplazmo. Lahko se pojavi tudi infiltracija vnetnih celic. Skeletno misicje je oteklo (edematozno). Sluznica .Zelodca je polnokrvna. Germinativni deli bezgavk in vranice kazejo raznovrstno pomanjkanje limfocitov in kariorekso jeder. Vranica je polnokrvna. Sredica je prezeta s hemoragicnim ekstravazatom. Tubuli so v ledvicah odmaknjeni, zile so polnokrvne in edematozne. Vene v jetrih so nabrekle. lntersticij vsebuje eritrocite in krvni pigment, parenhim je mascobno degeneriran. Interlobularno tkivo vsebuje serozne infiltrate. Kapilare so polnokrvne in alveole odebeljene. V endotelnih celicah pljuc, srca in vranice so lahko tudi virusne nukleinske kis · ~ ali virusni antigen, lahko pa tudi ultrastrukturne spremembe. ~ ,~~·'·~~&<9(~ -<".,:.«-'
:.-,...
v
~ }' ~ 1 ~
Diagnoza
~1--91j,
•
,)i.
'111SKA f~._,
Za diagnozo bolezni so izjemnega pomena epizootioloski podatki. Na enzoots 1 podrocjih diagnoza temelji na klinicnih znakih in znacilnih spremembah. V zgodnjem obdobju bolezni je od klinicnih znakov prisotna le poviSana telesna temperatura, nekatere hematoloske (levkopenija, trombocitopenija, povecana koncentracija hemoglobina, povecan hematokrit in stevilo eritrocitov) in hemostatske spremembe (povecana koncentracija fibrina , podaljsan cas koagulacije). Klinicni znaki afriSke konjske kuge so lahko zelo podobni znakom nekaterih drugih bolezni in jih je zato mogoce zlahka zamenjati (npr. ekvina encefaloza (EEV), kuzna malokrvnost, babezioza, purpura hemoragika, razlicne zastrupitve), zato je za njeno potrditev potrebna tudi laboratorijska diagnostika. Virus je mogoce izolirati iz krvi poginjene zivali. Izolacija je uspesna tudi iz vzorcev vranice, pljuc, jeter in kostnega mozga. Seroloske diagnosticne metode obsegajo ugotavljanje specificnih protiteles s testom fiksacije komplementa (CFT), agar gel imunodifuzijskim testom (AGIO), indirektno imunofluorescenco (IFA), testom ELISA in serum nevtralizirajocim testom, virusni genom pa z metoda RT-PCR. Za potrditev klinicne diagnoze pri obolelih in sumljivih zivalihje potreben vzorec heparinizirane krvi med febrilnim obdobjem bolezni ali organi poginjenih zivali, kot so pljuca, vranica ali bezgavke, skrbno shranjene na 4 °C.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev stevilne bolezni, ki imajo sorodne ali enake klinicne znake. Otekline v nadocnicnima kotanjama (supraorbitalni fosi), vekah ali ustnicah so lahko posledica ekvine encefaloze (EEV) in se tezko locijo od sprememb pri srcni obliki afriske konjske kuge, pri katerije smrtnost bistveno vecja. Koncno diagnozo lahko potrdi le izolacija virusa. Tudi razsejane pikcaste krvavitve, ki se pojavijo pri srcni obliki afriske konjske kuge, so lahko podobne krvavitvam pri virusnem arteritisu (pojavlja se vse leto, razvije se tudi podkozni edem, zlatenica, kataralna ali hemoragicna zlatenica) in purpuri hemoragiki (krvavitve so obseznejse, stevilcnejse in bolj razsirjene).
113 1
PETER l
Poleg omenjenih bolezni pridejo diferencialno diagnosticno v postev tudi kuz na malokrvnost kopitarjev, babezioza (Babesia equi, Babesia caballi) in tripanosomiaza.
Terapija Specificna terapija ne obstaja. Mogocaje le simptomatska oz. predvsem podporna ter ustrezna nega in pocitek. Ze najmanjsi napor lahko pri bolni zivali sprozi pogin. Prebolele zivali morajo po koncu bolezni pocivati vsaj se mesec dni, preden pricnejo z lahkim delom. Med rekonvalescenco lahko pride tudi do komplikacij, zelo pogosto babezioze.
Profilaksa Gre za eno izmed najbolj pomembnih bolezni pri mednarodnem transportu ekvidov. Ob pojavu bolezni se popolnoma prepove gibanje, zbiranje in uvoz ekvidov z okuzenih podrocij. Pri tern je izjemnega pomena skrbno in strogo upostevanje predpisov karantene in ugotovitvenih diagnosticnih postopkov. Pojav enzootije zahteva natancno opredelitev in omejitev podrocja okuzbe, prepoved gibanja in zbiranja ekvidov ter dosleden nadzor gibanja v omejeno podrocje in iz njega. Zaradi preventive pred piki komarjev ins tern prenosa virusa je potrebno konje pred mrakom, preko noci in pred jutrom imeti namescene v hlevih, kjer komarji navadno ne napadajo in se ne hranijo. Hkrati je potrebno prepreciti vdor krvosesnih zuzelk v hleve skozi vrata in okna. Zelo pomemben prispevek k preventivi je tudi nacrtno zatiranje mrcesa (zuzelk) in zascita konj z repelenti. Za zgodnje odkrivanje obolelih zivali je potrebno v ogrozeni reji konj dosledno spremljati spremembe telesne temperature, kar prispeva k zgodnjemu odkrivanju bolnih zivali. Uspesno obrambo pred boleznijo predstavlja tudi aktivna zascita. Vse za bolezen dovzetne zivali je potrebno cepiti z ustreznimi oslabljenim polivalentnim cepivom. Ce je serovar znan, lahko poteka cepljenje z ustreznim monovalentnim cepivom. Vse cepljene zivali je potrebno tudi ustrezno oznaciti. 0 pojavu bolezni je potrebno obvestiti veterinarske nadzorne organe, ki bolezen prijavijo odgovornim organom . Na endemskih podrocjih poteka cepljenje navadno ob koncu zime ali na zacetku pomladi. Vsem konjem cepljenje ne zagotovi popolne imunosti, zato ga je potrebno veckrat ponoviti (vcasih 3- do 4- krat). Obicajno sta na voljo dve polivalentni cepivi, ki vsebujeta razlicne serovare virusa. Prva navadno vsebuje serovare 1, 3 in 4, druga pa 2, 6, 7 in 8. Navadno ne vsebujejo serovarov 5 in 9, ker serovara 6 in 8 omogocata primerno navzkrizno zascito. Kolicina protiteles v mlezivu odraza nivo protiteles pri kobilah, oct cesar je odvisno tudi trajanje pasivne imunosti pri njihovih zrebetih. Zaradi morebitnega
I. VIRUSNE BOLEZNJ: AFRISKA KONJSKA KUGA
navzkrizja pasivne imunosti in imunskega odgovora cepljenih zrebet le ta ne smejo biti cepljena pred 6. mesecem starosti. Zrebeta lahko z mlezivom ne dobijo zadostne pasivne zascite pred okuzbo z enim ali vee serovari. Nevtralizacijska protitelesa so lahko za posamezne serovare prenizka, taka zrebeta pa so lahko dovzetna za okuzbo pred 6. mesecem svoje starosti. Na ogrozenih in okuzenih podrocjih je zaradi preprecitve sirjenja bolezni, poleg programa izkoreninjenja, potreben stalen nadzor nad ekvidi, ugotavljanje vzrokov pogina ter neskodljivo odstranjevanje trupel.
11s I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Bolezen borna Meningoencephalomyelitis simplex enzootica equorum, Borna disease, Hot headed disease, Brain fever, Hypersomnia of horses, Subacute meningoencephalitis, Hitzige Kopfkrankheit, Bornasche Krankheit
Bolezen borna je akutna ali subakutna kuzna, pogosto smrtna bolezen konj. Povzrocitelj je iz rodu Bornavirus, ki sodi v red Mononegavirales. Zbolijo tudi druge zivalske vrste, zlasti ovce, govedo, koze, kunci, macke in noji, manj pogosto drugi ekvidi. Zboli lahko tudi clovek. Bolezen se kaze s progresivnim meningopoliencefalitisom oz. negnojnim vnetjem mozganov in hrbtenjace. Histoloske spremembe na organih se izrazajo z vaskularno infiltrac ijo limfocitov, proliferacijo glije, degenerativnimi spremembami ganglijskih celic in posebnimi inkluzijami v jedrih ganglijskih celic Qoest-Degenove inkluzije). Bolezen se vecinoma konca s poginom.
Razsirjenost Bolezen je dobila ime po epidemiji, ki je med leti 1894 in 1896 pustosila v konjenici pri mestu Borna na Saskem, v Nemciji. Od tedaj se bolezen sporadicno pojavlja na razlicnih podrocjih Nemcije, Svice, Lichtensteina in Avstrije. Podobni bolezenski znaki konjskega encefalitisa so se pojavili tudi drugod v Evropi, npr. v Franciji in Romuniji, ter Turciji, Libiji, na Bliznjem vzhodu, v Iranu, na Kitajskem, japonskem, v Avstraliji in ZDA. Bolezen je verjetno razsirjena veliko bolj, kar potrjuje prisotnost virusnih protiteles pri konjih tudi v stevilnih drugih driavah.
Etiologija Leta 1927 so rezultati raziskav potrdili, da bolezen povzroca RNK virus, velikosti od 80 do 100 J.lffi. Sodi v red Mononegavirales, druzino Bornoviridae in rod Bornavirus. Ima kompleksno antigensko strukturo inje precipitinogen. Serolosko je enoten tip. Od drugih virusov, ki povzrocajo encefalitise, se serolosko razlikuje Uaponski virusni encefalitis, konjski virusni encefalomielitis, encefalitis doline Murray). Ima izrazito afiniteto do centralnega zivcevja. V mozganskih celicah tvori znacilne J9est-Degenove inkluzije. Pri nizkih temperaturah je relativno stabilen. Odporen je proti stevilnim kemikalijam. Klorovi pripravki ga hitro unicijo, zato je mozna uspesna dezinfekcija s kloraminom (0,4 - 1%) in trosilinom ter formalinom, kloroformom, etrom in acetonom. Inaktivirajo ga UV-zarki, prav tako hitro propade pri temperaturi med 50 in 70 °C.
116 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: BOLEZEN BORNA
Epizootiologija Bolezen se v srednji in juzni Nemciji ze dolga leta pojavlja na endemskih podrocjih. Pogostejsa je pomladi, zlasti maja in junija. Pot, po kateri se zivali okuzijo, ni povsem poznana. Najpogosteje zbolijo posamezni kanji, okuzijo pa se lahko tudi druge ziva li. Naravna okuzba najverjetneje poteka preko dihal, hrane in vade. Zrebeta se lahko okuzijo od bolnih kobil, med sesanjem ali intrauterino. Razvoj bolezni je po okuzbi lahko odvisen tudi od genetskih dejavnikov, starosti in imunskega stanja gostitelja ter genetskih lastnosti samega virusa. Raziskave na podganah so pokazale, da se lahko povzrocitelj siri z nosnim in ocesnim izcedkom ter urinom, pri konjih pa tudi z okuzenim mlekom. Prenos okuzbe vecinoma poteka preko zivcnih koncicev v nosni in zrelni sluznici. Pri okuzenem konju je vcasih virus mogoce izolirati tudi iz solznih in parotidnih zlez, vendar ni zanesljivo, ali se v njih tudi pomnozuje. Specificno virusno DNK je mogoce najti v nosnem izlocku, solzah in slini, pa tudi pri nekaterih prikrito (inaparentno) okuzenih seropozitivnih konjih. Okuzeni kanji, se zlasti tisti z izrazeni klinicni znaki bolezni, lahko predstavljajo pomemben vir za prenos virusa. Druge zivalske vrste na prenos virusa pomembno ne vplivajo.
Patogeneza Razvoj bolezni je verjetno posledica pojava protiteles in njihovega delovanja na osrednje zivcevje ter okvare imunskega mehanizma . Najverjetneje se gostitelj z virusom okuzi preko nosne sluznice. Okuzba nato poteka preko olfaktornih zivc nih koncicev, oralno pa preko nervusa trigeminusa . Ko povzrocitelj vstopi v zivcni sistem, potuje po aksonu nervusa olfaktoriusa do mozganov, kjer se v nevronih in celicah glia, najpogosteje v limbicnem sistemu, tudi pomnozi. Nato se razsiri po centralnem in perifernem zivcevju ter zivcnem sistemu nevronskih celic mre2nice. Tak prenos tujega antigena, ob hkrati ucinkoviti zasciti pred prepoznavanjem humoralnega imunskega sistema, lahko pojasni pomanjkanje nevtralizacijskih protiteles, kar traja vse do poznega stanja okuzbe. Virusni antigeni in kuznost virusa ostanejo v zivcnem tkivu okuzene zivali vse njeno zivljenje, s tern pa ostane tudi trajna okuzba osrednjega zivcevja. Virus, naseljen v osrednjem zivcevju , tvori joest-Degenove inkluzije. Klinicni znaki bolezni potekajo hkrati s pojavom vnetnih sprememb v mozganih. Navadno se razvije vnetna reakcija, ki vsebuje mononuklearne celice, ki delujejo v limbicnem sistemu. Okuzba se razsiri tudi na druge dele mozganov. Virusna RNK se pri obolelih zivalih pojavi razen v bulbusu olfactoriusu, nukleusu kaudatusu, hipokampusu in v mozganski skorji, manj pogosto tudi v hrbtenjaci, nosni slu znici, parotidnih slinskih zlezah, oceh, srcu, pljucih, jetrih, ledvicah, mehurju in jajcn ikih. Pojav virusne RNK v tkivih izven zivcnih organov je lahko posledica pomnozevanja virusa v zivcnih koncicih teh organov. Virus med pomnozevanjem ne unici gostiteljevih celic. Iz njih prihaja zelo majhna kolicina virusa, ne glede na to, da v njih nastaja v velikih kolicinah, kar pomeni, da je v vecini okuzenih celic moteno popolno pomnozevanje virusa. Raziskave
PETER KRULJC: I
ka zejo, da pomnozevanje virusa v mozganskih in drugih celicah verjetno uravnava virus s svojim razlienim delovanjem, kot je direktna modifikacija virusnega genoma, uravnavanje prepisovanja (transkripcije) in izrazanje virusnih proteinov ali prekinitev sinteze virusnih glikoproteinov. Bolezen borna tako nastane kot posledica z virusom povzroeene imunopatoloske reakcije. Okuzba s povzroeiteljem povzroei encefalitis in klinieni pojav bolezni. Mozgansko tkivo se po naravni okuzbi pri razlienih ekvidih odraza z infiltracijo mononuklearnih celic in poveeanim delovanjem histokompatibilnega kompleksa (MHC) antigena razreda I in II.
Klinicna slika Bolezen borna, pri kateri se pojavijo klinienimi znaki meningoencefalitisa, lahko poteka v perakutni, akutni in subakutni obliki, nekateri viri pa opisujejo tudi kronieno rekurentno in trajno okuzbo, ki lahko preide v latentno. Vee kot 80% obolelih zivali pogine po 1. do 4. tednu od prieetka klinienih znakov bolezni. Kljub velikemu poginu zivali, pri katerih se pojavijo znaCilni in tezki klinieni znaki okuzbe mozganov, se lahko razvijejo tudi blazji klinieni znaki ali pa obolele zivali celo spontano ozdravijo. Pri vee kot 10% obolelih konj se lahko pojavi kroniena ali rekurentna oblika bolezni. Razvije se lahko tudi blaga oblika encefalitisa, ki nima znaeilnih klinienih znakov bolezni. Inkubacijska doba po naravni okuzbi traja od 2 tednov do vee mesecev, po eksperimentalni okuzbi pa 15 do 16 dni, po nekaterih virih tudi 2 do 3 mesece. Povisana telesna temperatura se navadno pojavi 3 do 7 dni pred pojavom nevroloskih znakov. Znaeilni klinieni znaki bolezni se lahko med obolelimi zivalmi razlikujejo. Nevroloski znaki so razlieni in kompleksni ter odvisni od poteka bolezni in posledic vnetnega odgovora v centralnem zivenem sistemu. Kazejo se v spremembi psihienega stanja, motnjah zavesti, senzibilizaciji, motnjah gibanja in motnjah, ki izvirajo iz avtonomnega zivenega sistema. Najpogostejsi klinieni znaki so depresija z apatijo, dremavica in otrplost. V zaeetnem stadiju se bolezenski simptomi kazejo s poeasnim jemanjem ali prenehanjem jemanja hrane, zveeenjem v prazno in zehanjem ter naslanjanjem glave ob trde predmete ali zid. Na zaeetku akutne oblike bolezni se lahko pojavi rekurentno povisanje telesne temperature, ki je ne zniza dajanje antipiretikov. Pojavi se tudi prolaps penisa, ki mu ne s~ledi akt uriniranja, ponavljajoea se motoriena aktivnost, dusevne motnje z otrplostjo (latergijo), zaspanostjo (somnolenco), pretirano razdrazljivostjo, prestrasenostjo in razlienimi stopnjami agresije. Vse te spremembe so lahko posledica poskodb limbienega sistema, ki uravnava emocionalno in nasilno obnasanje. Pri bolni zivali je pogosto izrazena hipokinezija in neobieajna telesna drza, zmanjsana kozna in globoka eutna reakcija, kar se kaze v poslabsanem odzivu na zunanja eutna in boleeinska vzburjenja (nociceptivna) ter izgubo obeutka. V zaeetku bolezni se pojavlja tudi pomanjkanje koznega in fleksornega refleksa.
11s I
I.
VIRUSNE BOLEZNI: BOLEZEN BORNA
Z napredovanjem bolezni se pojavijo znacilna zmanjsana odzivnost (hiporefleksija) hrbtenicnih refleksov, povesanje glave s polzaprtimi vekami, zmanjsana obcutljivost (hipoestezija) z motnjami delovanja proprioceptivnih cutnih funkcij. Konji so lahko tudi atakticni, z motnjami ravnotezja, se postavljajo v nenormalno drzo, se s tezavo premikajo ter neobicajno reagirajo na zunanje drazljaje. Poslabsanje delovanja mozganskih zivcev kot posledice vnetnih procesov v posameznem jedru v centralnem zivcevju in neposrednih ucinkov na centralno zivcevje, kot je npr. N. trigeminus (V. mozganski zivec), se odraza v razlicnih klinicnih znakih. Prizadetost V. in VII. mozganskega zivca se odraza z bruksizmom in trizmom, VII. v delni ohromelosti obraznega zivca, prizadetost IX. in X. zivca se zaradi paralize zrela odraza v motenem hranjenju in slinjenju, XII. v zmanjsanem miSicnem tonusu in povecanem gibanju jezika, XI. in VII. v ocesni trzavici (nistagmusu) in III. v skiljenju in miozi. V zadnjem obdobju bolezni se razvijeta povecan nevrogeni tortikolis in distonija vratne misicnine, kar se lahko odraza v prisilni hoji v krogu. Noge zival postavlja naprej in v nenormalen polozaj (motoricne motnje). Hkrati se pogosto pojavlja blag tremor in krci posameznih zivcev glave, nog, vratu in hrbta, cemur sledijo konvulzije, ki se pojavljajo socasno z naslanjanjem glave ob trde predmete. To je verjetno posledica visokega tlaka cerebrospinalne tekocine, ki se razvije kot posledice vnetja v centralnem zivcevju. V tern stanju se pogosto izgubi pupilarni refleks in pojavi se skiljenje. Obolela zival lahko pade v komo. Pri akutni obliki bolezni se pogosto pojavi tudi slepota. Z napredovanjem bolezni se pojavi paraliza ustnic, jezika, zrela (hrana ostaja v ustni votlini, onemogoceno je pitje, jezik visi iz ust), vek ter pareza in paraliza zadnjega deJa telesa, repa, debelega crevesa in mehurja. Tako bolezensko stanje traja od 1 do 3 tednov. Pri vee kot polovici obolelih konj lahko motnje zvecenja, poziranja hrane in vode omejijo trajanje bolezni. V zadnjem stanju bolezni se obolela zival preneha hraniti in le 20% jih lahko zauzije nekaj vode. Kot posledica nezmoznosti jemanja hrane in vode se razvije hiperbilirubinemija, ki povzroci zlatenicno barvo sluznic. Drugi klinicni znaki, ki ne izvirajo iz zivcevja, so neznane etiologije. Lahko se pojavi nekoliko spremenjen trias, vnetje zgornjih dihal in bronhitis, rekurentne kolike, vnetje zelodca in crevesja, blazja zlatenica, hujsanje in kronicni laminitis, prav tako tudi nenavadno tresenje glave. Vsi ti klinicni znaki niso zanesljivo posledica okuzbe s povzrociteljem in lahko mocno vplivajo na zmotno postavljanje diagnoze. Pri zivalih, ki so prebolele akutno obliko bolezni, se okuzba osrednjega zivcevja ne kaze le v nevroloskih znakih, pac pa tudi v spremenjenem obnasanju. Take zivali postanejo zaspane (somnoletne), nervozne, plasne in kazejo spremembe v socialnem obnasanju. Kot posledica ostanejo trajne poskodbe zivcevja, ki se lahko kazejo tudi v slepoti, vodenoglavosti (hidrocefalusu) in motnjah hoje. Lahko se pojavijo tudi recidivi.
119 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN I KONJ
Patologija Posmrtna diagnoza poginjene zivali temelji na histopatoloskih, imunohistokemijskih in viroloskih metodah. Makroskopsko spremembe na truplu niso znacilne. Vecinoma so omejene na sivino v osrednjem zivcevju, hrbtenjaci in mreznici. Histopatolosko je opazen obsezen negnojen poliomeningoencefalomielitis z obsdno perivaskularno in parenhimatoz no infiltracijo, ki jo vecinoma sestavljajo makrofagi, limfociti T in v kasnejsem obdobju okuzbe nekaj plazmatskih celic. Nevroni niso izrazito degenerira ni, prav tako ni nevrofagije. Lahko pa so vidne izgube celic Amonovega roga (hipokampusa). V vseh podrocjih vnetnih lezij je lahko reaktivna astrocitoza. Poleg sivine vohalnih beticev (olfaktornih bulbusov), so lahko prizadeti tudi bazalni korteks, nukleus kaudatus, talamus in Amonov rog (hipokampus), ter periventrikularna podrocja, vecinoma v meduli oblongati. V malih mozganih ni znacilnih sprememb. Hrbtenjaca ni vedno spremenjena. V okuzenih nevronih in zlasti v hipokampusu so lahko vidna eozinofilna znotrajjedrna inkluzijska telesca Qoest-Degenove inkluzije). To so acidofilne inkluzije, ki se po Lentzu obarvajo svetlo rdece, vecinoma z brezbarvno svetlo obrobo. Inkluzije so lahko tudi v jedrih velikih in vcasih malih ganglijskih celic skorje velikih mozganov, nukleusa kavdatusa, v lobusu olfaktoriusu, bulbusu, Amonovem rogu, malih mozga nih in podaljsani hrbtenjaci. Prav tako so lahko prisotni infiltrati limfocitov, napihnjene celice glia in degenerirane ganglijske celice, ki za bolezen borna niso znacilne. Pri nekaterih drugih okuzenih zivalskih vrstah (podgane, zajci) se kot posebnost oblikujejo histopatoloske spremembe v mreznici, kar se odraza v negnojnem horioretinitisu z degeneracijo in izgubo nevronov, kar povzroci slepoto. Take spremembe mreznice pri konjih niso prisotne, lahko pa nekateri izmed obolelih konj tudi oslepijo. Da se ne pojavita vnetje in degeneracija je verjetno vzrok v dejstvu, da konji poginejo oz. jih lastniki usmrtijo pred razvojem retinopatije. Slepota pa je lahko tudi posledica mocnega vnetja v vidnem podrocju talamusa. Imunohistokemijske diagnosticne metode uporabljajo mononuklearna in poliklonalna protitelesa (nukleoprotein in fosfoprotein), ki so specificna za povzrocitelja bolezni borna. Specificna mononukelarna protitelesa se pogosto uporabljajo za ugotavljanje virusnega proteina v jedru in citoplazmi nevronov, procesusov nevronov in v celicah glia. Ista monoklonalna in poliklonalna protitelesa se lahko z metodo western blot uporabljajo tudi za ugotavljanje virusnega antigena v osrednjem zivcevju okuzenih konj. Vse te metode dajejo enake rezultate kot imunohistokemijska metoda (RT-PCR). Koncno posmrtno diagnozo lahko potrdi izolacija povzrocitelja in dokaz specificne virusne RNK.
Diagnoza Klinicna diagnoza je zarad i raznolikega poteka bolezni nezanesljiva. Tudi stevilni klinicni znaki, ki izvirajo iz osrednjega zivcevja, za bolezen niso strogo specificni,
I. VIRUSNE BOLEZNI: BOLEZEN BORNA
saj mnogi patogeni mikroorganizmi, ki lahko okuzijo osrednje zivcevje, povzrocajo podobne klinicne znake. Vrednosti hematoloskih in biokemijskih parametrov so navadno v fizioloskih mejah. Lahko se pojavi hiperbilirubinemija, ki je predvsem posledica zmanjsa nega hranjenja. V zadnjem stadiju bolezni, ko se pojavijo konvulzije, se lahko v plazmi pojavi visoka koncentracija laktata. Pri ak utni obliki bolezni je lahko pri bolnem konju povecana kolicina cerebrospinalne tekocine in v njej povecana koncentracija proteinov. Pri akutni in subakutni obliki se pojavi znacilna limfomonocitna pleocitoza ob hkratnem negnojnem encefalitisu. Pri kronicni obliki bolezni pa je vecina parametrov, razen laktata v cerebrospinalni tekocini, v mejah normale. Zaradi nespecificnih klinicnih znakov temelji diagnoza na laboratorijskem dokazovanju specificnih protiteles v serumu ali cerebrospinalni tekocini. V ta namen se uporabljajo metode western blot, test ELISA, agar gel imunodifuzijski test (AGIO), nevtralizacijski test ali indirektna imunofluorescenca (!FA). Slednja omogoca najzaneslivejso metodo dokazovanja specificnih protiteles. Titer protiteles v serumu variira od 1:5 do 1:280, v cerebrospinalni tekocini pa od 1:2 do 1:1280. Vendar med titrom protiteles, klinicnimi znaki in koncnim izidom bolezni ni neposredne povezave. Uporaba drugih diagnosticnih postopkov oz. posebnih tehnik (RT-PCT), omogoca ugotovitev virusne RNK iz celic, izoliranih iz cerebrospinalne tekocine. V akutni obliki bolezni je mogoce pri obolelih konjih v cerebrospinalni tekocini z gotovostjo ugotoviti pleocitozo in specificna protitelesa. V perakutni obliki, na
zacetku akutne oblike ali pri terapiji s kortikosteroidi pa so specificna protitelesa pogosto odsotna. Pri klinicno zdravih zivalih so specificna protitelesa v serumu in ne v cerebrospinalni tekocini. Dokazovanje specificne RNK v mononukleranih celicah periferne krvi predstavlja alternativno metodo dokazovanja virusnega genoma. Diagnoza je pri zivalih z nevroloskimi znaki lahko pozitivna, ce so v serumu in cerebrospinalni tekocini specificna protitelesa ali pa v cerebrospinalni tekocini specificne patoloske spremembe ali pa je dokaza na prisotnost virusnega genoma. Diagnostika po Mayrju in Dannerju v casu zivljenja obolelega konja temelji na klinicni sliki in specificnem ugotavljanju protiteles (serum, likvor). Posmrtna diagnostika temelji na histoloskem ugotavljanju negnojnega meningoencefalitisa in joest-Degenovih inkluzij, ugotavljanju antigena v mozga nih (RVK, fluorescenca, celicna kultura, poskus na zivalih) in ugotavljanju protiteles v serumu, likvorju in mozganih.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev kuzna in nekuzna vnetja mozganov (steklina, okuzba s herpesvirusi, klopni encefalitis, okuzba z zahodnonilskim virusom), mozganski edem, posledice topih poskodb, toplotni udar in nekatere bakterijske (butulizem, bakterijski meningitis) in zajedavske bolezni (verminozni mieloencefalitis, ekvini protozojski mieloencefalitis). 1 21
I
PETER KRUlJC: KUZNE BOLEZNl KONJ
Terapija Specificne terapije ni. Zdravljenje temelji na simptomatski terapiji. Poskusi zdravljenja z amatadin sulfatom (2 mgjkg PO) niso bili uspesni. Nov nacin terapije je lahko filtracija CSF, pri kateri gre za odstranitev celicnih in topljivih komponent. Ta metoda se je pokazala kot uspesna pri zdravljenju bolnikov s sindromom Guillain-Barre in shizofrenijo, ki nastane kot posledica subklinicnega borenskega encefalitisa.
Profilaksa Pred boleznijo borna lahko nudi zascito oslabljeno (atenuirano) zivo cepivo. V Nemciji je bila dolgo v uporabi imunoprofilaksa z lapiniziranim zivim cepivom, vendar je bila njena uporaba zaradi vprasljivega uspeha opuscena. S povzrociteljem bolezni borna ali podobnim agensom se lahko okuzijo tudi ljudje. Za virus znacilna protitelesa se pojavijo v serumu ljudi z razlicnimi dusevnimi boleznimi. Ker je taka protitelesa mogoce dokazati tako pri zdravih ljudeh kot konjih, se verjetno lahko bolezen manifestira na podlagi specificnih in neznanih okoliscin . Virulenca virusa in genetska predispozicija gostitelja ter drugi endogeni in eksogeni dejavniki pomembno vplivajo na pojav in potek bolezni, tako pri zivalih kot ljudeh. Profilakticni ukrepi tako temeljijo na preprecevanju zbiranja konj , locevanju zdravih od bolnih, na karanteni uvozenih zivali, odstranjevanju in neskodljivem unicevanju poginulih zivali ter dezinfekciji (kloramin, klorovo apno, formalin) in aktivni imunizaciji ogrozenih zivali.
122 1
J.
VIRUSNE BOLEZNI: jAPONSKI ENCEFALITIS KONJ
japonski encefalitis konj Japanese Encephalitis Virus
japonski encefalitis je virusna bolezen, ki je prisotna v Aziji, na Pacifiku in v Avstraliji. Povzroca jo RNK virus iz rodu Flavivirus (prej arbovirus skupine B), ki ga s pikom prenasajo krvosesne zuzelke - komarji (Culex tritaeniorhynchus, Culex pipiens). Zanjo zbolijo predvsem ljudje, ki so vir okuzbe tudi za konje, virus pa se lahko siri tudi med konji. Bolezen je vezana na geografska podrocja, prenasalce (vektorje) in rezervoarje virusa. Rezervoar virusa so mocvirske ptice (caplje), najpomembnejsi rezervoar pa so prasici. Konji so najverjetneje koncni gostitelji virusa. Smrtnost lahko znasa od 5 do 40%. je zoonoza.
Razsirjenost Bolezen je mocno razsirJena na podrocju Vzhodnega Pacifika. Vecinoma se pojavlja v Aziji, na Kitajskem, v Koreji, na japonskem in vzhodnih podrocjih bivse Sovjetske zveze. Virus so nasli tudi v zahodnih provincah Papue Nove Gvineje in v Avstraliji. Prav tako je poznan na Tajvanu, v Pakistanu, Indiji, Nepalu, Filipinih, Srilanki in na severu Tajske. Letno povzroci 30 do 50 tisoc primerov encefalitisa.
Etiologija Virus japonskega encefalitisa je virus RNK, velikosti od 45 do 60 Jlffi . Sodi v druzino Flaviviridae, rod Flavivirus.
Epizootiologija Pojav in sirjenje bolezni sta odvisna od prenasalcev (vektorjev) in rezervoarjev virusa. Bolezen se pojavlja sezonsko in je vezana na aktivnost komarjev v mesecu juliju, zlasti pa v septembru in oktobru, predvsem v tropskih podrocjih. Virus ima si!vaticni zivljenjski krog. V njem so kot glavni rezervoar vodne ptice (caplje), glodavci in prasici, pri katerih bolezen povzroca zvrge, pri mlajsih zivalih od 6 mesecev pa negnojni encefalitis. Prav pri prasicih se lahko stopnjuje virulenca virusa. Med prenasalci - komarji so najpomembnejsi Culex spp. Na konje in !judi povzrocitelja prenasa Culex tritaeniorhynchus, C. pipiens in drugi komarji, ki zauzijejo okuzeno kri. Z virusom okuzeni komarji prenasajo virus vse svoje zivljenje, na katerega dolzino pa prisotnost virusa ne vpliva. Za okuzbo so bolj dovzetni starejsi konji. Prenos bolezni je mogoc tudi umetno, npr. s subkutano injekcijo okuzene krvi. Najverjetneje so konji in ljudje koncni gostitelji virusa.
j 23 J
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Patogeneza V komarjih se virus pomnozi v celicah srednjega deJa crevesja. Po hemolimfi ali zivcih potuje do slinskih zlez, od koder se med sesanjem prenese na gostitelja. Obicajno inkubacijska doba traja 3 dni do 2 tedna. V gostitelju se virus pomnozi v bezgavkah, ki so v okolici mesta okuzbe. Virus se nato siri po krvi v parenhimske organe, kot so vranica in jetra. Pri tern se pri okuzenih konjih pojavi generalizirano febrilno stanje. V tern obdobju pogosto pride do samoomejitve bolezni. Kolikor virus ne odstrani retikuloendotelni sistem in preide hemoencefalno bariero, se razvije encefalitis. Ob tern so pogosto prizadeti siva substanca s ponsom, sredica (medula) hrbtenjaca, mali mozgani, talamus in vohalna betica (olfaktorna bulbusa).
Klinicna slika Klinicni znaki so podobni znakom vzhodnega in zahodnega encefalitisa ter venezuelskega encefalitisa. Teza klinicnih znakov se lahko mocno razlikuje. Pojavljajo se lahko tako v blagi subklinicni obliki, pri kateri lahko obolela zival ozdravi ze po 4 do 5 dneh, kot tudi v tezki generalizirani febrilni obliki, ki se izra.za z deprimiranostjo, pospesenim bitjem srca, nejescnostjo, encefalitisom, slepoto, komo in poginom. Zacetni klinicni znaki bolezni so lahko sprva neopazni. Kmalu se pojavi znacilna, nekoliko povisana telesna temperatura (39,5 °C), deprimiranost in nejescnost. Navidez zdrava zivallahko pogine. V krvi se pojavi mocna levkopenija. Po 12 urah do 5 dneh se lahko pojavijo nevroloski znaki in spremenjeno obnasanje, ki sega od dremavice (somnolence) do agresivnega obnasanja. Pojavi se rigidnost vratnih misic, moteno zaznavanje okolice in neskladno gibanje, ki se stopnjuje od nezanesljive hoje do leganja in misicnih krcev nog. Poleg spremenjenega obnasanja, ki se kaze v obliki prehodnega vzdrazenja in nemira, lahko bolna zival hodi v krogu , naslanja glavo ob trde predmete, brezciljno zveci in odklanja vodo. Obdobju hiperaktivnosti sledi globoka deprimiranost in otopelost, kar obicajno traja 2 do 3 dni. Bolne zivali se pocasi premikajo in stojijo z razkrecenimi nogami. Spodnja ustnica in jezik lahko prosto visita . Pojavi se lahko tremor obraznih misic. Za to obliko bolezni lahko na endemicnih podrocjih pogine 5 do 40% konj. Pri zmerni obliki bolezni se lahko poleg nekoliko povisane telesne temperature (39,5 °C) pojavi tudi zlatenica, krvavitve po sluznicah (nosu), zaspanost, nejescnost, tezave pri poziranju, neskladno gibaje, tezave pri leganju in vstajanju ter padanje, zacasna slepota, rigidnost hrbtne misicnine, paraliza n. radialisa in ustnic. Obolele zivali lahko navadno ozdravijo po 5 do 10 dneh. Pri tezki obliki bolezni, kije lahko smrtna, se pojavijo ze opisani simptomi: visoka telesna temperatura (40,5 do 41,5 °C), tremor, razdrazljivost, potenje in pogin. Vendar vecina obolelih konj po 4 do 9 dneh bolezen popolnoma preboli.
124 1
J.
VIRUSNE BOLEZNI: jAPONSKI ENCEFALITIS KONJ
Patologija Najpogosteje so vidni edemi in krvavitve v mozganih in hrbtenjaci. Histolosko je vidna liza zivcev, glioza, nevronofagija in perivaskularna celicna infiltracija. Poskodbe niso znacilne za virusne encefalitse.
Diagnoza Diagnoza temelji na klinicni sliki, geografskem podrocju pojavljanja bolezni, letnem casu, izpostavljenosti prenasalcem in pojavu drugih klinicnih primerov na prizadetem podrocju. Serolosko je mogoce okuzbo dokazati s povecanjem titra specificnih protiteles, virus nevtralizacijskim testom, inhibicijo hemaglutinacije in testom ELISA. Po smrti je v mozganskem tkivu virus mogoce dokazovati s polimerazno verizno reakcijo (PCR) in imunohistokemijo v mozganih, krvi ali cerebrospinalni tekocini. Virus je mogoce dokazati tudi v krvi okuzenih ptic in komarjev.
Terapija Specificnega zdravljenja ni. Potrebna je intenzivna podporna terapija, ki obsega hranjenje preko nosnozelodcne sonde, intravensko dajanje kristaloidnih raztopin in znizevanje povisane telesne temperature s hladnimi ali alkoholnimi obkladki. S povezovanjem nog, zascito glave pred udarci in zagotovitvijo mehke podlage v hlevu, je mogoce prepreciti samoposkodovanje. Lezece zivali je potrebno postaviti v prsno (sternalno) !ego, ce pa ze taka lezijo, jih je potrebno prestavljati z ene strani na drugo vsaki 2 uri. Zaradi motenega iztrebljanja je potrebno blato odstranjevati rocno, prav taka je potrebno kateterizirati secni mehur in odstranjevati urin. Zaradi preprecitve sekundarne okuzbe je potrebno dajanje antibiotikov sirokega spektra. Zaradi zmanjsevanja vnetja osrednjega zivcevja lahko ugodno ucinkujejo kortikosteroidi, ki pa lahko povecujejo dovzetnost za sekundarno okuzbo. Dajanje osmotskih pripravkov, kot sta manitol (0,25- 2 gjkg IV, 24 ur) in DMSO, zmanjsuje mozganski edem in edem hrbtenjace. Nemirne zivali je mogoce pomiriti z dajanjem detomidin hidroklorida (0,02 - 0,04 mg/kg IV, IM) in z majhnimi odmerki acepromazina (0,02 mg/kg IV ali 0,05 mg/kg IM). Za zmanjsanje vznemirjenosti in pomiritev napada bolezni pa ugodno ucinkujejo barbiturati, kloralhidrat ali diazepam. Prognoza je lahko po terapiji ugodna kljub omejeni moznosti prezivetja in moznih stranskih posledicah zaradi okvar osrednjega zivcevja.
Diferencialna diagnoza japonski encefalitis je potrebno lociti od drugih virusnih boleznih, pri katerih se klinicno kazejo s prizadetostjo mozganov. Lociti jih je mogoce serolosko in z izolacijo virusa. Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev tudi druge bolezni, pri katerih se odrazajo nevroloske motnje, mozganske travme,
125 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNJ KONJ
hepatoencefalopatije, steklina, verminozni encefalitis, protozojski mieloncefalitis in bakterijski meningoencefalitis.
Preventiva Cepljenje konjem zagotovi dobro aktivno imunost. Uspesno preventivo predstavlja unicevanje prenasalcev. Komarje je mogoce uspesno zatirati s preprecevanjem njihovega razvoja v stojecih vodah. Za zascito konj pred komarji je lahko ucinkovita uporaba repelentov in pokrival, ki preprecujejo dostop komarjev do konjevega telesa. Bolezen je manj pogosta pri konjih, ki prebivajo v hlevih, in pogostejsa pri tistih, ki se prosto pasejo.
Obolenje pri ljudeh Virus japonskega encefalitisa pri ljudeh povzroca encefalitis, ki se pogosto pojavi hkrati ob encefalitisu pri konjih. Konji kljub nizkemu titru protiteles preko komarjev prenasajo bolezen na !judi. Ljudje se lahko okuzijo tudi preko ran ali z aerosolom pri odstranjevanju mozganov ali hrbtenjace poginulih zivali.
126 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
alkoholi, detergenti, formalin, eter, kloroform in toplota. Dobro prenasa hladno okoije in pH 5,2 do 8. UV zarki mu hitro odvzamejo kuznost.
Epizootiologija Konjska influenca je izjemno nalezljiva virusna bolezen, ki se pogosto pojavlja sporadicno ali v obliki epidemije. Najpogosteje izbruhne v vecjih rejah neimunih konj, zrebetiscih, na konjeniSkih prireditvah (tekmovanja, razstave), v hievih z velikim stevilom konj in ob velikih migracijah konj . Ceprav se vecinoma pojavlja sezonsko, iahko bolezen izbruhne v katerem koli ietnem casu, kar je verjetno posledica razlicnih vplivov ali geografskih posebnosti. Okuzijo se in zbolijo iahko kopitarji vseh kategorij, najpogosteje stari 2 do 3 leta, in zrebeta, ki se nimajo oblikovanih protiteles. Teza bolezni je predvsem odvisna od imunskega stanja zivali, okolja in stresa, s katerim se sreca obolela zival. Obolevnost lahko doseze 100%. Pogin je navadno majhen in iahko doseze 10%. Pojavi se iahko pri zrebetih, oslih in konjih , ki jim med boleznijo nibil omogocen pocitek. Najtezja oblika bolezni se razvije pri slabo imunsko zascitenih konjih. Virus se v neposrednem stiku med dovzetnimi konji posebej intenzivno siri z aerosolom . Baine zivali z nenehnim ka sljanjem v okolico izkasijujejo velike kolicine virusa, ki je lahko ze med inkubacijo v nosnem izlocku in iahko nekaj casa prezivi tudi v nezivem okoiju. Z izdihanim zrakom in kasijem se lahko virus siri tudi 30 m dalec, veter pa ga lahko odnese se dlje. Virus lahko se 7 do 10 dni po okuzbi ciovek prenasa na rokah, obleki in obutvi.
Patogeneza Po inhalaciji aerosola se virus influence hitro razsiri v dihalih, kjer se pomnozi in povzroci patoloske spremembe v celotnih dihalih. Predvsem poskoduje respiratorne epitelne celice v sapniku in bronhialnem deblu. Klinicni znaki se iahko pojavijo hkrati z znacilnimi spremembami na nosni slu znici, spodnjih zracnih poteh (bronhih) in bezgavkah ob sapniku. Virus se pojavi tudi v mononuklearnih celicah. Ze 10. dan po okuzbi se v serumu pojavijo specificna protitelesa. Virus najprej napade celice v spodnjih zracnih poteh in prodre skozi siuznico, ki sciti povrsino celic. Pri tern virusova nevraminidaza poskoduje glikoproteine sluznice, kar omogoci dostop virusa v respiratorne epitelne celice, kjer poteka pomnozevanje virusa. Celice migetalcnega epitela postanejo vakuolizirane, edematozne in izgubijo migetalke, zaradi cesar propadejo in se odluscijo. Ker je poskodovana mukociliarna obramba, postane obolela zival bolj obcutijiva za nastanek in razvoj sekundarne okuzbe dihal. Poskodovana povrsinska celicna piast omogoca sekundarnim mikroorganizmom, da v dihalih uspesno naselijo respiratorni epitel, kar vodi do razvoja bronhopnevmonije in drugih komplikacij. S peribronhialno in peribronhionalno infiltracijo nevtrofiicev in mononuklearnih celic se razvijeta submukozni edem in hiperemija.
128 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: KONJSKA INFLUENCA
Po 3 do 5 dneh se pricne regeneracija epitela z znacilno mitozo celic v celicni bazalni membrani. Ce ne pride do komplikacij, se po vee kot mesecu dni poskodovane celice v celoti obnovijo. To pa je daljsi cas, kot se navzven pokaze normalizana klinicna slika. Komplikacije konjske influence so, poleg sekundarne bakterijske pljucnice, tudi miozitis, miokarditis, edem nog in redko tudi encefalitis. Oboleli konji so lahko bolj dovzetni za razvoj kronicne obstruktivne bolezni pljuc (COPD) in pljucnih krvavitev, ki nastanejo po tezkem delu ali treningu.
Klinicna slika Oba podtipa virusa influence A1 in A2 povzrocata pri konjih podobne klinicne znake, ceprav so le ti navadno pri podtipu A2 tezji. Inkubacijska doba je zelo kratka. Pri eksperimentalni okuzbi okuzene zivali ze po 48 urah v nosnem izcedku izlocajo velike kolicine virusa. Obicajno traja inkubacijska doba pri podtipu A1 od 1 do 8 dni, najpogosteje med 2 do 5 dnevi, pri podtipu A2 pa od 18 ur do 5 dni, izjemoma 7 dni, najpogosteje pa 24 do 72 ur. Bolne zivali sprva ne kazejo klinicnih znakov bolezni ali pa delujejo negotovo, se nerade gibljejo in ne pojedo ponujenih obrokov hrane. Bolezen se izraza v visoki obolelosti in eksplozivnem sirjenju. Obolelost lahko v konjski populaciji doseze 60 do 100%, v vecjih rejah, kjer se lahko okuzba pojavlja razlicno intenzivno, pa od 20 do 37%. Pogin navadno doseze do 1%, vendar pa lahko okuzba povzroci pogin novorojenih zrebet, kije posledica hude bronho- in intersticijske pljucnice. Bistveno tezja pa je bolezen pri oslih in mula h. Prvi klinicni znaki se kazejo v povisani telesni temperaturi (pireksiji) (41 °C), ki je nava dno dvofazna in lahko doseze vrh v 48 do 96 urah po okuzbi. Drugi temperaturni vrh doseze priblizno 7. dan po okuzbi. Pojavi se serozni nosni izcedek. Ce pride do bakterijske sekundarne okuzbe, postane navadno 72 do 96 ur po okuzbi sluzavognojen. V casu od nekaj ur do 2 dni se pojavi znacilen suh in bolec, lahko globok paroksizmalen kaselj, ki ga je mogoce zlahka izzvati s stiskom sapnika. Kasneje se kaselj spremeni in postane vlazen (1 - 3 dni). Pogosto se kmalu pojavi nejescnost, pospeseno dihanje, bolecine v misicah (mialgija), povecajo se mandibularne in retrofaringalne bezgavke. Lahko se pojavi edem nog in modnika, zaprtje in spasticne kolike. V zacetku bolezni se v krvni sliki pokaze levkopenija z limfocitozo, ki ji kmalu sledi levkocitoza, kije odvisna od komplikacij in klinicnega poteka bolezni. Lahko se pojavi tudi zmerna normocitna in normohromna anemija. Ce ne nastanejo komplikacije, znacilni klinicni bolezenski znaki izzvenijo v 1 do 3 tednih, kaselj pa lahko ostane se daljsi cas. Ce obolele zivali ne pocivajo in so prisiljene naporno delati ali trenirati, se pogosto razvijejo komplikacije. Kot najpogostejsa komplikacija je bronhopnevmonija (zlasti zrebeta - a in ~ hemoliticni streptokoki, Streptococcus zooepidemicus, E. coli - lahko pogin), vnetje prebavil (driska) in v zacetku blago zaprtje.
J29 J
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN! KONJ
Sekundarna bakterijska okuzba dihal podaljsa zdravljenje. Ob pojavu komplikacij se telesna temperatura mocno povisa (39 do 41,5 °C). Pulz lahko doseze 70 do 100/ min. Dihanje je lahko mocno pospeseno (25 do 30/minJ Pri hudih okuzbah postanejo pljucni sumi intenzivnejsi, glasnejsi in pogostejsi. Vidne sluznice so vnete in edematozne (zlasti ocesne veznice). lz oci se cedi serozni izcedek, izrazena je fotofobija . Serozni nosni izcedek se kmalu spremeni v gnojnega (sekundarna infekcija). Kaselj postane se bolj intenziven. Lahko se razvije bronhitis in/ali pljucnica (pnevmonija). Na nogah se razvijejo edemi, miSice nog postanejo otrdele in bolece, zaradi cesar obolela zival tezko stoji. K razvoju pljucnice in drugih komplikacij mocno prispeva odtegnjen pocitek in naporno delo. Bolne zivali so zejne in zelo nejesce. Komplikacije se lahko kazejo tudi v obliki zaprtja (obstipacij), kolik, drisk, pododermatitisa, perikarditisa, miokarditisa, nefritisa, sinusitisa, vnetja zracnega mehurja, tendinitisa, tendovaginitisa, vzburjenja (ekscitacij) in kome. Pri brejih kobilah lahko pride zaradi povisane temperature do zvrga ali resorpcije plodu. Bolezen lahko brez ustreznega zdravljenja pre ide tudi v kronicno obliko. Posledice, ki jih pusti na zdravstvenem sta nju zivali, se lahko pokazejo v obliki kronicnega vnetja zrela (faringitisa) in bronhiolitisa, kronicne obstruktivne bolezni pljuc (COPD), vnetju sinusov (sinusitisu) in vnetju zracnega mehurja. Pri cepljenih ali ozdravelih konjih lahko bolezen preide v blago ali celo asimptomatsko obliko. Pojavi se lahko nekoliko poviSana telesna temperatura, vendar hitro in brez posledic izzveni. Pri konjih, cepljenih proti konjski influenci, se lahko razvije subklinicna oblika bolezni, hkrati pa predstavljajo pomemben vir prenosa bolezni . Naporno delo lahko tako stanje poslabsa, zivali hujsajo, pojavijo pa se tudi drugi klinicni znaki.
Patologija Pogini zaradi konjske influence so redki. Navadno so posledica komplikacij, nastalih zaradi sekundarne bakterijske okuzbe. Tudi patoloske spremembe so malostevilne. Vidna so vnetja nosne sluznice, zrela, grla in sapnika. Spremembe na pljucih so posledica bronhopnevmonije, v prebavilih paso lahko hemoragicna in ulcerozna vnetja. Spremembe v pljucih so v obliki bronhitisa, peribronhitisa in perivaskulitisa s subakutno intersticijsko pljucnico, edemom in bronhopnevmonijo. Vnetje srcne misice (miokarditis) je redko. Pri novorojenih zrebetih se okuzba lahko, ceprav redko, pokaze v obsezni in smrtni intersticijski pljucnici.
Diagnoza Pri necepljenih konjih so klinicni znaki bolezni zlahka prepoznavni. Znacilno je hitro sirjenje akutne, febrilne bolezni dihal, ki jo spremlja suh globok kaselj. Velikega pomena so tudi epizootioloski podatki, vhlevitev novih zivali ali odvijanje razlicnih konjeniskih prireditev.
l 3o I
J.
VIRUSNE BOLEZNI: KONJ SKA INFLUENCA
Pri cepljenih zivalih je diagnoza tezja, saj so klinicni znaki lahko podobni drugim boleznim dihal (rinovirusi, herpesvirusi in bakterijske okuzbe). Koncna diagnoza temelji na dokazovanju in izolaciji virusa v odvzetih brisih nosnega izcedka, brisov iz nosu (akutno stanje) in grla ali na seroloskih preiskavah. Diagnozo je mogoce potrditi tudi z izolacijo virusa na oplojenih kokosjih jajcih, testom ELISA, imunofluorescenco in polimerazno verizno reakcijo (RT-PCR). Diagnozo je mogoce potrditi tudi z ugotavljanjem protiteles, dolocitvijo tipa antigena z uporabo specificnega antiseruma z inhibicijo hemaglutinacije in z ugotavljanjem stirikratnega ali veckratnega povecanja titra protiteles v parnih serumih, odvzetih v 10- do 14- dnevnem presledku.
Imunost Konjska influenca povzroci mocan sistemski in sluznicni imunski odgovor. Pri konjih, ki imajo visok titer protiteles, je 10- do 40- krat manjsa moznost, da zbolijo za to boleznijo. Okuzba spodbudi pomemben odgovor prirojenega imunskega sistema. Odziv protiteles je lahko mocan in pomeni moe no zascito pred razvojem bolezni. Imunski odgovor se po okuzbi odraza s pojavom za virus influence specificnimi imunogloulini G (lgGa, IgGb), ki so vecinoma v cirkulaciji, in z imunoglobulini A (lgA), ki so pretezno v dihalih.
Diferencialna diagnoza Za konjsko influenco je znacilen mocan, suh in bolec kaselj. Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev virusni arteritis (motnje dihanja - respiratorni sindrom in zvrg, podkozni edemi, hemoragije), parainfluenca, herpesvirusa tipa 1 in 4 (EHV-1, EHV-4), rotavirusne okuzbe (akutni faringitis), okuzba s pseudomonasom , streptokoki in E. coli ter drugimi respiratornimi patogeni.
Terapija Terapija je simptomatska. Pri zivalih brez vrocine, pri katerih se pojavi le kaselj, serozni izcedek iz nosu in oci, navadno zadostuje ustrezen pocitek. Ce telesna temperatura ne preseze 39 °C, posebno zdravljenje navadno ni potrebno. Pri zivalih, ki imajo povisano telesno temperatura (preko 39 °C) in izrazene komplikacije, pospesen srcni utrip (pospeseno srcno frekvenco) in dihanje ter motnje dihanja (sluzavognojen ali gnojen nosni izcedek, krcevit kaselj, otezeno dihanje, hropce v sapniku in pljucih, bronhopnevmonijo), je potreben pocitek, zdravljenje z antibiotiki sirokega spektra, z nesteroidnimi protivnetnimi pripravki (NSAID), ekspektoransi in podporno terapijo z infuzijami kristaloidnih tekocin in 5% glukoze. Za prehrano je potrebna kakovostna suha in sveza krma ter oves. Zelo pomemben je tudi reden izpust na svezi zrak. Med zdravljenjem bolna zival potrebuje mirno okolje in teden dni pocitka za vsak dan trajanja povisane telesne temperature, preden se postopno ponovno pricne z delom ali treningom. Pocitek ugodno deluje 131
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
na blazitev klinicnih znakov in izlocanje virusa, prispeva k izboljsanju odpornosti ter skrajsuje cas okrevanja in moznost razvoja kronicnih posledic. Trajanje zdravljenja in cas, ki je potreben za ponovno vrnitev v sportne aktivnosti, lahko traja od SO do 100 dni. Pomembno mesto pri zdravljenju lahko zavzema antivirusna terapija, ki se uveljavlja predvsem kot mozna zascita visoko vrednih zivali. Za zdravljenje in preprecevanje bolezni je na voljo vee pripravkov, namenjenih zdravljenju virusa influence A pri ljudeh : M2 ionski kanalni blokatorji in inhibitorji nevraminidaze (zanamivir in oseltamivir), ki skrajsujejo trajanje klinicnih znakov influence (za ca. 20%), vendar na konjih niso dovolj preizkusena. 0 mantadin (1-aminoadamantan hidroklorid) in 1 ~i mantadin (metil-1-adamantanemetilamin hidroklorid) blokirata pomnozevanje virusa z blokado delovanja ionov preko kanalov proteinov M2 z alostericno inhibicijo. Protivirusno delujeta proti vsem subtipom virusa influence A (0,03 do 10 ).lg/ml). Pri ucinkovanju je rimantadin stiri- do desetkrat aktivnejsi od amantadina. Po oralnem dajanju se biolosko izkoristi ca. 10 do 70% odmerka, vendar ne doseze vedno ucinkovite koncentracije v plazmi, doseze pa jo po IV dajanju (10 mgjkg, 8 ur ali 5 mgjkg, 4 ure). Metaboliziran se izloca z urinom, zaradi cesar mora biti zaradi stranskih ucinkov pri zivalih z ledvicno insuficienco ustrezno zmanjsan. Stranski ucinki se pogosto pojavljajo na osrednjem zivcevju, visoki odmerki (>15 mgjkg) pa lahko povzrocijo celo pogin zivali. Hkratno dajanje antihistaminikov, antiholinergikov in psihotropnih pripravkov nevrotoksicno delovanje se stopnjuje, zato je zaradi stranskih ucinkov manj primerno. Rimantadin (PO) ima manj stranskih ucinkov na osrednje zivcevje. Bioloska izkoristljivost je boljsa kot pri amantadinu. Odmerek (30 mgj kg, 12 ur) brez stranskih ucinkov omogoca dovolj visoko koncentracijo v plazmi. Kljub stranskim ucinkom oba pripravka enako ucinkovito zmanjsujeta tezo in traj anje bolezni, tako pri ljudeh kot konjih. Vendar pa se proti obema zdraviloma lahko hitro razvije odpornost (pri virusu influence A ze v enem dnevu). Mutirani virusi se lahko hitro razsirijo in povzrocijo novo obliko bolezni, vendar pa odpornost na zdravilo ni posledica oslabitve virusa. Odpornost je tako glavni vzrok za omejeno uporabo obeh zdravil pri preventivi in kurativi bolezni.
Preventiva Ker je konjska influenca zelo nalezljiva bolezen, je potrebno zaradi hitrega sirjenja prepreciti vnos in iznos kuznine v rejo, hleve ali povsod, kjer se med seboj srecuje veliko stevilo konj. Ko se bolezen pojavi, se lahko ze v tednu dni okuzba razsiri na vecino populacije ogrozenih konj. Cepljenje proti konjski influenci je pri preventivi kljucnega pomena. Vendar pa lahko pri epizootiji neustrezno cepivo ali pomanjkanje imunogenosti povzroci vecjo obolelost in celo pogin.
132 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: KONJSKA JNFLUENCA
Ucinkovito zascito nudi cepljenje z inaktiviranim cepivom, ki omogoca visok nivo protiteles. Cepljenje je namenjeno konjem vseh starostnih kategorij. Zrebeta navadno prejmejo z mlezivom svojih mater pasivno zasCito s specificnimi protitelesi. Cepljenje kobil z inaktiviranim cepivom tako zagotovi visok titer protiteles ze 2 do 6 tednov pred porodom, kar po porodu zagotavlja dobro pasivno zascito zrebet, ki Iahko traja vee kot 6 mesecev. Aktivno imunost pridobijo zrebeta z aktivno imunizacijo. Prezgodnje cepljenje zrebet, to je pred 6 mesecem starosti, ko jih se scitijo maternalna protitelesa, povzroci imunsko tolerance na cepivo. Zaradi tega cepljenje manj kot 6 mesecev starih zrebet od cepljenih kobil nima prakticnega pomena, saj se na cepljenje ne odzovejo. Maternalna protitelesa zavirajo imunski odgovor zrebet na inaktivirano cepivo. Vecinoma pa je cepljenje zrebet cepljenih mater uspesno pri starosti 9 mesecev. Naslednji odmerek zrebeta prejmejo pri 10 mesecih in tretjega pri 12 do 13 mesecih starosti. Velikega pomena je casovna razporeditev cepljenj. Po tretjem cepljenju je razvoj protiteles bistveno boljsi. Zrebeta necepljenih kobil morajo prejeti prvi odmerek cepiva pri 3. do 6. mesecu starosti, nato v 4. do 7. mesecu in tretji odmerek 2 do 3 mesece po drugem odmerku. Pri vseh kategorijah konj sledi cepljenje vsakih 6 mesecev. Breje kobile se poleg rednih cepljenj, cepi se v poznem obdobju brejosti, vendar ne manj kot 2 tedna pred zrebitvijo. To zagotavlja ustrezno kolicino protiteles v mlezivu. V okoljih z veliko verjetnostjo okuzbe je cepljenje odraslih konj uspesno s tremi odmerki cepiva. Drugi odmerek mora slediti mesec dni po prvem, tretji pa 3 do 4 mesece po drugem. Tern cepljenjem sledjo nadaljnja cepljenja vsakih 6 mesecev. Po zacetnem trikratnem cepljenju z inaktiviranim cepivom morajo mladi in tekmovalni konji prejemati cepivo vsakih 6 mesecev. Ce se pojavi nevarnost obolenja pri ze cepljenih konjih, je potrebno dodatno cepljenje 1 do 2 tedna, preden se pricne nevarno obdobje. Kljub temu pa tudi dodatno cepljenje vedno ne zagotovi imunosti.
1 33
I
PETER I
Koitalni eksantem (EHV-3) Koitalni izpuscaj, Exantema vesiculosum (pustulosum) coitale equi, Equine coital exanthema, Equine venera I balanitis, Genital horse pox, Blaschenausschlag des Pferdes
Koitalni eksantem je akutna, benigna, zelo nalezljiva virusna bolezen konj, razsirjena v stevilnih drzavah po svetu. Povzroca jo herpesvirus tipa 3 (EHV-3). Bolezenski znaki se pojavljajo predvsem na zunanjih spolnih organih kobil in zrebcev v obliki bolecih gnojnih poskodb. Virus se najpogosteje prenasa med pripustom v pripustni sezoni.
Razsirjenost Bolezen je razsirjena v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Irski, Kanadi, Madzarski, Nemciji, Nizozemski, Norveski, Svedski, Svici, Veliki Britaniji, ZDA in Avstraliji.
Etiologija Herpesvirus tip 3 (EHV-3) je velik 110 do 120 Jlm, vsebuje DNK in sodi med herpesviruse. V okuzenih celicah oblikuje inkluzije Cowdry A. Okuzba sprozi majhno tvorbo nevtralizacijskih protiteles. Virus je obcutljiv na eter, kloroform, toploto in kisline.
Epizootiologija Koitalni eksantem je zelo nalezljiva in samoomejujoca spolna bolezen konj. Pri obeh spolih se na zunanjih spolnih organih pojavljajo bolece gnojne poskodbe. Pri prenosu bolezni pomembno sodelujejo zrebci. Prenasa se s spolnim kontaktom, okuzenim orodjem uporabljenem pri umetnem osemenjevanju, s kontaminiranimi ginekoloskimi instrumenti, okuzba pa je mogoca tudi preko dihal in prenasalcev (krvosesnih zuzelk). Okuzbe so pogosto prikrite, vsaka pa ne povzroci bolezni. Po preboleli okuzbi se lahko razvije kratkotrajna imunost (2 meseca). Pred ponovno okuzbo zivali niso imune.
Patogeneza Okuzba se razvije z vtiranjem virusa v sluznico. Po 2 dneh nastopi hiperemija epitela vulve. Na sluznici vestibuluma se po 4 do 5 dneh kot posledica infiltracije limfocitov in levkocitov v podkozju in epitelu pojavi izpuscaj. Cetrti dan se na prehodu epitela vulve v podrocje koze, pojavijo sivkasti vozlici, ki se do 8. dneva razvijejo v mehurcke (vezikule) in gnojne mehurcke (pustule), ki kmalu pocijo.
I. VIRUSNE BOLEZNI : KOITALNI EKSANTEM
Virus je mogoce izolirati iz brisa vsebine pustul. Podobno poteka patogeneza tudi pri moskih zivalih. Titer nevtralizacijskih protiteles, ki ga je mogoce dokazati 20 dni po okuzbi, je nizek in do 132. dne povsem izgine.
Klinicna slika Klinicni znaki so zlahka prepoznavni taka pri kobilah kot zrebcih. Pri kobilah se spremembe pojavljajo na vulvi in na presredkovem (perinealnem) podrocju, zlasti na mestih kjer se stika sluznica s kozo, pri moskih zivalih pa se pojavijo na penisu in prepuciju. Teden do 10 dni po okuzbi se pri kobilah na noznici (vagini) in njeni sluznici, sinusu klitorisa, na podrocju presredka zadnjika (anusa), pojavijo stevilni rdeci okrogli vozlici, velikosti 2 do 3 mm, ki redko izzovejo poviSanje telesne temperature. Ob tern je sluznica genitalij zazarjena, otekla in srbeca, kar povzroci, da se obolele kobile na tern mestu drgnejo ob trde predmete. Poskodbe se spremenijo v okrogle, 10 do 15 mm velike mehurcke, ki lahko pocijo in izlocajo serozno tekocino, ki se strdi in oblikuje kraste. Kmalu nastanejo na povrsini vulve in presredkovem podrocju bolece razjede in nato kraste. Posamezne razjede se lahko zdruzujejo v vecje. Ko kraste odpadejo, poskodbe granulirajo in se v 2 do 3 tednih zacelijo ter zapustijo znacilna brezpigmentna mesta z ravnimi robovi. Ta depigmentirana mesta ostanejo trajne posledice, ki se pogosto pojavijo teden dni po parjenju. Ciri na klitorisu se celijo nekoliko pocasneje. Ce se na poskodbah razvije sekundarna bakterijska okuzba, kjer navadno prevladujejo streptokoki, lahko poteka zdravljenje daljsi cas. V zarascajocih se pustulah je lahko gost sluzavognojen izcedek. V presredkovem podrocju in na notranjih straneh stegna se lahko pojavi tudi edem. Ce ne pride do komplikacij, kobile v treh tednih spontano ozdravijo. Pri moskih zivalih so klinicne spremembe manj izrazite, vendar se lahko pred vsako paritveno sezono latentno prisotni virus ponovno aktivira, kar lahko ob novih pripustih povzroci nove okuzbe kobil. Na penisu in prepuciju okuzenih zrebcev se vezikule spremenijo v pustule in ulcerirajo. Te spremembe izzovejo bolecine, ki zrebce odvracajo od parjenja. Na penisu in prepuciju se pojavi edem in poviSa temperatura, kar moti spermatogenezo in lahko povzroci neplodnost. Na kozi okoli zadnjika in prepucija se lahko razvijejo tudi izpuscaji (papule) in kraste (kruste), na ustih odraslih zre)JCev pa bele depigmentacije. Edem, ki se je razvil na penisu in prepuciju, se lahko razsiri tudi na modnik (skrotum), presredek in trebuh. Poskodbe se redko pojavijo drugje kot na spolnih organih. Vcasih se pojavijo na ustnicah in nosni sluznici. Spremembe se kazejo v papulah, pustulah in vezikulah (infiltracije limfocitov in levkocitov), na katerih se nekoliko kasneje razvijejo kraste in ciri (ulkusi). Poskodbe so vcasih tudi na mlecnih zlezah in gobcih zrebet. Po razpocenju vezikul in nastanku razjed (ulceracij) se lahko razvije sekundarna okuzba. Edini sistemski znaki, ki se pojavijo v akutni fazi prvih 10 do 14 dni, so zacasne depigmentacije in povisana telesna temperatura. Ko se ciri zacelijo, spremembe niso vee nalezljive.
l 3s I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Bolezen ne povzroci manjse plodnosti. Kobila se lahko obreji tudi po parjenju z zrebcem, ki jo je okuzil. Bolezen se lahko pogosto ponavlja. Okuzba sprozi imunski odgovor, vendar imunost ni trajna. V obdobju parjenja, v katerem je bolezen ugotovljena, so zrebci odporni proti ponovni okuzbi.
Patologija Na zacetku bolezni so vidne 1 do 2 mm velike zahrjene papule ali 10 do 15 mm velike vezikule, ki na vaginalni in vestibularni sluznici, prepuciju, sluznici dihal in ust, kasneje preidejo v pustule. Vaginalna sluznica je zazarjena. Pustule vecinoma ulcerirajo, ciri pa so obdani z eritematoznim robom. Epitelne celice so napihnjene, lizirane in se luscijo. Odlusceno podrocje je edematozno in vsebuje fibrin. Vidne so mononuklearne infiltracije s posameznimi levkociti, ki segajo izven podrocij odpadlega epitela. Na robovih ulceracij so lahko znaCilne virusne inkluzije (Cowdry A).
Diagnoza Diagnoza temelji na anamnezi, podatkih o nedavnem parjenju, na epizootioloski sliki, klinicnih znakih, znacilnih poskodbah, biopsiji spremenjenih mest, izolaciji virusa iz brisov vsebine vezikul oz. ulceriranih poskodb, dokazu virusnega genoma s testom PCR, histopatoloskega pregleda znacilnih inkluzij, histoloski preiskavi biopsije materiala ali virusnega seroloskega testa in na serumskem nevtralizacijskem testu. Vecina okuzenih konj ima znacileno povisan titer virusnih protiteles.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pride v postev durina (Trypanosoma equiperdum), skvamozni celicni karcinom, bullous pemphigus, konjske osepnice in druge genitalne bolezni.
Terapija Terapijo sestavljata pocitek in prenehanje pripustov za mesec dni, kar omogoci zacelitev cirov in prepreci sirjenje bolezni. Uporaba antibioticnih in razkuzevalnih mazil prepreci nastanek sekundarne bakterijske okuzbe. Kljub zdravljenju lahko ostanejo depigmentirane poskodbe. Taka zdravljenje tudi prepreci razvoj redke prepucialne adhezije.
Profilaks Cepivo zoper bolezen ne obstaja. Osnovna profilaksa predstavlja preprecitev sirjenja bolezni, zato je treba prepreciti parjenje z bolno zivaljo ali pripuscanje okuzenih zrebcev, posluzevati se umetnega osemenjevanja ter uporabljati sterilne ginekoloske in kirurske instrumente.
Konjski (ekvini) virusni encefalitis zahodni I vzhodni konjski (ekvini) virusni encefalitis (encefalomielitis) Western/Eastern/equine encephalomyelitis (WEE, EEE), Die Amerikanische Pferdeenzephalomyelitis
Konjski virusni encefalitis (encefalomielitis) je akutno kuzno vnetje mozganov in hrbtenjace ekvidov. Zboli lahko tudi clovek (zoonoza), ptice in druge zivali. Bolezen povzrocajo alfavirusi, ki jih prenasajo komarji (Culex, Aidese). V zahodnih, juznih in severozahodnih drzavah Amerike se pojavlja blazji tip - zahodni konjski virusni encefalitis (WEE), ob atlantski obali pa nevarnejsi tip - vzhodni konjski virusni encefalitis (EEE). Bolezen se pogosto pojavlja v obliki enzootije, zlasti poleti in jeseni.
Razsirjenost Vzhodni konjski virusni encefalitis (EEE) je bil prvic opisan pri konjih leta 1831 v Massachusettsu v ZDA, pri !judeh pa leta 1838. Bolezen je bila verjetno pod drugim imenom poznana ze prej. Leta 1933 je bil ob epidemiji encefalitisa pri konjih v Severni Ameriki izoliran virus, ki se je razlikoval od ze poznanega virusa vzhodnega konjskega virusnega encefalitisa. Nadaljnje raziskave so pokazale, da bolezen povzrocata dva razlicna virusa, ki tako povzrocata vzhodni (EEE) in zahodni (WEE) konjski virusni encefalitis. Oba tipa se pojavljata v ZDA. Zahodni konjski virusni encefalitis (WEE) se je v prejsnjem stoletju pojavljal tudi v drugih driavah Severne Amerike. Tako se je konec stoletja pojavil tudi v Idahu, Teksasu, Wyomingu in na Floridi (1994). V Evropi se je pojavil na Slovaskem (1957). Danes se WEE pojavlja tudi v stevilnih drzavah Juzne Amerike (Argentina, Gvajana, Ekvador, Brazilija in Urugvaj). V Argentini se je pri konjih pojavila epidemija WEE, med katero so zboleli tudi ljudje. Vzhodni konjski virusni encefalitis (EEE) se je v prejsnjem stoletju pojavil v Mehiki (1996), zlasti na obmejnem podrocju ZDA, v Argentini, Egiptu in Siriji. Virus je v danasnjem casu geografsko zelo razsirjen, tako v severni kot v vzhodni Kanadi, na Karibih ter v srednji in Juzni Ameriki.
Etiologija Virus pripada rodu Alphavirus, druzini Togaviridae in vsebuje RNK. Meri 60 do 70 Jlm. Na hladnem prezivi mesece dolgo. Unici ga visja temperatura (56 °C, 10 minut), 0,2% formaldehid, 1% Hp2 , 3% fenol in 0,2% kloroform. Vzhodni (EEE) j 37 l
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
in zahodni (WEE) tip virusa se razlikujeta po virulenci, serolosko in imunolosko. Virus WEE ima dva antigenska podtipa (WEE in higlands J), ki sta za sesalce manj patogena kot WEE. Drugi podtipi virusa WEE, ki lahko povzroeijo bolezen pri konjih, so virusi fort morgan in buggy creek. En a od variant WEE je bila dokazana tudi v Rusiji. V zahodnih delih ZDA se bolezen lahko pojavi zaradi okuzbe z enim ali vee antigenskimi variantami podtipa WEE. Ta virus je, za razliko od drugih sorodnih virusov, bolj patogen za konje in !judi. Z virusom WEE se lahko okuzijo tudi druge zivali kot so zajci, hreki, psi, morski p rasieki, opice, koze, teleta, kokosi, race, golobi, podgane, voluharice, misi, jeleni, z virusom EEE pa tudi prasiei, maeki in jezi.
Epizootiologija Zbolijo predvsem mlajsi konji, zlasti tisti, ki se pasejo na prostem. Bolezen ima sezonski znaeaj. Klinieno se pojavlja pozno poleti, ob zgodnjih ohladitvah ter v tropskih in subtropskih krajih. Bolezen se redkeje pojavlja v hladnih mesecih, kar je posledica manjsega pojavljanja prenasalcev. Virusi niso patogeni le za konje in druge zivali, pae pa tudi za !judi, ki lahko zbolijo in tudi umrejo. Pogostost pojava bolezni je odvisna oct velikosti in imunskega stanja rezervoarjev, prenasalcev in gostitelja. Zivljenjski krog alfavirusov, ki pri konjih povzroeajo WEE in EEE, poteka s prenosom virusa med pticami, glodavci in komarji. Virus s pikom prenesejo v gostitelja stevilne krvosesne zuzelke, zlasti komarji. Pri sirjenju bolezni imajo poseben pomen rezervoarji virusa, kot so divji sesalci, plazilci, ptice in domaea perutnina. Rezervoarji so lahko tudi druge domaee in divje neavtohtone zivalske vrste. Z okuzenih podroeij se virus naglo siri s pomoejo ptic. Pri njih se po okuzbi razvije viremija z visokim titrom protiteles v serumu, vendar vse izmed njih pogosto ne zbolijo. Za WEE je v preteklih desetletjih zbolelo veliko !judi in vee sto tisoe konj, od katerih jih je polovica poginila. Bole zen se dandanes pri konjih pojavlja sporadieno, kar je verjetno posledica preventivnih cepljenj in pridobljene imunosti. Primarni prenasalec je Culex tarsalis, ki pri pticah ohranja virus v enzootskih podroejih. V poletnih mesecih se lahko z virusom okuzijo tudi drugi komarji, ki zajedajo pri pticah in sirijo virus tudi na druge ptice, sesalce, plazilce in dvozivke. Veeina teh okuzb je prikritih. Virus se lahko pojavlja tudi pri drugih vrstah komarjev, ki sene hranijo na pticah in jih tudi nimajo za svojega gostitelja. Z virusom okuzeni konji predstavljajo konenega gostitelja virusa, saj med viremijo v krvi nimajo zadostnih koliein virusa, s katerim bi se komarji, ki pri njih sesajo kri , lahko okuzili. Virus WEE se s svojima dvema variantama (fort morgan in buggy creek), izoliranima v ZDA, med pticami prenasa z okuzenimi zuzelkami, s katerimi se ptice prehranjujejo (Oeciacus vicarius). Nobena izmed obeh virusnih variant ni patogena za konje ali !judi. Virus highlands J, ki je tretja varianta istega virusa, je bil izoliran ob reki Mississippi in lahko pri konjih povzroea encefalitise.
I 3B I
J.
VIRUSNE BOLEZNI: KONJSKI (EKVINr) VIRUSNI ENCEFALITIS
Virusa WEE, ki je razsirjen tudi v juzni Ameriki, kot primarni prenasalec ne prenasa komar Culex tarsalis. Kljub temu imajo ptice lahko virusna protitelesa, ki so manj stevilna kot pri pticah v Severni Ameriki. Pravi rezervoarji virusa tako niso poznani. Za razliko oct primarnega prenasalca se okuzeni komarji vecinoma hranijo na sesalcih in ne pticah. EEE lahko pri konjih povzroca veliko obolevnost in pogin. Virus se prenasa med gostiteljem - ptico in prenasalcem - komarjem Culex (Culiseta) me/anura. Kljub visoki viremiji okuzene ptice ne kazejo bolezenskih znakov, pac pa se med hranjenjem z virusom okuzeno krvjo okuzijo komarji (Culex me/anura). Ker se ne hranijo na sesalcih, virusa ne prenasajo s ptic na sesalce. Zato imajo pri sirjenju virusa pomembno vlogo tudi drugi endemicni komarji - prenasalci, ki se hkrati hranijo na pticah in sesalcih ter verjetno prenasajo virus tudi na konje (Culex tarsalis), ljudi in druge vretencarje. Mednje lahko sodijo tudi komarji prenasalci, kot so Aedes sollicitans, A. vexans, A. canadesis in Coquilletidia perturbans. Vendar pa se pri okuzenih konjih ne razvije dovolj velika viremija, ki bi omogocila sirjenje virusa nazaj na komarje-prenasalce, kar pomeni, da so konji koncni gostitelji. Encefalitis se pri dovzetnih konjih pojavi 2 do 3 tedne zatem, ko se virus razsiri v pticji populaciji. Pri ljudeh pa se bolezen pojavlja sporadicno in se lahko konca z bolnikovo smrtjo.
Patogeneza Po piku komarjev, okuzenih z virusom EEE ali WEE, verjetno potece okuzba preko krvnega ozilja ali vohalnega (olfaktornega) epitela. Najprej se virus pomnozi v podrocnih bezgavkah. Na zacetku vrocinskega stanja, to je 3 dni pred pojavom znakov encefalitisa, se v krvi okuzenega konja pojavijo velike kolicine virusa, ki po 2 dneh iz nje izginejo. Virus po krvi ali zivcih prispe v osrednje zivcevje in povzroci encefalitis. Razvije se vrocinsko stanje in klinicen pojav bolezni. Po klinicni bolezni ali prikriti okuzbi je imunost z EEE in WEE pri vseh zivalskih vrstah dolgotrajna. Okuzeni konji obeh virusov ne izlocajo in niso njihovi trajni prenasalci.
Klinicna slika Klinicni znaki, ki se pojavijo po okuzbi z WEE in EEE ter venezuelskim encefalitisom, so med seboj dokaj podobni. Razlikujejo se le v podrobnostih in smrtnosti. Razlicni sevi EEE in WEE se lahko razlikujejo po virulenci tako pri konjih, ljudeh, domacih zivalih, pticah in laboratorijskih zivalih. Mnoge okuzbe, tako pri konjih kot ljudeh, ki jih povzrocajo visoko virulentni virusi, lahko potekajo tudi subklinicno. Ko se bolezen razvije, se pri konjih in ljudeh pojavijo razlicni klinicni znaki, ki so posledica patogenosti virusa. Virus EEE je navadno bolj virulenten in nevroinvaziven kot WEE. Dovzetnejse so mlajse zivali, pri katerih se nevroloski znaki, ki
139 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
izvirajo iz osrednjega zivcevja, pojavijo veliko bolj zgodaj. Inkubacijska doba pri EEE in WEE traja od 2 do 3 dni, redko dlje kot 3 tedne. Kat prvi klinicni znak okuzbe se pri generalizirani obliki (akutna oblika) pojavi poviSana telesna temperatura (> 41 °C), ki lahko niha ali vztraja vse do pojava klinicnih znakov bolezni, znaCilnih za encefalitise. Vidne sluznice so lahko hiperemicne ali iktericne (veke, nosna sluznica). V krvi se pojavita nevtropenija in limfopenija.
Motnje delovanja osrednjega zivcevja so posledica bolezenskih sprememb mozganske skorje. Ko se razsirijo, se pojavijo tudi znaki obolenja mozganskega debla in hrbtenjace. Nevroloski znaki kazejo na prizadetost osrednjega zivcevja, od motenega psihicnega stanja, ki se kaze v depresiji, neskladnem gibanju (ataksiji), paralizah, nejescnosti, do izcrpanosti in slednjic do mrtvila (latergije). Pojavi se skrtanje z zobmi, nekoordinirana in nepravilna hoja, gibanje v krogu, opotekanje, naslanjanje glave ob trde predmete, pretirano razburjenje, trzanje misicnine glave, vratu in pleceta. Pri EEE se poleg omenjenih znakov lahko pojavi tudi driska (diareja). Razvije se relativno visoka stopnja sekundarne viremije, po kateri se virus razsiri tudi v razlicne druge organe. Oboleli konji lahko med generalizirano obliko tudi poginejo. S trajanjem bolezni se klinicni znaki stopnjujejo. Spremenjeno obnasanje lahko pripelje do samoposkodovanj in hiperestezij ter prekomerne razburjenosti (ekscitacije) in pojava demence. Zivali z mocno neskladnostjo gibanja so nestabilne in prisilno hodijo, vcasih stojijo z zadnjimi nogami navzkriz. Sicer mirne zivali postanejo razdrazljive ali zaspane. Pojavi se lahko popolna ali delna slepota in nistagmus. Mocno deprimirani konji spustijo glavo in usesa. Zaradi te znacilnosti ponekod bolezen imenujejo tudi »sleeping sickness«. Veke so lahko rahlo otecene in delno zaprte. Zaradi paralize obraza so ustnice ohlapne. Pojavi se lahko pareza jezika, ki prosto visi iz ust. Peristaltika je lahko oslabljena, zaradi cesar se lahko pojavi obstipacija. Pri konjih moskega spola, obolelih za EEE, se lahko pojavi priapizem. Nastopi lahko tudi paraliza poziralnika, kar oboleli zivali onemogoca pitje. Pri hudo obolelih konjih traja bolezen 2 do 14 dni. Skoraj vsi konji, oboleli za EEE, ne glede na zdravljenje, poginejo (> 90%). Konji oboleli za WEE prezivijo pogosteje, saj je pogin manjsi in znasa 19 do 50%. Neposredno pred poginom konji ne morejo samostojno stati, se onesvescajo (postanejo komatozni), pogosto so konvulzivni. Pred poginom se lahko telesna temperatura spusti pod normalo. Tisti, ki bolezen prezivijo, vee tednov postopoma okrevajo, vendar imajo lahko trajne poskodbe osrednjega zivcevja, kar se kaze v zaspanosti, motoricnih motnjah, motnjah vida ter v zmanjsani sposobnosti ucenja. Prikrita (subakutna oblika) okuzba se kaze v zelo nizki stopnji viremije in nizki ali blago povisani telesni temperaturi, ki se lahko pojavi 2 dni po okuzbi. V krvije blaga nevtropenija in limfopenija. Tako stanje je dokaj pogosto in pomeni zacetek viremije, po kateri se virus razsiri v podrocne bezgavke.
l 4o
I
I. VIRUSNE BOLEZNI: KONJSKI (EKVINI) VIRUSNI ENCEFALITIS
Patologija Patoloske spremembe so podobne tako pri konjih kot pri ljudeh. Poskodbe v mozganih so v obliki nekroticnega encefalitisa z okvaro nevronov, kar je verjetno neposredna posledica pomnozevanja virusa. Bezgavke so povecane in prezete (edematozne), jetra in ledvice pa so lahko degenerativno spremenjene. Vidne sluznice so lahko iktericne. Mozgani in hrbtenjaca so edematozni, njihova krvozilje pa polnokrvno. Histolosko so v sivini akutne degeneracije in nekroza nevronov (ganglijskih celic) z neurofagijo, perivaskularno infiltracijo z mononuklearnimi in polimorfonuklearnimi levkociti (parenhim je prezet s polimorfonuklearnimi levkociti) in omejeno ali difuzno prolifetracijo mikroglije. Poskodbe so bolj izrazite v sivini kot v belini mozganov. Poskodbe so bolj opazne v mozganski skorji, talamusu in hipotalamusu, pri cemer je hrbtenjaca srednje prizadeta. Stevilne poskodbe so bolj pogoste v vratnem in ledvenem delu hrbtenjace. S pomocjo imunohistokemije je mogoce virus najti v tkivu osrednjega zivcevja.
Diagnoza Klinicni znaki in patoloske spremembe pri konjih, obolelih za EEE in WEE, niso znacilni. Tudi na endemskih podrocjih bolezni ni mogoce zanesljivo potrditi le na podlagi klinicnih znakov in epidemioloskih podatkov. Encefalitisi, ki so posledica drugih virusov in druge etiologije, lahko spremenijo cerebrospinalno tekocino, ki se kaze v obliki mononukelarne pleocitoze in povecane osebnosti proteinov. Le pri EEE se lahko pri akutni okuzbi pojavijo znacilne spremembe cerebrospinalne tekocine v obliki nevtrofilne pleocitoze. Ugotavljanje teh sprememb pomembno prispeva k potrditvi diagnoze in opredeljuje moznost prezivetja obolelega konja. Virusa ni mogoce iskati v krvi, ker ga v njej, ob pojavu znacilnih klinicnih znakov encefalitisa, pogosto ni. Najbolj zanesljivo je mogoce virus EEE in WEE izolirati in dokazovati iz mozganskega tkiva poginjenih bolnih konj, z uporabo celicnih kultur ali z ugotavljanjem specificnih nukleotidnih sekvenc z uporabo polimerazne verizne reakcije z reverzno transkriptazo (RT-PCR). V endemskih podrocjih je virus mogoce izolirati iz okuzenih konj s poviSano telesno temperatura, ki ne kazejo klinicnih znakov encefalitisa. Virus, ki je bolezen povzrocil, je mogoce dokazati tudi z uporabo specificnega antiseruma, ki v celicni kulturi omogoca inhibicijo virusnega citopatskega ali letalnega efekta. Nedavno okuzbo je mogoce potrditi tudi z ugotavljanjem specificnih imunoglobulinskih M (lgM) protiteles (razredcitev 1:400). Bolj zanesljivo pa je dokazovanje IgM protiteles v cerebrospinalni tekocini. Ugotavljanje EEE in WEE je pri prezivelih konjih mogoce tudi na podlagi povecanega titra protiteles v parnih serumih med akutno in konvalescentno fazo bolezni. Virus je mogoce dokazovati tudi z imunofluorescenco, s seroloskimi testi, RVK in inhibicijo hemaglutinacije. l 4t
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN I KONJ
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev steklina, bolezen borna, jetrne encefalopatije, ekvini protozojski encefalitis, konjski herpesvirus tipa 1 in druge okuzbe osrednjega zivcevja, levkoencefalomalacija (nevromikotoksikoza, povzrocena z zauzitjem koruze, okuzene s Fusarium moniliforme) ter ataksija, ki nastane kot posledica poskodb vratnih vretenc.
Terapija Specificna terapija ne obstaja, lahka je le podporna. Moznast prezivetja je pri EEE v primerjavi z drugimi encefalitisi nizka. Vecinama konji pogineja v 3 do 5 dneh pa zacetku klinicnih znakav. S kartikosteraidi, kat delom terapije pri nevralaskih znakih virusnega encefalitisa, je mogoce ob zgodaj zaceti terapiji z deksametazonom (0,05-0,1 mgjkg, 6 ur, 1-2 dni) ali metilprednizalonom (10 mgjkg) zmanjsati mazganski edem. Dajanje kristaloidnih tekocin v vena uravnava ustrezna hidracija arganizma. Ugadna lahka vplivajo tudi alkoholni ali hladni obkladki, dani na padracju mazganov. Dajanje fluniksin meglumina (1,1 mgjkg IV, 12 ur) ali drugih pripravkov, ki delujejo protivnetna, pri abalelih kanjih z EEE navadno ni tako uspe5na kot pri dramaticnem izbaljsanju pri zdravljenju WEE. Tudi dajanje manitola (0,25-2,0 gjkg IV, 24 ur), dimetil sulfoksida (DMSO) (lmg/kg IV, 10% razt. v 5% glukazi, 12 ur, >3 dni) in furosemida (0,5-1 mgjkg IV) lahko prepreci ali odpravi mozganski edem. Dajanje detamidin hidroklorida (0,02 - 0,04 mgjkg IV, IM), diazepama, kloralhidrata, glicerola, guaiakola ali barbituratov (pentobarbital ali fenabarbital) pa lahka balno zival pomiri in prepreci nastanek konvulzij. Metoda intravenskega dajanja imunoglobulinov (IFN-a) za nevtralizacija virusa je poznana v humani medicini. Tak nacin zdravljenja je pri cloveskih pacientih relativno pogost, vendar pri zdravljenju konj se ni ustreznih podatkov o uspehu takega zdravljenja. Zdravljenje s specificnim hiperimunim serumom pogosto ni uspesna, predvsem zaradi visokega titra protiteles, ki se pojavijo ob klinicnih znakih bolezni. V zgodnjem obdobju bolezni pa je mogace konje cepiti z atenuiranim cepivom. Ker abolela zival ne more opravljati svojih fizialoskih funkcij , potrebuje tudi pamoc pri hranjenju oz. uvajanju hrane s pomocjo nazagastricne sonde. Lezati morajo v sternalnem polozaju, hkrati pa je potrebno prepreciti ali askrbeti marebitne prelezanine. Zaradi nezmoznasti advajanja urina je potrebno kateterizirati secni mehur in adstranjevati feces iz rektuma.
Profilaksa Pri pojavu boleznije potrebna izolacija bolnih in sumljivih zivali. Za novo prispele zivali, zlasti z ogrozenih padrocij, je potrebno uvesti karanteno.
142 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: KONJSKI (EKVINI) VIRUSNI ENCEFALITIS
Virusa EEE in WEE nista sposobna preziveti v naravi in po dezinfekciji z obicajnimi razkuzili hitro propadeta. Za preprecitev sirjenja bolezni je potrebna ucinkovita zascita pred komarji in unicevanje njihovih razvojnih oblik z insekticidi in larvicidi. Z bivalentnim cepivom, ki vsebuje s formaldehidom inaktiviran virus, je mogoce konje uspesno zascititi pred EEE in WEE. Prvo cepivo morajo zrebeta, ki prebivajo na ogrozenih podrocjih, prejeti pri 3. do 4. mesecu starosti, nato pri 4. do 5. in 5. do 6. mesecu starosti in nato se po 6 mesecih. Zrebeta necepljenih kobil, ki ne prebivajo na ogrozenih podrocjih, prejmejo prvi odmerek cepiva pri 3 do 4 mesecih starosti, drugega pri 4 do 5 in tretjega pri 5 do 6 mesecih starosti ter nato po 6 mesecih. Zrebeta cepljenih kobil prejmejo prvi odmerek cepiva pri 6 mesecih starosti, drugega pri 7 in tretjega pri 8 mesecih starosti. Pri vseh kategorijah odraslih konj nato sledi letno cepljenje. Breje kobile prejmejo cepivo po letnem cepljenju se odmerek vsaj 4 do 6 tednov pred porodom, kar omogoci nastanek zadostne kolicine protiteles v mlezivu (kolostrumu). Pasivno imunost lahko prejmejo zrebeta tudi s hiperimunim serumom, vendar ni vedno uspesna.
143 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Kuina malokrvnost kopitarjev lnfekciozna anemija kopitarjev (IAK), Anemia infectiosa equorum (EIA), Equine Infectious Anemia, Ansteckende Blutarmut der Pferde
Kuzna malokrvnost kopitarjev (IAK, EIA), poznana tudi kot mocvirska mrzlica,je nalezljiva virusna bolezen ekvidov. Povzroca jo Lentivirus. Klinicni znaki bolezni se kazejo v povisani telesni temperaturi, splosni slabosti, nejescnosti, narascajoci anemiji, trombocitopeniji, edemih in pri nekaterih oblikah v ponavljajocih se akutnih vrocinskih napadih. Za bolezen je znacilno mocno spreminjanje virusnih antigenov in trajnost okuzbe. Virus, ki je v krvi in tkivih, pri vseh konjih spodbudi tvorbo specificnih protiteles, vendar je zasciten pred gostiteljevo imunsko obrambo. Enkrat z virusom okuzeni kanji ostanejo okuzeni ves preostali del svojega zivljenja. Bolezen se obicajno pojavlja v kronicni obliki, redkeje v akutni in subakutni. Virus praviloma prenasajo krvosesne zuzelke. V Sloveniji je bila bolezen najbolj razsirjena med prvo in drugo svetovno vojno, nacrtno pa so bolezen zatirali po letu 1958. Danes se pojavlja sporadicno.
Razsirjenost Bolezen je leta 1843 odkril Lignee v dolini Marne v Franciji. lstega leta sta jo opisala tudi Charlier in Denoc. Bili so prepricani, da nastane kot posledica slabe prehrane in neustrezne higiene. Anginiard je leta 1859 dokazal njeno kuznost. Kasneje je bila v razlicni drzavah opisana pri konjih, mulah in oslih. Leta 1883 je bila bolezen ugotovljena v Svici, 1886 v Nemciji, 1893 na Japonskem in 1896 v ZDA. Leta 1904 sta Vallee in Carre potrdila kuznost in ugotovila, da je povzrocitelj virus. Na Hrvaskem je bila ugotovljena leta 1934. Bolezen s podobnimi znamenji je bila opisana v Sloveniji leta 1938. Leta 1961 je bil virus izoliran na konjskih levkocitih iz kostnega mozga. Leta 1970 sta Coggins in Norcross uvedla v diagnostiko test imunodifuzije, ki je bil s svojo 95% natancnostjo zelo zanesljiv. Metoda se je hitro uveljavila v stevilnih laboratorijih sirom sveta in se uporablja se danes. Bolezen je razsirjena po vsem svetu. V Evropi je najbolj razsirjena v njenem severnem in srednjem delu. Mocno je razsirjena tudi na Hrvaskem, se zlasti v srednji Posavini. Izven Evrope je razsirjena v gozdnih predelih Kanade in v zalivskem predelu ZDA. Mocno je razsirjena v juzni Ameriki, Japonski, Maroku, Senegalu in Cadu. Bolezen se med kanji prenasa s krvjo in izdelki iz okuzenih konj. Navadno jo mehansko prenasajo muhe iz druzine Tabanidae, zlasti Tabanus (konjska muha) j 44 j
I. VIRUSNE BOLEZNJ: KUZNA MALOKRVNOST KOPITARJEV
in Chrysops Uelenova muha), hlevske muhe (Stomoxys spp.), komarji ter druge krvosesne zuzelke. Iatrogeno se okuzba prenasa s kirurskimi instrumenti, zobnimi pilami, zelodenimi sondami in drugimi instrumenti, ki lahko povzroeajo odrgnine, z okuzeno krvjo, cepivom in serumi izdelanimi na latentno okuzenih konjih. Krvosesne zuzelke, kot mehanieni prenasalci, na svojem ustnem delu prenasajo z virusom okuzeno kri z bolnih na zdrave zivali. Verjetnost prenosa je odvisna od kolieine virusa v krvi, stevila prenasalcev ter medsebojne razdalje okuzenih in neokuzenih konj. Prenos olajsa prekinjeno sesanje krvi pri bolnem in nadaljevanje sesanja krvi pri zdravem konju, saj virus v artropodu ni sposoben preziveti vee kot 4 ure. Motenje med sesanjem (brce, prestopanje, otepanje z repom) muhe ne odvrne od potrebe po zauzitju zadostne kolieine krvi. Ker so piki krvosesnih zuzelk boleei, to poveea stevilo prekinjenih sesanj, veeinoma pri istem konju, ee so drugi konji oddaljeni od 36 m (obadi) do 48 m (konjska muha). Kljub temu da je obieajno podroeje letanja muh vee kot 6 km, med hranjenjem redko preletijo vee kot 180 m, kar daje razsirjanju okuzbe svojevrsten pomen. Prenos bolezni je bolj zanesljiv, ee hkrati parazitira veliko prenasalcev. Za prenos okuzbe so najnevarnejsi akutno oboleli konji s povisano telesno temperatura, brez zunanjih klinienih znamenj bolezni. V krvi imajo 1000do 100000- krat veejo kolieino virusa kot okuzeni konji brez povisane telesne temperature in zunanjih znamenj bolezni. Virus se na neokuzene konje prenasa tudi s prikrito okuzenih konj, ki imajo bistveno nizji nivo virusa v krvi kot akutno oboleli. Mozna je spolna prenosljivost, saj lahko seme okuzenega zrebca, vneseno pod kozo, povzroei okuzbo. Vendar pa navadno okuzeni zrebci ob pripustu ne prenesejo okuzbe na kobile, razen pri poskodovani vagini. Vertikalni prenos okuzbe lahko poteka preko maternice in ob porodu. Zrebeta se lahko okuzijo od bolne kobile z zauzitjem z virusom okuzenega mleziva in mleka. Prenos virusa na ire be preko prenasalca, ki bi sesal pri kobili, je manj pogost, saj se muhe hranijo predvsem na odraslih konjih. Okuzba skozi posteljico je redkejsa, najverjetneje pa nastane pri kobili z akutnimi klinienimi znaki bolezni in visoko viremijo med brejostjo. Ta je pogostejsa pri klinieno bolnih brejih kobilah kot pa pri prikritih prenasalkah. Okuzene breje kobile lahko ob visokem titru protiteles, poviSani telesni temperaturi in drugih klinienih znamenjih bolezni zvr.tejo, povriejo slabo vitalna, mrtvorojena ali okuzena zrebeta, lahko pa tudi povsem zdrava in neoku zena. Okuzba se prenasa tudi preko poskodovane koze in sluznic, redko pa preko sluznic poskodovanih prebavil. Prenos je mogoe s transfuzijami okuzene krvi in z uporabo okuzenih kirurskih instrumentov, na katerih lahko virus prezivi tudi 96 ur. Latentno okuzbo lahko aktivirajo tudi razlieni posegi na zivalih.
Epizootiologija Ob ustreznih pogojih za sirjenje bolezni lahko pri konjih obolevnost doseze 100%, smrtnost pa je lahko veeja od 30%.
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Bolezen se pojavlja v sporadicni, enzootski in epizootski obliki. Nekateri avtorji njen potek opisujejo kot perakuten, akuten, subakuten, kronicen ali Iaten ten, drugi pa kot akuten in kronicen oz. subakuten. Najpogosteje se pojavlja sporadicno, v anemicnih distriktih pa enzootsko. V vojnih in povojnih obdobjih lahko doseze epizootske razseznosti. Ob izbruhu bolezni konji pogosto poginejo. V okuzenih podrocjih lahko obolevajo le posamezne zivali. Najbolj je bolezen razsirjena v mocvirjih, poplavljenih gozdnih podrocjih, dolinah rek in na podrocjih s pasnim nacinom reje konj . Na planinskih podrocjih se pojavlja redko in se tezko siri. Najpogostejsi izvor okuzbe so konji v vseh stadijih bolezni, pri povisani telesni temperaturi pa tudi okuzena kri, parenhimski organi, sekreti in ekskreti. Inkubacija traja od 10 do 15 dni (mejne vrednosti 1 dan do 3 mesecev), pri eksperimentalnih okuzbah pa od 10 do 20 dni (mejne vrednostmi od 1 do 100 dni). Protitelesa se v krvi pojavijo 21 do 45 dni po okuzbi.
Etiologija Virus meri od 90 do 140 J.lm in sodi v druzino Retroviridae in rod Lentivirus. V ohlajenem serumu je stabilen, inaktivira ga toplota (56 °C), detergenti in organska topila, kot je npr. eter. Na kirurskih instrumentih lahko pri sobni temperaturi prezivi vee kot 4 dni. V organizmu se pomnozuje v tkivnih Uetrnih) makrofagih, vranici in limfnih vozlih. Vstop v makrofage olajsa specificna interakcija med glikoproteinsko povrsino virusa in proteinsko povrsino celice. Po vstopu v celico virus odvrze svojo lipidno ovojnico. Virusni encim transkriptaza izdela kopijo DNK virusnega genoma RNK. Ta kopija, zdruzena z gostiteljevo celicno kromosomsko DNK, omogoca virusnemu genetskemu materialu, da ostane v konju do konca zivljenja. Za izpolnitev svojega zivljenjskega cikla virus uporablja gostiteljeve celicne encime za prepisovanje mRNK in genomske RNK iz provirusnega genoma. V kulturi celic kostnega mozga in levkocitih konja se razmnozuje s tvorbo znacilnih citopatskih sprememb. Iz celice virus izhaja s procesom napihovanja. V krvosesnih zuzelkah prenasalcih se ne pomnozuje.
Patogeneza Okuzba z virusom se lahko izraza z razlicnimi klinicnimi, klinicnopatoloskimi in patoloskimi motnjami, vkljucno s povisano telesno temperatura, otrplostjo, nejescnostjo, anemijo, trombocitopenijo, hujsanjem, splenomegalijo, hepatomegalijo, limfadenopatijo, edemi in krvavitvami. Teza klinicnih znakov je odvisna od kolicine virusa in njegovega pomnozevanja v gostitelju. Ponavljajoca se lastnost virusa je njegova antigenska spremenljivost povr5inskih glikoproteinov in ponavljajoce se sproscanje novih virusov, ki obidejo gostiteljev imunski sistem. Vecinoma ni navzkrizne nevtralizacije med razlicnimi variantami. Virus primarno okuzi monocite in makrofage. Vecino okuzenih makrofagov je mogoce najti v vranici. Okuzeni so tudi periferni monociti v krvi, ceprav se
l. VIRUSNE BOLEZNI: KUZNA MALOKRVNOST KOPITARJEV
primarno odvija pomnozevanje virusa v tkivnih makrofagih, ki prevladujejo med viremijo, ki poteka med akutno okuzbo. Celicni makrofagi so pri subklinicni okuzbi tudi celicni rezervoar virusa. Ceprav je pomnozevanje virusa med obdobji klinicnih manifestacij bolezni zmanjsano, vendarle poteka vseskozi. Pomnozevanje virusa je upocasnjeno, dokler monociti ne preidejo v tkiva in se ne diferencirajo v tkivne makrofage. Med akutno okuzbo se virus najintenzivneje pomnozuje v jetrnih makrofagih, vranici, bezgavkah, ledvicah, nadledvicni zlezi, mozganih in srcu, v kostnem mozgu, mononuklearnih celicah v periferni krvi, pljucih in mozganih. Med prikrito okuzbo je v vecini teh tkiv mogoce najti pomnozevanje virusa, vendar v bistveno manjsem obsegu. Okuzba endotelnih celic prav tako nastane pri z virusom okuzenih konjih. Kljub odlocilnemu pomenu imunskega odgovora na kopicenje virusa in klinicno sliko bolezni sodeluje imunski mehanizem tudi pri nastanku poskodb in klinicnih znakov bolezni. Pomembni dejavniki imunopatogeneze so tudi okuzba makrofagov z virusi in razpad makrofagov ter dejstvo, da je vecina kuznih virusov v serumu v obliki imunskih kompleksov. Okuzba makrofagov z virulentnimi virusi sprozi citokine (interlevkin-1 (IL-1) in IL-6)) in tumor nekroticni faktor alfa (TNF-a). Klinicna znamenja akutne okuzbe tako sovpadajo z razvojem viremije in delovanjem citokinov (proinflamatorno delovanje citokinov), kar verjetno prispeva k poviSa nju telesne temperature, otrplosti (latergiji), depresiji in nejescnosti. Ob tern specificni limfociti B in T posredujejo imunski odgovor, ki je potreben za zaustavitev viremije. Kljub povecevanju imunskega odgovora ostane virus v organizmu vse zivljenje. To potrjuje moznost prenosa okuzbe s krvjo ali levkociti seropozitivnih in prikrito okuzenih zivali na njihovo dovzetnost. Pomemben dokaz je pri seropozitivnih konjih povecana kolicina imunoglobulinov v serumu in povecano stevilo limfocitov B. Rezervoar okuzbe so konji brez klinicnih znamenj bolezni. Zaradi velike sposobnosti virusnih mutacij se ne more razviti ucinkovit gostiteljev imunski odgovor. Nastajajo spremenjene antigenske oblike virusa in onemogocajo izdelavo cepiva. Prenehanje klinicnih znamenj bolezni pri seropozitivnih konjih ne potrjuje uspesnega imunskega odgovora in odstranitve virusa iz organizma. Virus, na katerega se vezejo nevtralizacijska protitelesa, se lahko pritrdi na celice (makrofage, eritrocite, trombocite) in jih okuzi, kar botruje vecini patologije IAK, ki se izra.za v trombocitopeniji, anemiji in poskodbah ledvicnih glomerulov. Trombocitopenija je ena od najbolj zgodnjih in vidnih motenj. Pri akutno okuzenih konjih so trombociti slabo funkcionalni in slabo aktivni, njihovo nastajanje in delovanje je zavrto. Trombocitopenija se pojavlja hkrati s povisanjem telesne temperature in viremijo. Povecanje imunoglobulinov IgG in IgM v obdobju trombocitopenije kaze na imunsko povzrocen mehanizem. Prenehanje tvorbe trombocitov in posledicna trombocitopenija sta verjetno posledica delovanja virusovega mehanizma. Verjetno se zaviralci trombocitopoeze, kot so TNF-a in
147 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
TGF-~
ter interferon-)l (IFN-).1), v serumu akutno okuzenih konj povecajo prav pred nastankom trombocitopenije in ob njem. TNF-a in TGF-~ v plazmi okuzenih konj zavirata megakariocite. Pri akutno okuzenem konju postanejo trombociti neaktivni in slabo funkcionalni , zaradi cesar se zdruzujejo in nato odstranijo iz krvnega obtoka. To je lahko posledica neimunskega mehanizma razpada trombocitov. Nenazadnje lahko okuzba endotelnih celic pospesi zlepljanje in zdruzevanje trombocitov, kar se odraza v trombocitopeniji. Anemija nastane kot neposredna posledica virusne okuzbe. Pri obolelih konjih je zivljenjska doba eritrocitov, ki obicajno traja 136 dni, zmanjsana na 28 do 87 dni. Obseg anemije je odvisen tudi od pogostosti in trajanja vrocinskih napadov. Lahko je posledica imunsko povzrocenega razpada eritrocitov ali zmanjsane eritropoeze. Imunsko povzrocena hemoliza je verjetno posledica vezave virusnih hemaglutininskih podtipov na eritrocite, ki se obdajo s protitelesom in vezejo komponento C3 komplementa. Eritrociti lahko tudi ustvarijo cirkulirajoci imunski kompleks virus-protitelo. Zaviranje eritropoeze in posledicen nastanek anemije je posledica selektivnega delovanja virusa na maticnih eritroidnih celicah. Natancen mehanizem zaviranja eritropoeze ni poznan, verjetno pa pri tern sodelujejo citokini. Tudi pomanjkanje zeleza in njegov nizek nivo med virusno okuzbo v plazmi lahko pomembno prispeva k stopnji zasicenosti transferina. Anemija je lahko posledica tako intra- kot tudi ekstravaskularne hemolize eritrocitov. Intravaskularna hemoliza je lahko posledica virusa in vezave virusnih protiteles na eritrocite in aktiviranega komplementa. Ekstravaskularna hemoliza pa je posledica fagocitoze eritrocitov s komplementom, ki jih fagocitirajo nevtrofilci in makrofagi. Slednji pri akutno okuzenih konjih vsebujejo hemosiderin in celicni drobir kot posledico aktivne eritrofagocitoze. Anemija zaradi direktnega zaviralnega ucinka virusa na kostni mozeg povzroCi zmanjsano eritropoezo. Glomerulitis z mezanglijsko in epitelijsko celicno proliferacijo se v glomerulih pojavlja pri ca. 75% okuzenih konj. Pri tern vnetju naj bi slo za odlaganje cirkulirajocih kompleksov virus-protitelo v ledvicah. Ta kompleks naj bi povzrocil tudi poskodbe retikuloendotelnega sistema, kar vodi do krvavitev in edema. Vendar poskodbe glomerulov redko povzrocajo klinicno zaznavno proteinurijo ali nekrozo.
Klinicni znaki Klinicni znaki so razlicni, odvisni od kolicine in virulence virusnega seva in dovzetnosti konja. Bolezen je manj huda pri oslih in mulah. Pri perakutni obliki bolezen traja od nekaj ur do 3 dni. Lahko se pojavijo kolicni napadi. Bolezen se konca z apoplekticnim poginom. Akutna oblika nastane po okuzbi z virulentnim virusnim sevom. Pet do 30 dni po okuzbi se pojavi izrazita viremija, ki se kaze v poviSani telesni temperaturi od
148 1
I. VIRUSNE BOLEZN I: KUZNA MALOKRVNOST KOPITARJEV
40,5 do 42 °C in ostane na tej visini vse do nekaj ur pred poginom. Ce do njega ne pride, se poprej povisana telesna temperatura v 10 dneh spusti v fizioloske okvire. Pojavi se tudi trombocitopenija. Obolela zival postane nenadoma mocno utrujena. Tek obicajno ni zmanjsan. Lahko pa se temperatura vsaki 2 do 3 ure dvigne za 1 °C ali vee. Spremlja jo serozni izcedek iz nosu in oci, ki je najbolj pogost pri zacetnem povisanju telesne temperature. Z visanjem temperature zival slabi, ohranja pa apetit. Veke so injicirane ali rdece, otekle, vcasih bledo roznate in prezete z drobnimi krvavitvami. Krvavitve se pojavijo tudi na nosni in ustni sluznici ter na spodnji strani jezika. Dihanje in pulz sta aritmicna in pospesena. Srcni utrip se po kratkem fizicnem delu mocno poveca. Neredko se pojavita kolika in driska, pomesana s krvjo. Obolele breje kobile lahko zvrzejo. Pojavi se nefritis, v urinu pa povecana kolicina albuminov (do 6 g/1) in ledvicni cilindri. Po telesu se pojavijo difuzne otekline in splosna slabost. Lahko se razvije tudi uremija. Na vrhuncu bolezni zival zanasa pri hoji, naglo hujsa, urin pa postane pogosto temen . Pred poginom nastopi ohromelost (pareza) zadnjih nog, pojavijo se edemi na prsih, trebuhu, nogah in prepuciju. Telesna temperatura se za nekaj ur spusti pod normalo. Stevilo eritrocitov, ki se lahko v zacetku vrocinskega napada celo poveca, se kmalu vse bolj zmanjsuje in pred poginom pade pod 1 milijon/ml krvi. Akutni potek bolezni lahko traja od 2 do 35 dni in se konca s poginom ali pa preide v subakutno ali kronicno obliko. Pri subakutni (inaparentni) obliki so klinicni znaki podobni akutnim. Simptomi so blazji in trajajo dalj casa. Telesna temperatura se za 2 do 7 dni povisa na 40 do 41 °C. Vrocinski napadi se pojavljajo v nepravilnih casovnih razmikih, ki lahko trajajo tedne ali mesece. Po njih se splosno stanje popravi. Ob zmanjsanju kolicine virusa po vsakem vrocinskem napadu trombocitopenija in drugi klinicni znaki hitro izzvenijo. Edemi izginejo, zival postane zopet na videz zdrava, povrne se ji tudi apetit. Kljub temu da se telesna temperatura povrne v meje normale, se stalno spreminja. Veke so prezete in bledo rdece, vcasih rumenkaste, vecinoma pa edematozne. Zival se hitro utrudi, pospeseno diha, srce ji mocno razbija, se znoji in negotovo hodi. Lahko se nenadoma zgrudi in po nekaj urah pogine. Dva do 3 dni po vrocinskem napadu se pojavi izrazita anemija. Zival naglo slabi in v akutnem napadu pogine ali pa se stanje normalizira in preide v kronicni ali latentni potek. Kronicna oblika bolezni je redkejsa. Najpogosteje se pojavlja na podrocjih z anemijo (anemicnih distriktih) in traja mesece in leta. V rejah je lahko skrita. Klinicna slika se razlikuje od primera do primera. Znacilni so ponavljajoci se razlicno mocni vrocinski napadi z vmesnimi nevrocinskimi obdobji, ki lahko trajajo tedne ali mesece. Oboleli konji kljub dobri prehrani hujsajo, se pri delu hitro utrudijo, se znojijo, postanejo depresivni, dlaka je brez leska in se ne menja v casu menjave. Po prsih, trebuhu in nogah se pojavljajo edemi, ki lahko trajajo le nekaj dni ali tednov. Pojavi se tahikardija, pulz je aritmicen, dihanje pospeseno. Sluznice so umazano sive, iktericne, na ustnicah, dlesnih, pod jezikom in nosu posute z drobnimi
PETER l
petehijami. Hemoliticna anemija in trombocitopenija se po vsakem napadu bolj in bolj stopnjujeta. Breje kobile lahko zvrzejo, pojavljajo se kolike. Lahko se pojavi krvavitev iz nosu (epistaksa), nevroloski znaki z neskladnim gibanjem (ataksijo) in vnetjem mozgan (encefalitisom). Velika obolelih konj kmalu po vrocinskem napadu okreva. Drugace kot pri latentnem poteku, ze okuzeni konji na ponovno okuzbo reagirajo z daljso inkubacijo, brez klinicne manifestacije bolezni. Ponovni znaki bolezni nastanejo pogosto po stresu, zaradi podhranjenosti, prekomernega deJa ali kirurskega posega. Vecinoma se razvije v prvih 3 mesecih po zacetni okuzbi. Pogostnost in klinicno pojavljanje bolezni se navadno s casom zmanjsuje, konji pa vecinoma postanejo prikriti prenasalci. Pri latentni obliki telesna temperatura ni spremenjena, prav tako ni drugih simptomov bolezni. Vrocinski napadi so lahko tako blagi, da jih klinicno ni mogoce zaznati. Krvna slika je v fizioloskih okvirih ali na njeni spodnji meji. Delovna sposobnost je ohranjena, prav tako tudi tek. Okuzene zivali so odporne proti ponovni okuzbi. Latentna okuzba lahko traja leta. Ker mnoge zivali ne pokazejo znacilnih klinicnih znakov, se bolezen pogosto ugotovi sele pri rutinskem pregledu seruma. Take zivali lahko postanejo vir okuzbe tudi za druge zivali.
Patologija Spremembe so na parenhimskih organih, pljucih, bezgavkah in srcni misici. Najbolj vidne spremembe so povecanje jeter s poudarjeno lobularno strukturo, povecana vranica, limfadenopatije, anemija, zlatenica, shujsanost, edemi in krvavitve po serozah. Zlasti hepatomegalija, splenomegalija, miokarditis so navadno obicajni patoloski znaki, ki zbujajo sum na kuzno malokrvnost kopitarjev. Spremembe so odvisne od trajanja in poteka bolezni. Pri perakutni obliki so spremembe podobne septikemiji. Pojavlja se kongestija ocesnih veznic, misic in prebavil, razvejanost zil, hipertofija hematopoetskih organov, zlasti vranice in bezgavk. Pri akutni obliki je truplo izcrpano in edematozno (subkutani edem). Kri slabo koagulira. Po serozah in sluznicah so pikcaste krvavitve. jetra so povecana (hepatomegalija), zaobljenih robov, rumenkaste ali sivo rdece barve. Pod kapsulo so krvavitve, na prerezu svetla podrocja na temni podlagi, z ohranjeno lobularno zgradbo. Znacilne poskodbe tkiva so lahko v obliki negnojnega hepatitisa z infiltracijami makrofagov in limfocitov, predvsem v periportalnem podrocju. Krvne zile so trombiozirane. Vranica je povecana (splenomegalija), njena teza lahko dosde tudi 10 kg. Kapsula je napeta, posuta z pikcastimi krvavitvami. Sredica je mazava in jo je mogoce odstraniti z nozem. V intersticiju ledvic in drugih organov so celicne infiltracije, verjetno kot posledica specificnega imunskega odgovora na virusni antigen v okuzenih makrofagih. Glomerulonefritis se odraza v zadebelitvi bazalne membrane z infiltracijo vnetnih celic in je posledica odlaganja imunskih kompleksov. Bezgavke dosegajo velikost kokosjega jajca (generalizirana limfodenopatija). Na prerezu so vlazne, hiperemicne in prezete s krvavitvami. Posebno
I 50 I
I. VIRUSNE BOLEZNI: KUZNA MALOKRVNOST KOPITARJEV
so prizadete bezgavke vranice, jeter, ledvic in mezenterij. Lahko se pojavljajo pikcaste krvavitve pod epikardom in endokardom, v sluznicah in drugih notranjih organih (mezenterij). Pri pojavu nevroloskih znakov se poskodbe kazejo v limfohistiocitnem perivaskularnem levkoencefalitisu, negnojnem granulomatoznem ependimitisu, meningitisu, encefalitisu ter v plazmocitno - limfocitni infiltraciji mozganov in hrbtenjace. Pri kronicni obliki bolezni so lahko edine spremembe shujsanost in anemija. Druge spremembe so odvisne od casa, ki je potekel od zadnjega vrocinskega napada. jetra so lahko povecana, mehke konsistence. Na rezni ploskvi je mocno izrazena lobularna zgradba. Cim starejsi je proces, bolj je vranica konsistentna in trda. Na prerezu je vidna hiperplazija foliklov, kar je sicer specificno za sepso, vendar nespecificno za kuzno malokrvnost kopitarjev. Mikroskopsko so najbolj znaCilne infiltracije mononuklearnih celic v intersticiju ledvic, v ledvicah in vranici. Obseznost poskodb na ledvicah je pogosto v sorazmerju s pogostnostjo ponavljanja bolezni. Pri intenzivnejsih klinicnih znakih se infiltrati povecajo. Z mononuklearnimi celicnimi infiltrati je lahko prizadeta vee kot tretjina jeter. Kupfferjeve celice so povecane in napolnjene s hemosiderinom. Pri prikritih primerih te spremembe pogosto izginejo. Generalizirana hemosideroza je tako pogosta kot glomerulitis. Pri tern je virus v velikem stevilu prisoten v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Pri latentni obliki ni vidnih patoloskih sprememb, poskodbe tkiva pa so lahko neznatne ali jih celo ni.
Diagnoza Okuzen konj ostane nosilec virusa vse svoje zivljenje. Zato so serolosko pozitivni konji vir okuzbe za druge konje. Znacilna klinicna znamenja, ki so sumljiva na kuzno malokrvnost kopitarjev, so ponavljajoca se obdobja povisane telesne temperature, trombocitopenija, anemija, pikcaste krvavitve (petehije), edemi po trebuhu in izgubljanje telesne teze. Pri nekaterih okuzenih konjih ni vidnih klinicnih znakov bolezni. Spremenjena krvna slika se kaze v monocitozi, levkopeniji ali levkocitozi, limfocitopeniji, limfocitozi, spremenjenem hematokritu in stevilu siderocitov. V serumu se spremembe odrazajo v hipergamaglobinemiji, hiperbilirubinemiji, hemoglobinemiji in povecanju nivoja jetrnih encimov. Med akutno in subakutno obliko bolezni je vidna napredujoca anemija, limfocitopenija, limfocitoza, neznatna sprememba stevila nevtrofilcev in povecana koliCina globulinov. Diagnosticno ima omejen pomen tudi pojav Heinzovih teles, ki so kot majhne madre inkluzije, sestavljene iz denaturiranega hemoglobina, vecinoma na robu eritrocitov. Omenjene spremembe sicer lahko pripomorejo k diagnozi, vendar niso specificne in nimajo vecje diagnosticne uporabne vrednosti. Koncno diagnozo je mogoce postaviti s pomocjo seroloskih testov. Ker je virus v organizmu trajno prisoten, pomeni pozitivna seroloska reakcija okuzbo. Bolezen
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
je navadno mogoce potrditi z ugotavljanjem protiteles z agar gel imunodifuzijskim testom (Cogginsov test -AGIO), pri katerem serumska protitelesa, v kolikor so prisotna, reagirajo z virusnim antigenom in oblikujejo precipitinsko linijo. Za izvedbo tega testa je potreben pozitiven antigen in pozitiven serum. Precipitine je mogoce v serumu dokazati ze 14 dni po okuzbi, najpozneje pa po 38 dneh in ostanejo dokazljivi do konca zivljenja. Kljub specificnosti testa se lahko pojavijo napacno negativen ali napacno pozitiven rezultat. Prvi nastane pri konjih, pri katerih je bil vzorec krvi odvzet pred 21. dnem po okuzbi in se imunski odgovor se ni razvil. Seroloski test je lahko negativen 10 do 14 dni po okuzbi, spremeni pa se do 45. dneva po okuzbi. Drugi lahko nastane pri zrebetih, rojenih okuzenim kobilam. Po zauzitju mleziva zrebeta reagirajo pozitivno pri 6. do vee kot 9. mesecu (AGIO) ali celo se po 11. mesecu starosti, preden pasivno prenesena materina protitelesa izginejo. V diagnostiki se pogosto uporablja test ELISA. Oba sta mocno obcutljiva, specificna in enako uspesna. Diagnosticno ugotavljanje siderolevkocitov (levkociti, ki vsebujejo hemosiderin) je bila ena izmed metod, ki se je uporabljala pred razvojem specificnih testov za ugotavljanje protiteles. V krvi in vranici okuzenih konj je mogoce virusni genom dokazati tudi z molekularnimi metodami.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev anemije, bronhopnevmonije, krvni paraziti, leptospiroza, tumorozni procesi (limfadenoza, endoteljom), antraks, mesane okuzbe s salmonelami (Salmonella tiphymurium), streptokoki (Streptococcus spp.), E. coli in Actinobacillus ter mesane bakterijske okuzbe, ob hkratnem pojavu drugih kronicnih kuznih in zajedavskih bolezni.
Terapija Konjev, obolelih za kuzno malokrvnostjo kopitarjev, se ne zdravi. Tudi sicer nobeno od sedaj odkritih zdravil pri zdravljenju ni bilo uspesno. Podporna terapija, ki lahko obsega izolacijo bolnega konja od drugih zivali, zmanjsevanje stresa, transfuzija krvi in vitaminov (B 12), dajanje nesteroidnih protivnetnih pripravkov, povijanje nog in hidroterapijo, lahko nudi le zacasno izboljsanje, vendar ne odstrani virusa iz organizma. Popolnoma neucinkoviti so antibiotiki in sulfonamidi, razen pri preprecevanju sekundarnih okuzb v vrocinskih obdobjih, hormonski pripravki in imunosupresivi (ciklofosfamid), ki zavirajo razvoj patoloskih sprememb v jetrih in ledvicah, vendar ne nudijo nikakrsnega uspeha v prizadevanju za koncno ozdravitev.
I 52 I
I. VIRUSNE BOLEZNI: KUZNA MALOKRVNOST KOPITARJEV
Preventiva Spreminjajoce se antigenske lastnosti virusa preprecujejo izdelavo uspesnega cepiva. Bolne konje je potrebno odstraniti iz reje, s cimer se prepreci moznost prenosa virusa na druge zivali. Zaradi nevarnosti sirjenja je potrebno serolosko pregledati vse uvozene in druge konje, prispele v vzrejalisca ali na prireditve ter ob menjavi ali prodaji. V primeru pozitivnih rezultatov je potrebna izolacija bolnih konj od zdravih. Pri konjih, ki so reagirali pozitivno, se test ponovi in potrdi pozitivni rezultat (Cogginsov test- AGID), zival pa se neskodljivo odstrani. Pri sumljivih in ogrozenih zivalih, ki so prestavljene v karanteno, je potrebno opraviti ustrezne seroloske teste in jih ponoviti v 30- do 60- dnevnih intervalih, s cimer je mogoce dokazati dodatne virusne reaktorje. Ko pretece 60 dni od zadnjega ugotovljenega reaktorja, je mogoce karanteno odpraviti. Ker so okuzeni konji edini poznan rezervoar virusa, je izkoreninjenje bolezni mogoce s testiranjem konj in neskodljivim odstranjevanjem pozitivnih reaktorjev. Posebej je to pomembno pri novo prispelih konjih in s tern preprecitev vnosa bolezni v posamezno podrocje. Izjemnega pomena je tudi unicevanje prenasalcev z drenazo mocvirnih podrocij in strokovno uporabo insekticidov, kar mocno pripomore k zmanjsevanju sirjenja bolezni.
Zgodovina IAK v Sloveniji Leta 1938 je bila v Sloveniji, zlasti v okolici Ljubljane, ugotovljena bolezen podobna IAK. Po drugi svetovni vojni so bolezen omenjali skupaj z B- avitaminozo, mocvirsko zlatenico ali mocvirsko pijanostjo, kar je povzrocalo znatne diferencialnodiagnosticne tezave. Zaradi narascanja primerov sumljivih konj je 23.11.1946 slovenska vlada postavila diagnostiko kuzne malokrvnosti kopitarjev kot prioriteto na podrocju veterinarskih raziskav. Leta 1950 je klinicni laboratorij Centralne veterinarske bolnice pri Veterinarskem znanstvenem institutu Slovenije za diagnostiko uporabil hematoloske laboratorijske metode (stevilo eritrocitov in levkocitov, koncentracijo hemoglobina, sedimentacijo eritrocitov, ugotavljanje siderocitov). Leta 1958 je bil pri Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani izdelan eradikacijski program in diagnostika IAK. Tega leta je Bohmu in Kovacu uspelo prenesti bolezen z okuzene zivali na zdrava zrebeta in potrdila njeno kuznost. Leta 1956 (Englert) in leta 1957 (Gregorovic, Senk) so razvili metodo z jetrno biopsijo, leta 1959 (Gregorovic) pa metodo ugotavljanja siderocitov v perifernem krvnem obtoku, kar je predstavljalo najbolj napredno metodo tistega casa. Odlocilen preobrat v diagnostiki IAK je bila v letu 1970 uporaba Cogginsovega testa. Prvi je test leta 1960 izvedel Saxer, leta 1970 pa ga je izpopolnil Coggins. Na Biotehniski fakulteti v Ljubljani, VTOZD za veterinarstvo, je bil uporabljen leta 1980, leta 1982 pa vpeljan v rutinsko diagnostiko. Ze leta 1981 je Republiska veterinarska uprava odredila serolosko testiranje vseh konj na podrocju 1/5 Slovenije. Testiranje so to Ieto opravili na Veterinarski fakulteti v Zagrebu, preostale 4/5
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
populacije pa so do leta 1982 opravili na VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani. Ta diagnosticna metoda je tako postala obvezna za testiranje vseh konj v Sloveniji. V letu 1981 je bilo testiranih 4950 konj, od katerihje bilo pozitivnih 178, leta 1982 pa je bilo od 13148 testiranih pozitivnih 442 konj. Najvec pozitivnih zivali je bilo v starostnem obdobju od 11 do 15 let. Sledile so zivali v starostnem obdobju od 6 do 10 in od 16 do 20 let. Veliko prikrito okuzenih konj je bilo zelo starih in so lahko kot na videz zdrave zivali prenasale okuzbo na mlajse. Zivali, ki so reagirale pozitivno, so bile najveckrat v privatni Jasti oziroma so bile uvozene. V kobilarni Lipica in tudi v drugih kobilarnah okuzenih zivali niso ugotovili. Glavni program izkoreninjanja je slonel na odstranitvi pozitivnih reaktorjev. Program iz leta 1981 je dolocal oznacevanje zivali, ki so na Cogginsov test reagirale pozitivno (znak IAK velikosti 8 em). Med sumljive zivali so bile uvrscene tudi tiste, ki so imele v zadnjih 3 mesecih stik s pozitivnimi zivalmi. Sum pa je bil odpravljen, ko je Cogginsov test pokazal negativen rezultat. V skladu s programom so bile neskodljivo odstranjene vse seroloske in klinicno pozitivne zivali, subklinicno obolele, ki so reagirale samo serolosko pozitivno, so poslali v klavnico. Hleve v katerih so bile ugotovljene pozitivne zivali, so razkuzili. Bolezen je bila z gotovostjo zatrta, ko je minilo 4 mesece od izlocitve zadnje pozitivne zivali, preostale pa so v tern casu reagirale negativno.
I 54 I
I. VIRUSNE BOLEZNI: RINOPNEVMONITIS KONJ
Rinopnevmonitis konj (EHV·1/4) Rhinopneumonitis equi, Equine rhinopneumonitis, Equine Herpesvirus, Rhinopneumonitis des Pferdes
Rinopnevmonitis je virusna bolezen konj, ki jo povzroca herpesvirus iz druzine Herpesviridae. Odraza se v respiratornero sindromu, ki lahko mocno omeji delovne in tekmovalne sposobnosti konj. Kaze se tudi v nalezljivem zvrgavanju kobil, obicajno v 7. do 10. mesecu brejosti, in tudi v paraliticnem sindromu. Zbolijo vse kategorije konj. Mlade zivali na okuzbo reagirajo zelo intenzivno, starejse pa lahko zbolijo za blago ali prikrito okuzbo. Bolezen se pojavlja vecinoma jeseni in pozimi.
Razsirjenost Virus je razsirjen po vsem svetu. Bolezen se pogosto siri v obliki enzootije. Verjetno se konji z njim v casu svojega zivljenja okuzijo veckrat. Na podrocjih, kjer je bolezen endemicna, lahko po okuzbi pri brejih kobilah izzove stevilne zvrge. Virusi so vsepovsodni, tako pri domacih kod divjih ekvidih.
Etiologija Glavni rezervoar okuzbe s herpesvirusom (EHV) so latentno okuzeni konji. V okolju lahko virusi prezivijo 7 do 35 dni, toplota in razkuzila pa jih hitro unicijo. Od devetih poznanih virusov EHV jih pet lahko okuzuje konje (EHV-1 do EHV-5), ostali pa okuzujejo divje ekvide, kot so osli in zebre (EHV-6 do EHV-9). Za konje sta najpomembnejsa EHV-1 in EHV-4. Virusa EHV-1 (prej EHV-1, subtip 1) in EHV-4 (prej EHV-1, subtip 2), druzine Herpesviridae, rod Varicellovirus, merita od 135 do 240 J.lffi in vsebujeta DNK. Sta si podobna, vendar genetsko razlicna. Pri EHV-1 se pojavlja serovar kentucky Din japonski sev H 45, ki sta najbolj poznana reprezentativna seva. Evropski tipi sevov so antigensko bolj podobni sevu H 45 kot sevu kentucky. Pogosto okuzbo povzrocata hkrati oba, tako EHV-1 kot EHV-4, zlasti v zacetnem zivljenjskem obdobju. EHV-1 lahko povzroca zvrge, smrt pred rojstvom zrebet, rinopnevmonitis in nevrolosko obliko bolezni. EHV-4 je veliko pogosteje prisoten pri bolezni dihal in obcasnih zvrgih, redkeje pa pri nevroloskem sindromu. Lahko prizadene dihala in povzroca obcasne zvrge. Klinicnih znakov in poskodb zvrzenega plodu, povzrocenih z EHV-1 in EHV-4, klinicno ni mogoce lociti. Zivljenjski cikel virusa sestavljajo stiri znaCilna obdobja : zgodnja in mocno razsirjena okuzba mladih konj ; razsirjenost med odraslimi konji kot prenasalci virusa; prenos z latentno okuzenih odraslih konj na novo generacijo mladih konj ;
I SS I
P ETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
razsirjanje prenosa med odraslimi konji, odraslih konj na zrebeta, z zrebet na zrebeta, kar predstavlja endemski cikel prenosa. Klinicno se bolezen najmocneje pojavlja pri mladih zivalih, pri katerih se siri hitreje kot med starejsimi konji. Pri slednjih je bolezen pogosto subklinicna in povzroci izgubo (zmanjsanje) delovne sposobnosti. EHV-1 je bolj virulenten in se hitreje siri. Respiratorna oblika bolezni je znatno hujsa kot pri EHV-2. Pri EHV-1 je obolevnost vecja, okuzba pa se lahko odraza tudi z nevroloskimi motnjami. Po okuzbi preko dihal, ki je pogosto subklinicna in blaga, navadno pri brejih kobilah sledi zvrg. Ogrozene so zlasti kobile v mesanih rejah in na podrocjih, kjer se srecuje veliko konj. Inkubacija navadno traja 3 tedne, lahko pa tudi od 9 dni do 4 mesece. Okuzbe je lahko latentna in lahko vzplamti kadar koli, zlasti ob razlicnih stresih in boleznih, ki reaktivirajo virus in izzovejo zvrg. Do zvrga navadno pride v zadnji tretjini, lahko pa tudi prej kot v 4. mesecu brejosti. Kobile lahko tudi donosijo, vendar povrzejo okuzena zrebeta. Okuzeni plod z EHV-1 se lahko tudi resorbira. Zvrzen plod je mocno kontaminiran z virusom in predstavlja vir okuzbe za druge konje, ki pridejo z njim v stik. Breje kobile, ki na tak nacin na skupnem pasniku pridejo v stik z virusom, pogosto zvrzejo. Kljub temu da je obolevnost navadno nizka, lahko v reji zvrzejo vse breje kobile. Po zvrgu, ki ga povzroci EHV-1, se razvije imunska zascita. Po okuzbi kobile le enkrat zvrzejo. Zvrg po okuzbi z EHV-4 pa je navadno redkejsi. Nevroloska oblika bolezni (mieloencefalopatija), ki se razvije kot posledica okuzbe z EHV-1, ni pogosta. Vrejah se pojavlja hkrati z obolenjem dihal ali zvrgom. Zbolijo lahko konji vseh starosti. Najbolj so ogrozene kobile, ki so nedavno povrgle. Bolezen je lahko smrtna. Virus se siri z neposrednim stikom. Oboleli konji so lahko daljse obdobje viremicni in lahko zbolijo vee mesecev po okuzbi. EHV-2 je mogoce izolirati iz klinicno zdravih konj. Pogosto okuzbo spremlja tudi keratokonjunktivitis. Zlasti velike kolicine virusa sirijo v okolico zrebeta.
Epizootiologija Virus se pri respiratorni obliki bolezni siri aerogeno ali z neposrednim stikom z bolno zivaljo. Pojavlja se pretezno pri odstavljenih zrebetih in mladih konjih. Virus se primarno pomnozuje v nosni sluznici in se izloca z nosnim izcedkom. Velike kolicine virusa vsebujejo zvrzeni plodovi, zlasti v jetrih, vranici in pljucih. V reji konj se vecinoma najprej okuzijo zrebeta, ko izgubijo maternalna protitelesa. Navadno do tega pride pred odstavitvijo ali takoj po njej ali pa se okuzijo od starejsih okuzenih konj, ki ne kazejo simptomov bolezni. Ce se kobile okuzijo v 3. mesecu brejosti, lahko abortirajo po 7. mesecu brejosti ali pa povrzejo slabotno in viremicno zrebe. Dovzetne kobile lahko zvrzejo tudi 3 tedne do 4 mesece po okuzbi. Za blago ali prikrito obliko zbolijo predvsem starejsi konji, najpogosteje jeseni in pozimi.
I. VIRUSNE BOLEZNI: RINOPNEVMONITIS KONJ
Patogeneza Okuzba se med konji siri z neposrednim stikom, aerosolom ali prenosom preko oseb, ki so bile v stiku z dovzetnimi konji. Najpogostejsa pot okuzbe poteka preko dihal, lahko pa tudi z zauzitjem z virusom kontaminiranih kapljic. Vecinoma se konji, pri katerih se pokazejo klinicni znaki bolezni, okuzijo preko dihal. Posebej nevaren vir okuzbe so zvrzeni plodovi, plodovne ovojnice in posteljnicna tekocina. Po vstopu v organizem skozi dihala se virus najprej pomnozi v nosni sluznici in epitelnih celicah zgornjega deJa dihal. Obcasno ga je mogoce najti tudi v nizjih delih dihal (sapnik, bronhi). Od tod virus prodre v krvni obtok in se med viremijo razsiri po celem telesu. Med pomnozevanjem v epitelnih celicah povzroci njihova smrt in erozijo. Z limfociti in monociti iz dihal se razsiri do celic v lamini proprii. Med viremijo virus prispe v maternico, osrednje zivcevje in druge organe, v katerih ne povzroci klinicno zaznavnih motenj delovanja. Zvrg Virus iz krvnega obtoka preide v posteljico in sluznico maternice ter poskoduje maternicno ozilje. Pri gravidni maternici okuzba endotelnih celic povzroci v zleznem delu endotela na bazi mikrokotiledonov vaskulitis arterial. EHV-1 okuzi periferne krvne mononuklearne celice, zlasti monocite in limfocite T. Te celice prenasajo virus do endotela zil maternicne sluznice, kjer se pomnozuje. Ce se poskodbe zil v endotelu razsirijo, lahko pride do zvrga, preden preide virus skozi posteljico. Zvrg lahko nastane tudi zaradi poskodb in tromboishemije. Med viremijo se pri kobilah virus zadrzuje v levkocitih (iz bezgavk) in makrofagih in se tako izogne nevtralizaciji, zaradi cesar zvrga ni mogoce pricakovati vnaprej. Vendar pa med viremijo vse kobile ne zvrzejo. Hkrati se pri njih razvije visok titer nevtralizacijskih protiteles. Virus, ki je naseljen v levkocitih, lahko v njih vztraja in predstavlja obliko latentne okuzbe. Najpomembnejsi vzrok zvrgavanja verjetno ni le okuzba plodu. Okuzba se lahko pojavlja z razsiritvijo tromboze in odmrtjem tkiva zaradi slabe prekrvavljenosti, kar lahko privede do prezgodnjega luscenja posteljice in zvrga z virusom okuzenega zrebeta. Vecinoma virus preide preko uroplacentarne bariere, okuzi plodove organe in povzroci znacilne nekroticne poskodbe, kar ima za posledico zvrg. Vendar pa vse do sedaj izolirane viruse ne privlaci endotel, zaradi cesar na prenehanje okuzbe vplivajo tudi mnogi drugi dejavniki. Pri mladih zarodkih povzroca okuzba nekrozo jetrnega tkiva. Zaradi slabe obrambne sposobnosti se hitro razvije generalizacija procesa in pride do pogina. Starejsi zarodki imajo mocnejso obrambo, zaradi cesar se generalizacija procesa razvije pocasneje.
I 57 I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Zivcevje Patogeneza obolenja zivcevja, ki ga povzroca okuzba endotelnih celic z virusom EHV-1, se kaze VtYaskulitisu inJ romboishemiji. Virus je redko mogoce izolirati iz osrednjega zivcevja. Pri obolelih konjih, pri katerih se pojavi vaskulitis, je mogoce virusni antigen najti v mozganih in hrbtenjaci, s krvavitvami ali brez njih in tromboishemicne nekroze. Nevroloski znaki so posledica ishemije zivcnega tkiva. Virus tako povzroca miopatijo, encefalopatijo ali mieloencefalopatijo, odvisno od prizadetega podrocja. Virusni EHV-1 nevroloski sindrom je zaradi tega vecinoma mogoce opisati kot ekvino herpesvirusno mieloencefalopatijo (EHM). Teza klinicnih znakov je odvisna od degeneracije zivcnega tkiva in posledic hipoksije in vaskulitisa. Poskodovane stene krvnih zil omogoCijo prehod plazemskih proteinov v obzilni prostor, kar povzroci v prizadetih podrocjih motnje izmenjave krvi in tkivnih metabolitov. Motnje v osrednjem zivcevju se tako odrazajo v malaciji. Lahko so posledica lokalne reaktivacije virusa v krvnem obtoku osrednjega zivcevja in posledicne okuzbe endotela ter tromboishemije v osrednjem zivcevju. Med razlicnimi izolati virusa EHV-1 in EHV-4 se virulenca mocno razlikuje. Visoko virulentni EHV-1, kot sta npr. Ab-4 in Army-183, sta~ ndoteliotropna, , abortogena, lahko povzrocita \. .viremijo . in pri eksperimentalni okuzbi povzrocita stevilne zvrge in nevroloske znake bolezni. Drugi izolati so manj virulentni, imajo manjso endoteliotropnost, povzrocajo blazjo viremijo in redko povzrocajo zvrge ali nevrolosko obliko bolezni.
Klinicna slika Klinicni znaki okuzbe z EHV-1 in EHV-4 se kazejo v respiratornem sindromu, zvrgu in nevroloskih motnjah. EHV-1 se odraza v vseh treh sindromih, vendar se lahko njegova virulenca spreminja. EHV-4 se naceloma odraza v respiratornem sindromu, vendar so lahko nekateri visokovirulentni izolati tudi endoteliotropni in abortogeni. Vloga EHV-2 in EHV-5 se ni dognana. Najveckrat ju je mogoce izolirati iz nosu in krvi odraslih konj in zdravih zrebet. Lahko sta prisotna pri 60 do 80% odraslih konj in skoraj 100% zrebet. EHV-2 se redkeje pojavlja v nosnem brisu odraslih konj, vendar pogosteje pri zdravih zrebetih. Pri odstavljenih zrebetih se lahko pojavlja pri vnetju rozenice in ocesne veznice, pri odraslih konjih pa verjetno kot etioloski dejavnik pri nekaterih kronicnih povrsinskih keratopatijah. Izolirati ga je mogoce tudi pri odstavljenih zrebetih, ki bolehajo za boleznimi dihal ter iz pljuc mrtvorojenih zrebet. Pri zrebetih naj bi vplival na zaviranje imunosti in dovzetnost za ponovne okuzbe, tako z razlicnimi virusi kot z R. equi. Virusa EHV-2 in EHV-5 verjetno povzrocata 1sindrom utrujenosti in ,slabe delovne sposobnosti. Virusa EHV-1 in EHV-4 vecinoma povzrocata samoomejujoco bolezen zgornjega dela dihal. Pri novorojenih, slabo imunih in drugih mladih zivalih lahko virus povzroci mocno obolenje spodnjega dihalnega trakta (virusno pljucnico), ki se
I 58 I
I. VIRUSNE BOLEZNI: RINOPNEVMONITIS KONJ
lahko razvije v .sekundarno bakterijsko bronhopnevmonijo. Pri takih zrebetih se napredujoca bolezen klinicno izraza z mocno depresijo, poviSano telesno temperatura, pospesenim plitvim dihanjem (tahipnejo) in otezenim dihanjem (dispnejo). Po eksperimentalni okuzbi traja inkubacijska doba 1 do 3 dni. Prj naravni okuzbi je navadno daljsa od 10 dni, kar je verjetno posledica razlicne virulence virusa, velikosti kuzne doze in imunosti gostitelja. Pri konjih, ki so se v preteklosti ze okuzili, so klinicni znaki bolezni dihal blagi in trajajo kratek cas. Pri starejsih konjih pa lahko poteka tudi prikrito. Pri brejih kobilah in odraslih konjih, pri katerih se pojavi nevroloska oblika bolezni, se nevroloski znaki ne pokazejo pred zvrgom ali pojavom paralize. Respiratorna oblika bolezni, ki jo povzrocata oba virusa (EHV-1 in EHV-4), se kaze s prehodno povisano temperatura (38,9 - 40 °C), nosnim izcedkom, vnetjem zrela, nejescnostjo, depresijo, levkopenijo in obcasno edemom nog. Inkubacijska doba navadno traja 2 do 12 dni. Lahko se pojavi kaselj, ki za bolezen, pri kateri se ne razvijejo komplikacije, ni posebno znacilen. Mandibularne in retrofaringalne bezgavke lahko nekoliko otecejo. Pojavi se lahko tudi cezmerna prekrvljenost (hiperemija) sluznic, serozni nahod (rinitis) in blago vnetje ocesne veznice. Sekundarne bakterijske komplikacije so med potekom bolezni dokaj pogoste. Ce do njih ne pride, lahko bolna zival spontano ozdravi po 1 do 2 tednih. Komplikacije, ki se navadno razvijejo po sekundarni bakterijski okuzbi, trajajo 2 do 5 tednov. Pri tern se pojavi sluzavognojen rinitis, vnetje zrela in kaselj. Ce zivalim ni omogocen pocitek, bolezen pa ni zdravljena pravocasno in dovolj odlocno, se lahko razvijeta pljucnica in vnetje prsne mrene (plevritis).
Paraliticno - nevroloski sindrom (Prizadetost osrednjega zivcevja, mieloencefalopatija) Bolezen, ki jo povzroca EHV-4, se pojavlja obcasno. Ne omejuje jo brejost, starost ali spol prizadete zivali. Lahko se razvije pri vseh starostnih kategorijah, tako pri zrebcih kot brejih in nebrejih kobilah. Prenos bolezni verjetno poteka skozi dihala, lahko pa je okuzba tudi posledica endogene reaktivacije virusa. Klinicni znaki se pojavljajo med viremijo. Od okuzbe do pojava nevroloskih znakov navadno pretece 6 do 10 dni, lahko pa tudi manj kot 24 ur. Kot edini klinicni znaki pred pojavom nevroloskih simptomov se lahko pokazejo zgodnji znaki bolezni dihal in povisana telesna temperatura. Kljub obcasnemu pojavljanju, lahko izbruh bolezni prizadene 30 do 40% okuzenih konj. Nevroloski znaki se verjetno razvijejo med viremijo ali ob njenem koncu, podobno kot pri patogenezi zvrga. Drugi zgodnji znaki bolezni se kazejo z edemom zadnjih nog in modnika, prolapsom penisa, v okornem premikanju, kolikah, driski in konvulzijah. Nevroloski klinicni znaki segajo od blagega neskladja gibanja do paralize, ki se navadno konca s poginom obolele zivali, odvisno od obsega in mesta poskodb v zivcevju. Bolj pogosto sta prizadeta kavdalni del hrbtenjace in krizni pletez (sakralni pleksus), ceprav je bil opisan tudi izbruh bolezni z nastankom akutne
I 59 I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN I KONJ
paralize in znaki prizadetosti mozganov, cemur je sledila hitra smrt. Kot posledica virusnega mielitisa je prizadet zadnji predel telesa (virus izoliran iz mozganov in hrbtenjace), kar verjetno povzroca podtip virusa z afiniteto do zivcevja. Prizadet je lahko tudi rep, katerega obolela zival drzi postrani in ga ne more odmikati. Klinicni znaki se navadno pojavijo nenadoma. Najbolj so intenzivni 2 do 3 dni po napadu bolezni. Obicajno je najbolj prizadet zadnji par nog, lahko pa tudi vse stiri noge. Moteno je delovanje secnega mehurja, kar se odraza z atonijo in inkontinenco. Obcutek za bolecine na kozi v podrocju presredka in nog preneha, kar je posledica prizadetosti kriznicnih zivcev. Pri nekaterih konjih se lahko nevroloske motnje kazejo tudi s trajnim kimanjem glave. Med boleznijo lahko zival leze v sternalni ali bocni polozaj. Kmalu se lahko razvije dispneja in konvulzije, cemur sledi pogin, do katerega lahko pride tudi brez poprejsnjih klinicnih znakov bolezni. Prognoza je lahko pri konjih, ki med boleznijo ne oblezijo, ugodna. Slaba je pri tistih, ki med boleznijo oblezijo. Pri njih se pogosto razvijejo hude komplikacije (pljucnica, miopatije, ruptura mehurja itd), ki povzrocijo pogin. Pljucna vaskulotropna oblika se odraza v obliki generalizirane perakutne oblike EHV-1. Pri tern manjkajo nevroloski klinicni znaki, moteno pa je dihanje. Smrtnost je zelo velika. Konji pogosto poginejo nenadoma. Pri kobilah se zvrg in nevroloski znaki navadno pojavijo brez poprejsnjih znamenj, razen morebitne visoke telesne temperature in zaostanka posteljice. Ob tern kobile ne kazejo nobenih znakov bolezni (zgodnje obdobje brejosti). Tiste, ki se z virusom okuzijo v drugi polovici brejosti, navadno zvrzejo 3 tedne do 3 mesece po okuzbi. Zvrg lahko povzroci tudi reaktivacija virusa vee ted nov ali mesecev po okuzbi ali pa nova okuzba preko dihal. Breje kobile navadno zvr:Zejo v zadnji tretjini brejosti. Do tega praviloma ne pride, ce se okuzijo v zgodnjem obdobju brejosti (<120 dni). Pred zvrgom navadno ni drugih klinicnih znakov. Zvrzejo navadno stoje. Obicajno se abortirano zrebe izloci v neposkodovanem amnionu in alantohorionu, kar pa ne potrjuje okuzbe z EHV-1. EHV-4 redko povzroci zvrg, navadno nastanejo sporadicno. Poporodno obdobje po zvrgu poteka normal no. Kobile, okuzene v kasnejsem obdobju brejosti, vecinoma povrzejo normalna zrebeta. Pri fetalnem rinopnevmonitisu se plod okuzi med viremijo, na kar odmre in kobila zvrze. Pri zvrgu izolirani virusi so endoteliotropni, limfotropni in lahko okuzijo alantohorion, kar ima za posledico ishemijo posteljice in zarodka. Kobile plod hitro iztisnejo skupaj s posteljico ali pa le - to izlocijo pozneje. Lahko se pojavi tudi sepanje in neskladno gibanje zadnjih nog. Kobile redko zvrgavajo mnozicno, kar je verjetno posledica njihove aktivne imunosti. Vecinoma ze naslednje leto povrzejo zdrava zrebeta, kasnejsa plodnost pri tern ni zmanjsana. Zaradi okuzbe z EHV-1 kobile redko zvrzejo veckrat zapored, vendar pa se to lahko zgodi po ponovni okuzbi. Zrebeta, ki se okuzijo v maternici, so ob rojstvu bolehna in imajo znake akutne bolezni dihal. Pogosto hitro, navadno po 4 do 14 dneh, podlezejo sekundarni okuzbi (Actinobacillus equi, hemoliticni streptokoki).
l 6o I
I. VIRUSNE BOLEZNI: RINOPNEVMONITIS KONJ
Bolezen je pri novorojenih zrebetih redka. Navadno se okuzijo z EHV-1, redkeje z EHV-4. Kdaj se okuzijo, ni zanesljivo. Okuzijo se lahko znotraj maternice ali od matere takoj po rojstvu. Prizadeta zrebeta so rojena ziva, vendar so ob rojstvu bolna ali zbolijo v 1 do 2 dneh. Hitro pokazejo znake obolenja spodnjih dihalnih poti (dispneja in tahipneja) zaradi posledic primarne virusne pljucnice, motenj dihanja in hipoksije. Kmalu sledi pogin. Sekundarna bakterijska pljucnica se pri zrebetih razvije po 2 do 3 dneh. Navadno lahko prezivijo nadaljnjih 10 do 14 dni, vendar kasneje pogosto poginejo zaradi motenj dihanja ali drugih komplikacij. Okuzba z EHV-4 pri novorojenih zrebetih le redko povzroci pogin. Pri mladih zrebetih se primarna okuzba z virulentnim virusom EHV-1 kaze v obolenju zgornjih dihalnih poti. Zrebeta so deprimirana in nejesca, imajo dvofazno povisano telesno temperatura, ki traja 8 do 10 dni. Telesna temperatura doseze vrh 1 do 2 dni po okuzbi in ponovno 6. do 7. dan V zacetku se pojavi serozni nosni izcedek, vnetje ocesne veznice in mocan ocesni gnojni izcedek. Nosni izcedek se zaradi nastanka sekundarne okuzbe hitro spremeni iz sluzavega v sluzavognojnega. Pojavi se progresivna limfodenopatija, ki je ocitna zlasti v podrocju mandibularnih in vcasih retrofaringalnih bezgavk. Te so najbolj povecane 7 do 10 dni po okuzbi in lahko take ostanejo vee tednov. V prvih 5 do 7 dneh po okuzbi z EHV-1 se sprva pojavi levkopenija in nato nevtropenija, ki ji sledi levkocitoza, v kateri prevladujejo limfociti. Kaselj ni pogost, je pa lahko intenziven zlasti pri zrebetih, ki so v slabih bivalnih in higienskih razmerah ter brez ustreznega pocitka. Po preboleli respiratorni obliki bolezni kot posledici okuzbe z EHV-1 in EHV-4 se lahko pri rekonvalescentih pojavi slabo kondicijsko stanje kot posledica nespecificne bronho hipersenzibilnosti in sindroma kronicne obstruktivne bolezni pljuc (COPD). Take spremembe lahko pustijo dolgotrajne negativne posledice pri nadaljnji sportni prihodnosti konj.
Zrebci Pri zrebcih, okuzenih z EHV-1, se lahko pojavi edem modnika in zmanjsan libido. Poslabsana je tudi kakovost sperme, s katero se virus tudi izloca. Velika vecina prebolelih konj lahko dalj casa ali celo vse zivljenje prenasa latentno okuzbo. Pri takih zrebcih pogosto pride do ponovne reaktivacije bolezni. Virus se pojavi v respiratornem izlocku in z njim okuzi druge za okuzbo dovzetne konje. Do reaktivacije Iatentne okuzbe z EHV-1 in EHV-4lahko pride po stresih, kot so transport, naporno delo, sprememba hleva, odstavitev ali uporaba velikih odmerkov kortikosteroidov. Reaktivacija latentne okuzbe je navadno asimptomatska in se kaze tudi v izlocanju virusa.
Patoloske spremembe Poginjeni plodovi in neposredno po porodu poginjena zrebeta imajo obsezen pljucni edem. Na sluznicah so pikcaste krvavitve in rumenilo. V prsni votlini je 161
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
veliko plevralne tekocine. V trebusni votlini je povecana vranica, na jetrih pa je zariscna nekroza. Mikroskopsko vidne poskodbe so v obliki bronhiolotisa, pljucnice, nekroze vranice ter jeter. V prizadetem tkivu so acidofilna znotrajjedrna inkluzijska telesa in antigeni EHV (imunofluorescenca, imunoperoksidaza). Plodovi, ki so jih kobile zvrgle pred 6. mesecem starosti, so pogosto mocno avtolizirani. V celicnih inkluzijah ni znacilnih poskodb EHV-1.
Nevroloski sindrom (mieloencefalopatija) Patoloske spremembe so pogosto neznatne. Navadno se odrazajo v kongestiji sluznic, pikcastih krvavitvah, ekhimozah in hemoragicnih spremembah. Krvavitve so v okolici korenov spinalnih zivcev. V mozganih in hrbtenjaci je zariscna malacija. Histopatolosko so najpogostejse vidna vnetja zil in degeneracije zivcnega tkiva. Poleg tromboze in krvavitev ter izlocanje plazme v obzilno tkivo je pogosto negnojno vnetje zil, zlasti arterij in arterial osrednjega zivcevja. Vnetje ozilja, zlasti arterij, je tudi drugod po telesu, zlasti v maternicni sluznici brejih kobil, uvei in pljucih. V mozganih in hrbtenjaci so aksoni pogosto oteceni in distroficni. Najpogosteje vidne spremembe v osrednjem zivcevju so zariscna malacija v gliji in degeneracija zivcev. Pri pojavu nevroloskih znakov bolezni je virus mogoce najti v nosnem izlocku, levkocitih, mozganih in hrbtenjaci. Vecina obolelih konj ima tudi visok titer protiteles. Antigene je mogoce najti s pomocjo imunoperoksidaze oz. imunofluorescence.
Pljucna vaskulotropna oblika Patoloske spremembe niso znacilne. Kazejo se v vnetju zil, krvavitvah in pljucnem edemu. Pri zvr:Zenem plodu je tkivo rumeno. Na edematozno spremenjenih pljucih so pikcaste krvavitve, ekhimoze ali difuzne krvavitve. V prsni in trebusni votlini je vecja kolicina serozne tekocine. Krvavitve so tudi na povrsini srca in vranice. Na jetrih so bela ali rumena nekroticna zarisca. Ker je v tkivu zvr:Zenega plodu pogosto veliko virusa, je vzorce mogoce odvzeti iz jeter, pljuc, vranice, nadledvicnih zlez, prizeljca in ledvic. V znacilnih primerih plod in plodove ovojnice niso nujno spremenjene, kar je pomembna ugotovitev pri diferencialni diagnozi. Histoloske spremembe se na jetrih kazejo v lokalnih nekroticnih zariscih in inkluzijah v jedrih jetrnih celic. V pljucih je viden bronhitis s kataralnim izcedkom, epitelne celice pa vsebujejo eozinofilne inkluzije.
Diagnoza Diagnoza temelji na epizootioloskih podatkih, klinicnih znakih in patoloskih spremembah. Razen pri zrebetih in mladih konjih se okuzba EHV navadno klinicno ne kaze z znacilnim obolenjem dihal in se le malo razlikuje od drugih bolezni, ki povzrocajo motnje dihanja (rinovirusi, influenca, arteritis) ali alergicni
162
I
I. VIRUSNE BOLEZNI: RINOPNEVMONITIS KONJ
rinitis. Pri odraslih konjih povzroca zlasti EHV-1 klinicne znake dihalnih motenj. Virus je mogoce izolirati iz tkiv, nosnega brisa in organov abortiranega zrebeta. Zvrg in nevroloski sindrom se navadno razvijeta brez posebnih poprejsnjih klinicnih znakov, razen pogosto neopazne povisane telesne temperature. Pri pojavu zvrga temelji diagnoza na epizootioloskih podatkih, letnem casu, trajanju brejosti in svezini plodu. Do zvrga pride nenadoma v zadnji tretjini brejosti. lzvrzeni plod je se vedno v alantohorionu, kar daje dolocno mero suma za okuzbo z EHV-1, vendar diagnoze ne potrjuje. Diagnoza zvrga kot posledice okuzbe z EHV-1 je verjetno najbolj natancna z dokazovanjem virusa v zvrzenem zrebetu in posteljici. Histolosko so diagnosticno pomembne inkluzije v jetrih in pljucih plodu. Stevilni zvrgi, ki se pojavijo v credi, lahko podajajo sum na okuzbe z EHV-1, vendar se taka zvrgavanja pojavljajo redko. S pomocjo laboratorijskih metod je mogoce virus dokazovati z imunoflorescentnim testom, izolacijo virusa iz celicne kulture zvrzenega plodu ter z dokazovanjem virusnih inkluzij v celicah jeter, pljuc in prizeljca.
Diagnoza nevroloskega sindroma (mieloencefalopatija) lahko temelji na podlagi klinicnih znakov in je nekoliko bolj zanesljiva, ce zboleli vecje stevilo zivali. Za potrditev diagnoze je potrebna izolacija virusa (virusneg;-antigena ali nukleinskih kislin) ali indirektna potrditev okuzbe (serolosko). Virus, ki se zlasti pri odraslih zivalih izloca iz dihal, je najlazje in najbolj zanesljivo dokazljiv kmalu po okuzbi (manj kot 5 dni). To je se posebej pomembno, saj se klinicni znaki pri nevroloskem sindromu pojavljajo ob koncu viremije, ker v tern casu izlocanje virusa pojema ali celo preneha.
Dokazovanje okuzbe Okuzbo je pri zrebetih mogoce potrditi z izolacijo virusa iz nosnega brisa ali krvi. Za dokaz okuzbe obstaja vrsta razlicnih metod, kot so direktna imunofluorescenca (dokaz virusnega antigena v nosnem brisu, zvrzenem plodu in tkivu posteljice), polimerazna verizna reakcija (kolicinsko dolocanje virusa v dihalih, vzorcih krvi pri eksperimentalni okuzbi) in izolacija virusa (dokazovanje prisotnosti virusa v posameznih klinicnih vzorcih - dihala, kri, vzorci tkiva plodu in posteljice ; dokaz znacilnega citopatskega ucinka v dovzetni celicni kulturi inokulirani s supernatantom iz vzorca, sledi pa ji lahko imunoloski test ali polimerazna verizna reakcija za potrditev identitete izoliranega virusa).
Histopatologija Primerna je pri potrditvi virusa v zvrzenih plodovih in vzorcih tkiv, ki so post mortem odvzeti pri konjih, pri katerih se je pojavil nevroloski sindrom. Znacilne patoloske spremembe so eozinofilne inkluzije v epitelnih celicah zracnih poti in jetrnih celicah zvrzenega plodu ter vaskulitis s pogosto trombozo krvnega ozilja osrednjega zivcevja.
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Posreden dokaz okuzbe Hematolosko dokazovanje okuzbe v krvnih vzorcih omogocaJo nespecificno dokazovanje virusne okuzbe, vendar ne dokazujejo okuzbe z virusom EHV. EHV-1 in EHV-4 povzrocata dvofazno spremembo stevila levkocitov. V prvih 7 do 10 dni po okuzbi se pojavi levkopenija z limfopenijo, ki jo po 21. dnevu po zacetku okuzbe nadomesti levkocitoza z limfocitozo. Med drugo (levkocitozno) fazo se sprva povecano stevilo limfocitov povrne v normalno razmerje med nevtrofilci in limfociti (priblizno 2 : 1), kar je mogoce oceniti kot nespecificen dokaz virusne okuzbe. Vendar tak nacin dokazovanja virusne okuzbe ni zanesljiv. Serolosko dokazovanje okuzbe z EHV lahko potrdi hitro povecanje titra IgM protiteles, ki jih je mogoce dokazati 4. do 5. dan po zacetku okuzbe, vrh pa dosezejo 20. do 30. dan. Na zacetno vrednost se zopet povrnejo med 60. in 80. dnem okuzbe. Vendar obstaja bolj pozno in hkrati bolj zanesljivo povecanje titra IgG protiteles, kar je mogoce dokazati 8 do 10 dni po zacetku okuzbe. Vrh doseze povecanje po 30 do 40 dneh in vztrajajo vee kot 9 mesecev. Ta protitelesa se lahko ugotavljajo s serum nevtralzacijskim testom - z ugotavljanjem predvsem titra IgG protiteles in testom ELISA.
Analiza cerebrospinalne tekocine Cerebrospinalna tekoCina lahko vsebuje vecjo koncentracijo skupnih proteinov (praviloma albuminov), brez povecanega stevila celic. Lahko je ksantohromna (rumeno razbarvanje), kar je posledica povecane koncentracije proteinov in razpada eritrocitov. Te spremembe in znacilni klinicni znaki nakazujejo sum na bolezen, vendar ne potrjujejo diagnoze. Pri nevroloskem sindromu so protitelesa proti EHV-1 lahko posledica prepuscanja cirkulacije, ki nastane kot posledica okuzbe endotelnih celic in vaskulitisa oziroma drugih razlogov vaskulitisa.
Diagnoza latentne okuzbe Z obicajnimi diagnosticnimi metodami ni mogoce dokazati latentne okuzbe, lazje pa jo je dokazati med reaktivacijo bolezni, ko bolne zivali izlocajo virus. Tedaj se pogosto razvijejo viremija in seroloske spremembe. Bolj zanesljiva diagnoza latentne okuzbe je po smrti. V vecini tkiv, kot so dihala, bezgavke, vranica in ostali limforetikularni organi ter osrednje zivcevje, je mogoce virusovo DNK potrditi s polimerazno verizno reakcijo.
Diferencialna diagnoza Pri respiratorni obliki pridejo v postev bolezni, ki povzrocajo katar zgornjih dihal, zvrgi ki nastanejo kot posledica okuzbe z razlicnimi bakterijami (hemoliticnimi streptokoki, salmonelami, E. coli, Proteus spp., glivicami) in drugi vzroki.
I. VIRUSNE BOLEZNI: RINOPNEVMONITIS KONJ
Terapija Kanji, oboleli za respiratorno obliko bolezni, so kuzni in jih je potrebno izolirati. Bolezen je navadno blaga in vecina zivali brez posebnega zdravljenja kmalu okreva. Ob sekundarni okuzbi je potrebno antibiotsko zdravljenje. Dajanje simpatomimetikov beta 2 (klenbuterol) ali mukolitikov (dembreksin) spodbuja mukociliarno delovanje sluznice, kar lahko prispeva k zmanjsanju kontaminacije zracnih poti. Ce taka zdravljenje ni uspesno, lahko bolezen preide v kronicni postvirusni sind rom. Zvrgavanje se pri okuzenih kobilah pojavi nenadoma in ga ni mogoce prepreciti niti s protivirusnimi pripravki (npr. aciklovir). Pri tern sicer lahko (redko) pride do zaostanka (deJa) posteljice, ki jo je potrebno odstraniti in prepreciti morebitno sekundarno okuzbo. Hkrati z drugimi bolezenskimi znaki se lahko pojavi keratokonjunktivitis ali kronicni superficialni keratitis, ki ga je mogoce uspesno zdraviti s protivirusnimi pripravki (ciklovir, idoksuridin). Ob razvoju neulceroznega kronicnega povrsinskega vnetja rozenice uspesno ucinkujejo kortikosteroidi in ciklosporini, kar kaze bolj na imunsko etiologijo in manj na neposreden vpliv virusa. V celoti je zdravljenje vecinoma simptomatsko. Glede na patoloske spremembe je vecina poskodb na zivcevju posledica tromboticnih poskodb kat posledice virusne okuzbe endotelnih celic. Kanji, ki bolehajo za nevroloskim sindromom (mieloencefalopatijo), lahko predstavljajo vir okuzbe, saj se lahko virus prenasa z neposrednim (aerosolom) in posrednim stikom. Poleg izolacije in ustrezne higiene bivalnih prostorov je potrebno zagotoviti primeren hlev in mirno okolje. Zivali, ki so oblezale, lahko dodatno ogrozajo sekundarne komplikacije (npr. prelezanine, poskodbe, zaprtje), zaostajanje blata in urina, kar je potrebno odstranjevati rocno oz. s katetrom. Dnevna potrebna koliCina vade navadno znasa 50 do 70 mljkg. Ce bolna zival ne more piti, je potrebno tekocino vnasati skozi vena. Ponujena hrana mora biti visoke vrednosti, z veliko energije in proteinov. Zdravljenje z zdravili vkljucuje dajanje nesteroidnih protivnetnih in protivirusnih zdravil. Uspesno ucinkuje kombinacija dimetil sulfoksida (DMSO - dnevni odmerek 1g/kg v razmerju 1:10, raztopljenem v 0,9 NaCl, 3-5 dni), fluniksin meglumina (v odmerku 1,1 mgjkg, 12 ur, 3-5 dni) in kortikosteroidov (deksametazon 0,1 mgjkg IV, 3-5 dni). Dajanje kortikosteroidov je lahko sporno, saj lahko privede do ponovnega razmaha bolezni in omogoca pomnozevanje ali reaktiviranje virusa, vendar se to ne pojavi pri predlagani visini odmerka. Antivirusni pripravek aciklovir je bolj uspesen pri zdravljenju humanih herpesvirusov, vendar ne pri vseh enako. Razlicen uspeh je lahko posledica slabe topnosti in slabe bioaktivnosti po oralnem dajanju, saj se absorbira le 10 do 20% pripravka. Bolj uspesno ucinkuje skupaj s pripravki, ki omogocajo boljso biotransformacijo (penciklovir). Le intravensko dajanje aciklovirja (10 mg/kg) zagotovi zadostno koncentracijo v plazmi.
I 6S I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN I KONJ
Profilaksa Ko se pojavi bolezen, je potrebno bolne zivali izolirati, prav tako tudi tiste, ki so prisle z njo v neposreden stik. Pred prenosom okuzbe mora biti higiensko zasciteno tudi osebje z uporabo rokavic, obuval in zascitne obleke. Pri bolni zivali je potrebno poskrbeti za preprecitev razvoja sekundarne bakterijske okuzbe. Oboleli konji ne smejo priceti z delom najmanj 7 dni po prenehanju klinicnih znakov bolezni, prebivati pa morajo v primernem cistern in zracnem okolju, brez prahu, alergenov in drugih drazil. Ce pricnejo s ponovnim delom prezgodaj, se zaradi posledic lahko sprozijo kronicne motnje dihanja in reaktivacija latentnega virusa. Vsak zvrg ali rojstvo za zivljenje nesposobnega zrebeta je lahko posledica okuzbe. Kobile, ki so zvrgle, je potrebno lociti od ostalih, s cimer se poskusa prepreciti prenos okuzbe, zvrzen plod pa je potrebno neskodljivo odstraniti oz. poslati v ustrezen diagnosticni laboratorij. Hkrati je potrebna temeljita dezinfekcija hleva. Pri nevroloskem sindromu (mieloencefalopatiji) je potrebno zivalim zagotoviti mirovanje. Tistim, ki lahko stojijo samostojno, je potrebno omogociti lezanje v sternalnem polozaju in prepreciti nastanek prelezanin. Atakticnim konjem je potrebno ponuditi globok nastilj, po potrebi umetno hranjenje ter rocno odstranjevanje blata in kateterizacijo mehurja. Za pridobitev aktivne imunosti je mogoce uporabiti oslabljeno cepivo, ki vsebuje oba virusa, vendar vedno ne zagotavlja popolne imunosti. Vakcinacija se pricne z osnovnim cepljenjem zrebet med 4. in 6. mesecem starosti, nato ponovnim cepljenjem med 5. in 7. in 7. do 10. mesecem starosti. Naslednja cepljenja sledijo vsake 4 do 6 mesecev. Pri brejih kobilah poteka cepljenje 5., 7. in 9. mesec brejosti, pri odraslih konjih pa poteka revakcinacija vsakih 6 do 9 mesecev. Pravilno cepljene kobile zaradi okuzbe z virusom EHV redko zvrzejo, razen ce je zvrg posledica stresa ali izpostavljenosti veliki kolicini virusa.
Imunost Naravna ali eksperimentalna okuzba zagotovi dobro imunost, ki sciti konja pred ponovno okuzbo 3 do 6 mesecev. Ce se kobila okuzi v zgodnjem obdobju brejosti, jo pridobljena imunost zasciti pred zvrgom v kasnejsem obcutljivem obdobju brejosti. Tiste, ki so pred letom zvrgle, navadno ne zvrzejo v poznejsih letih.
I. VIRUSNE BOLEZNI: STEKLINA
Steklina Rabies, Lyssa, Hydrophobia, Tollwut
Steklina je akutna, nalezljiva kuzna bolezen toplokrvnih zivali in cloveka, redko ptic. Bolezen povzroca virus stekline (rabies) iz druzine Rhabdoviridae. Virus pri okuzeni zivali povzroca polioencefalomielitis in ganglionitis. Pri konjih se bolezen klinicno kaze s srbenjem na mestu vnosa virusa, z nemirnim in agresivnim obnasanjem, mocnim slinjenjem, praznim zvecenjem, leganjem in koncno poginom. Oboleli kanji lahko predstavljajo vir okuzbe s steklino tudi za ljudi.
Razsirjenost Bolezen je endemska pri sesalcih in drugih toplokrvnih vretencarjih. Na vseh kontinentih se lahko pojavlja kot enzootija, tudi v juzni Ameriki, razen v Avstraliji, Japonski in Skandinaviji. Prav tako je ni na Cipru, Havajih in Antarktiki. Bolezen je zatrta ali izkoreninjena v Veliki Britaniji, Novi Zelandiji in Irski. Arkticna oblika stekline, ki jo prenasajo polarne lisice, je razsirjena na Grenlandiji, arkticnem predelu bivse Sovjetske zveze in na norveskem otoku Svalbard. V Srednji in juzni Ameriki virus stekline prenasajo krvosesni netopirji. V Evropi je razsirjena v stevilnih drzavah. Zaradi naglega sirjenja zlasti silvaticne stekline njene razsirjenosti ni mogoce dolociti. Kanji so zmerno obcutljivi za steklino. Navadno se okuzijo po ugrizu stekle zivali, zlasti psov, mack in divjih zivali. V Evropi so najpogostejsi rezervoarji virusa lisice, drugod po svetu pa tudi krvosesni netopirji, skunki in rakuni. Silvaticna steklina je razsirjena tudi v vecini drzav bivse Jugoslavije. V Sloveniji je steklina mocno omejena in se pojavlja obcasno, kar je posledica stalnega nadzora ter preventivnega zascitnega cepljenja psov in divjih zivali, zlasti mesojedov.
Etiologija Nevrotropni virus stekline sodi v druzino Rhabdoviridae in rod Lyssavirus. Virus vsebuje RNK. Po oblikije podoben puskini krogli, premera 45 do 100 pm in dolzine 100 do 430 pm. V gostiteljevih ganglijskih celicah oblikuje inkluzije, imenovane ~ Negrijeva telesca. Virus je dokaj obcutljiv in krhek. Dolgo je obstojen pri nizkih t emperaturah, pri 0 do 8 °C ostane kuzen dva meseca, pri sobni temperaturi pa 24 ur. V zmrznjenem truplu lahko prezivi vee dni. Obcutljiv je na kislo okolje. Pri pH 3 do 3,5 propade v 30 minutah. Pri temperaturi 56 °C v 4 do 5 urah izgubi skoraj vso kuznost, pri temperaturi 70 °C pa propade v nekaj minutah. Inaktivira ga ultravijolicna svetloba, solitrna kislina, natrijev lug (1 - 2%) in formalin (0,93 - 2%). Unicijo ga tudi razkuzila, zlasti tista z nizkim pH.
167 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Epizootiologija Virus stekline na toplokrvne zivali z ugrizorn prenasaJO okuzeni prenasalci, kot so lisice, rakuni, skunki in krvosesni netopirji. Za bolezen so dovzetne vse toplokrvne zivali in elovek. Okuzba se pojavlja v urbani obliki, kjer so prenasalci virusa psi in rnaeke, ki prenasajo virus na eloveka in dornaee zivali, stern pa tudi na konja. Pri silvatieni obliki virus sirijo v prvi vrsti lisice, volkovi in jazbeci, ki ga prenasajo na pse in eloveka, rnozen pa je prenos tudi na konje, zlasti tiste, ki se pasejo na travnikih v blizini gozdov. Kot ornenjeno, so prenasalci tudi netopirji, ki lahko virus zadrzujejo znotraj svoje jate. Prenos virusa na gostitelja pri njern pogosto izzove prikrito okuzbo.
Patogeneza Konji se okuzijo z ugrizorn stekle zivali, ki virus v kontarninirani slini prenese preko ugrizne rane v tkivo dovzetnih zivali. Patogeneza stekline poteka v treh razlienih obdobjih. V prvern obdobju (ascendentno ali centripetalno obdobje), ki traja vee dni ali tednov, virus preide v centralno ziveevje. V drugern obdobju, rned akutno fazo, v kateri se pokazejo klinieni znaki bolezni in traja v povpreeju vee kot 7 dni, se virus pornnozuje v osrednjern ziveevju. V tretjern obdobju (centrifugalno obdobje) virus zapusti osrednje ziveevje in okuzi druge organe. V tern obdobju lahko oboleli konji nenadorna poginejo, pogosto pa se njihovi lastniki odloeijo za evtanazijo. Prvo in drugo obdobje se pojavita po ugrizu stekle zivali in po kratkern obdobju pornnozevanja virusa v rnisienih celicah na rnestu ugriza. Krnalu virus preko acetilholinskih receptorjev vstopi v rnotorne in senzorne nevrone. Na rnestu ugriza pride do paraestezij, ki se kazejo s srbenjern, brcanjern ali sarnoposkodovanjern. Z vstoporn v nevrone virus odvr:Ze svojo ovojnico in potuje po aksonu proti centralnernu ziveevju v telo celice okuzenega nevrona v osrednjern ziveevju. Vse to predstavlja rnehanizern vstopa virusa stekline v osrednje ziveevje. V drugern obdobju se virus intenzivno pornnozuje vJ irnbienern sisternu, ki lezi poleg rnozganov in hrbtenjaee. Intenzivno pornnozevanje virusa v hrbtenjaei se razlikuje od patogeneze pri ljudeh. Klinieni znaki so odra:Zajo hkrati z drugirn obdobjern virusne okuzbe stekline. Drugemu obdobju sledi tretje, ki se priene s centrifugalnirn ali descendentnirn sirjenjem virusa in s ponovnim potovanjern virusa preko nevronov v rnoeno oziljena tkiva. Med njirni so slinske zleze, ki pospesujejo izloeanje virusa v okolico ali v novega gostitelja. Okuzba teh organov je odvisna od kolieine virusa, trajanja inkubacije, stopnje pornnozevanja virusa, razdalje zivenih poti med organi in osrednjim ziveevjern ter od prezetosti posarneznega organa z zivenirn tkivom. Organi, ki lezijo blizje osrednjega ziveevja (slinske zleze, rozenica, jezik.), se okuzijo pred organi, ki so od osrednjega ziveevja bolj oddaljeni (erevesje, ledvice.} V teh organih se virus pornnozuje v ganglijskih celicah, zivenih vlaknih in zivenih spletih. Izven ziveevja se virus stekline pornnozuje v epitelu slinskih zlez in rozenice.
I 6B I
!. VIRUSNE BOLEZNI: STEKLINA
Ker se v drugem obdobju pojavljajo najbolj dramaticni klinicni znaki bolezni, se v tern obdobju vecina lastnikov za steklino obolelih konj odloci za evtanazijo.
Klinicna slika Klinicna slika je pri stekli zivali zelo raznolika. Biokemicni in hematoloski parametri niso znaCilno spremenjeni in zato nimajo kakega diagnosticnega pomena. Tudi cerebrospinalna tekocina, kljub povecani vsebnosti proteinov in limfocitov, diagnosticno ni znacilna. Klinicni znaki in moznost prezivetja so odvisni od mesta ugriza, kolicine inokuliranega virusa in patogenosti virusnega seva. Segajo od drhtenja gobca in telesne otrplosti do mocno neskladnega gibanja, povsem spremenjenega in nenavadnega obnasanja, slabse delovne sposobnosti in pojavljanja bolezenskih znakov. Najpogostejsi znak, ki ga opazijo lastniki obolelih konj, je pojav kolike ali sepanja. Bolni konji se lahko na drazljaje iz okolice odzivajo zelo intenzivno. Klinicni znaki izvirajo iz hrbtenjace, mozganskega debla (truncus encephalicus), kranialnih zivcev in mozganov. Stopnjujejo se od zacetka bolezni do pogina, do katerega pride navadno 10 dni po zacetku bolezni, povprecno pa po 5 dneh bolezni. Obolele zivali imajo sprva povisano telesno temperatura, ki se ob koncu bolezni spusti pod normalo. Pulz je pospesen in dihanje otezeno. 1. Najpogostejsi klinicni znaki, ki izhajajo iz hrbtenjace, so neskladno gibanje, pareza ali paraliza zadnjih nog, izguba tonusa repne misicnine in analne zapiralke, kar se odraza v inkontinenci pri izlocanju blata in urina, zaprtju, tenezmih in nastanku parafimoze. Pojavi se izguba senzornega zaznavanja nog, misicni tremor, neznacilno sepanje z zadnjimi nogami, prestopanje in prenasanje te.ze z ene na drugo zadnjo nogo, klecanje, udarjanje z nogami in grizenje jasli. Poleg opisanih znakov se lahko na nogah opazijo tudi rane, ki so nastale kot posledica ugrizov ali samoposkodovanja. Obolele zivali s tezavo stojijo, tolcejo z zadnjimi nogami in kmalu poginejo. 2. Poleg omenjenih klinicnih znakov se lahko skupaj z njimi ali samostojno pojavijo tudi klinicni znaki, ki izhajajo iz mozganskega debla, ki vkljucujejo motnje delovanja kranialnih zivcev, med katerimi je pojav slepote, nenormalno oglasanje, mocno slinjenje in nejescnost, paraliza zrela, mlahavost jezika in otresanje z glavo. 3. Klinicni znaki, ki izvirajo iz difuznega obolenja mozganov (furiozna oblika), se pri konjih pojavljajo redko. Med posameznimi obolelimi zivalmi se mocno razlikujejo. Kazejo se v narascajoci potrtosti (prodromalni stadij) ali napadalnosti (agresiji - stadij ekscitacije). Obdobje potrtosti se odraza v hudi motnji zavesti (blodnjah), v obdobju napadalnosti pa se pojavijo hiperestezije. Lahko napadejo !judi, druge zivali in nezive predmete. Drugi klinicni znaki, ki izhajajo iz mozganov, se kazejo v povecanem spolnem nagonu, srbezu na mestu ugriza ali njegovi razsiritvi po celem telesu. Lahko se stopnjuje celo do samoposkodovanja. Poleg omenjenih znakov se pogosto pretegujejo, lahko se pojavi fotofobija , potiskanje glave ob trde predmete, prisilno gibanje v krogu in glasno
169 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
oglasanje. Pogosto meljejo z zobmi, tezko zvecijo in goltajo, ne morejo piti, kar je vse lahko posledica paralize grla. VCasih drhtijo po celem telesu, se posebej ob pogledu na vodo (hidrofobija). V nasprotju z omenjenimi so nekateri izmed obolelih konj lahko mirni, depresivni, stojijo s spusceno glavo, se majejo in pogosto legajo. Stanje se hitro slabsa, zanesljivo se razvije paraliza, konvulzije in nastopi pogin. Steklina redko traja vee kot teden dni. VCasih smrt nastopi prej kot v 12 urah. Vedno poginejo vsi necepljeni konji.
Patologija V centralnem z1vcevju vecinoma ni obseznih poskodb. Mozgani so lahko edematozni in polnokrvni. Lahko so prisotne posamezne ali stevilne omejene, blage do zmerno obsezne krvavitve. Slinske zleze so lahko vlazne in otecene. Lahko nastanejo poskodbe kot posledica samoposkodovanja ali aspiracijske pljucnice. Histoloske spremembe se kazejo v infiltraciji limfocitov v mozganskem tkivu in obzilnem prostoru. V ganglijskih celicah so intraplazemske inkluzije oz. Negrijeva telesca. Navadno lezijo v velikih ganglijskih celicah. To so okrogle, ovalne ali hruskaste, acidofilne, ostro omejene tvorbe, velikosti 1 - 27 J.lm. Najti jih je mogoce v piramidastih celicah Amonovega roga, v Purkynjevih celicah in vcasih v delu korteksa, kot posledico kopicenja virusnega ali celicnega proteina. Predstavljale naj bi posledico obrambnega mehanizma celice ali odraz pomnozevanja virusa. v njih so posamezne ali stevilne drobne strukture, poznane kot notranja telesca.
Diagnoza Prisotnost virusa pred poginom je mogoce dokazati z IF testom v celicah rozenice ali z metoda RT-PCR v slini okuzene zivali. Sarna klinicna slika je sicer zelo pomembna, vendar je ne more potrditi. Tudi cerebrospinalna tekocina je pri oboleli zivali lahko normalna, povisani so lahko proteini in nukleotidne, vecinoma mononuklearne celice. Postmortalna diagnostika poteka pri sumljivih zivalih z dokazovanjem virusa v vzorcu mozganskega tkiva s pomocjo direktne imunofluorescence, testom izolacije virusa na celicni kulturi in testom RT - PCR. Oct drugih diagnosticnih metod pridejo v postev test ELISA, povratna transkriptivna polimerazna verizna reakcija (RT-PCR) in peroksidazna imunohistokemicna reakcija (IHC). Preiskave so primerne za starejse tkivne vzorce ali raziskovanje stekline. Fluorescencni virusni nevtralizacijski test (FAVN) pa se lahko uporablja za ugotavljanje protiteles proti virusu stekline. Ker je virus stekline zelo nevrotropen, ga je mogoce z elektronskim mikroskopom najti v celicah glija, epitelijskih celicah rozenice, sredici nadledvicne zleze in v skeletni miSicnini. l 7o
1
l.
VIRUSNE BOLEZNT: STEKLINA
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev bolezni, pri katerih klinicni znaki izvirajo iz hrbtenjace, poskodovane kriznice, poskodbe po pripustu, neoplazije ali ognojkov v hrbtenjaci. V napredovanem stadiju bolezni, ko le - ta prehaja v paraliticni (komatozni) stadij, pridejo v postev encefalitisi in toksicne bolezni osrednjega zivcevja.
Terapija Terapija pri steklini ni poznana. Pred poginom navadno pretece 5 do 10 dni. Podporna terapija lahko podaljsa zivljenje, vendar poveca nevarnost prenosa stekline na cloveka in lahko doseze tretje obdobje bolezni. Pri pojavu znakov stekline je potrebno konje takoj izolirati ter drugim zivalim in ljudem prepreciti stik z njimi, kljub temu da se bolezen med kanji redko prenasa. Ce se s steklino okuzijo kanji, ki so bili zoper njo cepljeni, jih je potrebno premestiti v karanteno in opazovati zaradi morebitnega pojava klinicnih znakov stekline. Takoj jih je potrebno ponovno cepiti in jih opazovati nadaljnjih 45 oz. 90 dni. Konje, ki pred ugrizom stekle zivali niso bili cepljeni, je potrebno nemudoma odstraniti iz reje in jih evtanazirati ali pa jih je potrebno skrbno opazovati naslednjih 6 mesecev. Ob pojavu klinicnih znakov stekline jih je treba neskodljivo odstraniti.
Preventiva Najpomembnejsa preventiva je cepljenje proti steklini. Najvisji nivo protiteles se pojavi 28 dni po cepljenju, ko kanji dosezejo tudi primerno imunost. Za nadaljnje zagotavljanje imunosti je potrebno cepljenje ponoviti vsako leta. Zrebeta cepljenih kobil morajo prejeti prvi odmerek cepiva pri 6., naslednjega pri 7. in tretjega pri 12. mesecu starosti, nato pa vsako leta. Zrebeta necepljenih kobil morajo prejeti prvi odmerek cepiva v starosti 3 do 4 mesece, nato v starosti 12 mesecev ter vsako naslednje leta. Ob sumu na steklino in ob izolaciji zivali lahko z njo ravna in jo oskrbuje le oseba, ki je bila pravocasno cepljena proti steklini. Pri tern mora uporabljati ustrezno opremo, zlasti zascito za oci, zascitno masko za obraz, obuvala in rokavice. Ce osebo ugrizne stekel konj, je potrebno rano izprati z milam in vodo, prejeti pa mora tudi cepivo in imunogobuline proti steklini. Zivali, sumljive na steklino, niso primerne za zakol in prehrano.
PETER KRUL]C: KUZNE BOLEZNI KONJ
Venezuelski ekvini encefalitis (VEE) _1 Venezuelan equine encephalitis, Die Venezuelische Pferdeenzephalomyelitis
Venezuelski encefalitis konj je virusna bolezen zlasti konj in !judi, ki jo prenasajo komarji. Virus sodi v druzino Togaviridae, rod Alphavirus. Bolezen se pojavlja v juznem in srednjem delu Amerike. Klinicno vecinoma prevladujejo simptomi encefalitisa, pri cloveku pa so bolezenski znaki podobni influenci. Soroden je vzhodnemu in zahodnemu konjskemu virusnemu encefalitisu, zaradi cesar jih je pri pojavu encefaliticnih simptomov tezko lociti. Manj je patogen za osle in mule. Bolezen je zoonoza.
Razsirjenost Virus povzroca izbruhe bolezni v Srednji in Juzni Ameriki, Mehiki in obcasno v juznih delih ZDA. Ugotovljen je bil tudi v Venezueli, na Trinidadu, v Britanski Gvajani, Panami, Kolumbiji, Ekvadorju, v novejsem casu pa tudi na Floridi. Zaradi preventivnih cepljenj konj sta se obseg in stevilo izbruhov mocno zmanjsala. Bolezen je izjemno pomembna zaradi svoje eksplozivne narave, klinicnih znakov, velikega stevila obolelih in poginjenih konj.
Etiologija Virus venezuelskega konjskega encefalitisa sodi v druzino Togaviridae in rod Alphavirus. !rna RNK. Meri 40 do 45 }.lffi krat 60 do 70 }.lffi . Odporenje proti mrazu (-60 do -70 °C vee let). Virus ima sest razlicnih podtipov (I-VI) in vee virusnih variant (A,B,C.). V zadnjih 20 letih so obsezne izbruhe bolezni na zahodni polobli povzrocili virusi tipov JAB, IC in IE. Tako imenovani endemski tipi virusov so vecinoma manj patogeni. Mednje sodijo virusne razlicice ID in IF, ki so vecinoma v Srednji Ameriki in Braziliji oziroma na Floridi, in sicer tip II (Everglades), tri razlicice virusa tipa III (Mucambovirus), tip virusa IV (Pixunavirus), tip V (Cabassouvirus) in tip virusa VI.
Epizootiologija Virus venezuelskega ekvinega encefalitisa je eden izmed najbolj pomembnih zivalskih in humanih patogenov zahodne zemeljske poloble. V preteklosti je povzrocil velike epidemije bolezni pri konjih in ljudeh. Prvi izbruh se je leta 1935 pojavil v Kolumbiji, leta 1936 pa v Venezueli, kjer so bolezen poznali ze od leta 1920. V naslednjem izbruhu bolezni v Kolumbiji je leta 1960 poginilo od 50000 do 100000 konj, za znaki influence in encefalitisa pa je zbolelo tudi okoli 250000 !judi. Nekateri izmed njih so za posledicami bolezni tudi umrli. Leta 1971 se
l. VIRUSNE BOLEZNI: VENEZUELSKI EKVINI ENCEFALITIS
je virus razsiril tudi v ZDA, maja 1995 pa se je mocno razsiril tudi v Venezueli in zahodni Kolumbiji. Tedaj se je okuzilo vee kot 15000 !judi, prav tako jih je nekaj tudi umrlo. Virus lahko prenasalci sirijo na razlicna podrocja, hkrati pa se stopnjuje tudi njegova virulenca. Pri enzootskem (silvaticnem) zivljenjskem krogu so virusni rezervoar ptice in tropski gozdni glodavci (podgane, misi), prenasalci pa krvosesne zuzelke (komarji). V rezervoarjih se razvije dovolj velika viremija, da se lahko komarji med sesanjem krvi okuzijo z virusom. Pri siritvi virusa lahko pomembno sodelujejo tudi oposumi, netopirji in nekatere ptice. Med epidemijo se virus z glodavcev in komarjev razsiri tudi na konje in cloveka. Virus se skoraj vedno prenese s pikom okuzenega komarja. Komar (Culex, podrod Melanoconium) pri okuzenem gostitelju zauzije okuzeno kri. Med najpomembnejsimi je Culex cedecci, ki prebiva v tropskih gozdovih in mocvirjih in se zlasti pri visoki temperaturi okolja in v dezevnih razmerah ponoci hrani pri malih gozdnih sesalcih. Virus se pomnozuje v celicah srednjega crevesa komarja in potuje s hemolimfo ali po zivcih v slinske zleze. Ta zunanja inkubacijska doba navadno traja od 3 dni do 2 tedna. Komarji ostanejo okuzeni vse zivljenje, katerega dolzina pa ni odvisna od okuzenosti z virusom. Kljub stevilnim podtipom in sevom (1-E, II, III in IV) je silvaticni virus za konje manj patogen. Epizootski virusi se med seboj razlikujejo v patogenosti in lahko povzrocajo epizootije. Bolezen se vedno pojavlja hkrati pri konjih in ljudeh, oboji pa so koncni gostitelji virusa. Pri ekvidih lahko povzrocijo visok pogin (20 do 85%). Konji lahko virus izlocajo z nosnim ali ocesnem izcedkom, slino in mlekom, lahko pa se prenasa tudi z aerosolom. Pri ljudeh se navadno pojavijo znaki, podobni gripi, in nevroloski znaki. Za epizootsko obliko navadno umre okrog 1% obolelih !judi. Bolezen se lahko razvije tudi pri drugih vrstah sesalcev (mali prezvekovalci, kunci, psi). Pri vseh sesalskih gostiteljih se lahko po nekaj dneh pojavi visoka viremija, pri cemer je za prenasalce najbolj pomemben sesalski gostitelj. V nasprotju z EEE in WEE, kjer konji za prenasalce niso glavni vir virusa, so v epidemiji VEE prav konji najbolj pomemben virusni gostitelj. Pri prenosu bolezni lahko sodeluje vee kot 100 vrst ptic. Vecinoma so to vodne ptice, zlasti caplje, ki so rezervoar virusa in pri katerih se lahko razvije tudi visoka viremija. Med prenasalce sodelujejo stevilni komarji, med njimi Psorophora confinnis in P. columiae, Ochlerotatus sollicitans in 0. taeniorhynchus, Culex spp., verjetno
tudi Culicoides spp. in Simulidae. Med epidemijo se z virusom pogosto okuzijo tudi psi, ki ga tudi lahko razsirjajo in klopi (Ambylomma cajennense, Hyalomma truncatula). Pri sirjenju bolezni s prenasanjem komarjev sodelujeta tudi veter in ugodna temperatura (2:.13 °C) okolja. Hladno in dezevno vreme in klimatske spremembe vplivajo na mesto in cas izbruha bolezni, pa tudi oblikovanost pokrajin in mocvirij, kar vse vpliva na zivljenjske razmere komarjev.
173 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Med epizootijo se lahko v kratkem casu z virusom okuzi veliko konj. Okuzba se lahko siri tudi do 32 km na dan. Epizootija navadno preneha, ko ni vee za okuzbo dovzetnih konj, ki bi sodelovali pri prenosu bolezni.
Patogeneza Virus se po piku komarja najverjetneje pomnozuje v podrocnih bezgavkah. Nato se pomnozuje izven zivcevja in razsiri po krvi v jetra in vranico. Glavni cilj epidemicne okuzbe VEE je retikuloendotelijski sistem. V tern obdobju se lahko razvije generalizirana febrilna oblika bolezni, ki je mnogokrat samoomejujoca. Ce se virus ne odstrani iz retikuloendotelijskega sistema, se siri po krvi in zivcih in po prestopu hemoencefalne ovire povzroci virusni encefalitis. Pri tern je v mozganih vecinoma prizadeta sivina, vkljucno s ponsom, medulo oblongata, hrbtenjaco, cerebelumom, talamusom in bulbusom olfaktoriusom. Nevtralizacijska protitelesa se v serumu pojavijo ob koncu viremije, najvisji nivo pa dosezejo 2 do 4 tedne po okuzbi. Viremija poteka med celotnim klinicnim potekom bolezni (72 do 146 ur ali do pogina). Virus je mogoce 49 do 73 ur po zacetku viremije najti v nosnem izpirku, ustih in mleku. lmunost je po prikriti ali klinicni bolezni pri vseh zivalskih vrstah dolgotrajna.
Klinicna slika lnkubacijska doba navadno traja od 2 do 3, redko do 21 dni. Na podlagi klinicnih znakov ni mogoce razlikovati vzhodnega (EEV), zahodnega (WEE), japonskega encefalitisa QE) in venezuelskega ekvinega encefalitisa (VEE). Prvi klinicni znak okuzbe je povisana telesna temperatura, ki pri prikriti okuzbi ni vedno prisotna. Vse do pojava znakov encefalitisa lahko niha. Klinicni znaki se spreminjajo glede na tip virusa in njegovo virulenco. Pri poskusnih okuzbah polovica zivali reagira s simptomi osrednjega zivcevja, druga polovica pa z znaki generalizirane akutne febrilne bolezni. Vecina konj z encefalicnim sindromom ima tudi generalizirano obliko bolezni, vendar lahko znaki prizadetosti osrednjega zivcevja zasencijo manj specificne znake generalizirane oblike bolezni. Nekatere zivali so asimptomatske in imajo le povisano telesno temperatura. Zacetni znaki lahko preidejo neopazno in nenadno. Pri navidezno zdravih konjih nastopi smrt. Pri generalizirani obliki traja inkubacija 24 do 78 ur. Telesna temperatura je povisana (38,9 do 41 °C), povecana je tudi frekvenca srca, pulz je trd. V krvi prevladujeta levkopenija in eritrocitopenija. Zivali so apaticne in nedovzetne za dogajanje v okolici. Lahko se pojavi driska in znaki kolike, nejescnost in hujsanje. Pri blazjih primerih se cez 2 do 4 dni telesna temperatura zniza, v tezjih primerih, ki se navadno koncajo s poginom, pa vztraja. Stanje postaja vse slabse, zivali legajo in vstajajo, vse dokler ne oblezijo in poginejo. Pri encefaliticnem sindromu so klinicni znaki podobni kot pri vzhodnem (EEV) in zahodnem konjskem virusnem encefalitisu (WEV), obicajno pa se pri
l. VIRUSNE BOLEZNJ: VENEZUELSKI EKVINI ENCEFALITIS
venezuelskem ekvinem encefalitisu (VEE), ki je bolj virulenten od ostalih, pojavi tudi driska. Prodromalni stadij bolezni je enak kot pri generalizirani obliki. Telesna temperatura je povisana, pojavi se tudi mocna levkopenija. Tipicni znaki vnetja mozganov se pricnejo s povisano telesno temperatura, deprimiranostjo, tahikardijo, paralizo, neskladnim gibanjem, razdrazljivostjo, nejescnostjo in odklanjanjem vode. Tako stanje se lahko konca s poginom. Pred nastankom nevroloskih znakov lahko bolezen traja od 12 ur do 5 dni. Bolezenski znaki se s potekom stopnjujejo. Klinicna slika, ki navadno traja od 2 do 4 dni, postane vse tezja. Pri nekaterih obolelih konjih se pojavi prehodna ekscitacija ali nemir. Kmalu se pojavijo motnje pri hoji, skrtanje z zobmi, zivali neprestano zvecijo, motena je usklajenost gibov, pojavlja se hoja v krogu, opotekanje, pritiskanje glave ob trde predmete in steno ali pa se pojavi mocno vzburjenost. Lahko se pojavi tudi mocan pruritus. Zivali lahko postanejo napadalne. Obdobju hiperaktivnosti navadno sledi obdobje globoke deprimiranosti. Klinicni znaki se s potekom bolezni postopoma stopnjujejo. Konji se neradi gibljejo, gibljejo se neskladno, z zadnjimi nogami stojijo razkreceno, spustijo glavo ali jo naslanjajo na objekte v okolici. Pojavi se lahko delna ali popolna slepota. Pri mocno deprimiranih zivalih je glava spuscena, veke delno otekle in nepopolno zaprte. Spodnja ustnica je ohlapna in lahko prosto visi, prav tako lahko visi jezik iz ust. Zaradi paralize poziralnika zivali ne morejo piti. Lahko se pojavi misicni krc, tresenje obrazne misicnine in nejescnost. Hoja postaja cedalje bolj nekoordinirana in majava. Zivali s tezavo ohranjajo ravnotezje. Misicni krci (konvulzije) postajajo vse pogostejsi, nesposobnost skladnega gibanja pa se stopnjuje. Koncno zival oblezi, pogosto v stranski legi, cemur lahko sledijo napadi krcevitega veslanja z nogami. Bolezen navadno traja 2 do 14 dni. Pogine od 40 do 90% obolelih konj. Bolna zival lahko med boleznijo dramaticno shujsa. Preziveli konji imajo pogosto nevroloske motnje.
Patologija Pri nobenem od virusov, ki povzrocaJO vnetje mozganov, ni patognomonicnih makroskopskih sprememb. Najpogostejsi posmrtni spremembi sta edem iq j}emoragije mozganov in hrbtenjace. Poskodbe v mozganih so neposredna posledica pomnozevanja virusa. Kazejo se v nekroticnem encefalitisu z motenim delovanjem nevronov. Poskodbe za posameznega povzrocitelja niso znaCilne. Histolosko je vidna nekroza nevronov z nevrofagijo, obzilne celicne infiltracije z mononuklearnimi in polimorfonuklearnimi levkociti in z omejeno ali difuzno rastjo mikroglije. Poskodbe so izrazitejse tako v sivi kot v beli mozganovini. Najizrazitejse so v mozganski skorji, talamusu in hipotalamusu, manj pa je prizadeta hrbtenjaca, kjer so poskodbe navadno v vratnem delu. Virus je mogoce izolirati iz prizadetega mozganskega tkiva s pomocjo imunohistokemije.
l 7s I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Bezgavke po telesu so edematozne in pogosto hemoragicne. Ledvice in jetra so bleda, struktura tkiva je krhka. Ledvice so albuminozno degenerirane, tubuli so napolnjeni z fibrinozno in hialinsko vsebino. Kostni mozeg je bled in prozoren. Plevro in parietoneum prekrivajo stevilne krvavitve. Truplo je pogosto dehidrirano. Mikroskopsko so spremembe vidne v kostnem mozgu, ki ne vsebuje mieloidnih in eritropoeticnih celic, ter v limfaticnem tkivu. V bezgavkah in vranici ni zrelih celic, druge so brez normalne oblike. Tkivo je lahko nekroticno in hemoragicno. V trebusni slinavki so stevilna nekroticna zarisca, vendar Langerhansovi otocki niso prizadeti. Pri encefalicnem sindromu so obsezne vaskularne spremembe, ki se kazejo z napihovanjem ali odmrtjem endotela. V okolici ozilja je edem, ki je redko infiltriran z nekroticnimi in liziranimi limfociti. Pogoste so krvavitve.
Diagnoza Diagnoza temelji na klinicnih znakih, geografskem podrocju, v anamnezi podanih podatkov o stiku s prenasalci in pojavu drugih primerov na konkretnem geografskem podrocju. Klinicni znaki sami ne morejo potrditi diagnoze. Diagnosticni testi, ki bi potrjevali prisotnost virusa pred poginom zivali, ne obstajajo. Tudi na endemskih podrocjih bolezni ni mogoce lociti od drugih virusnih vnetij mozganov. Pri konjih je mogoce po smrti virus izolirati iz mozganov, s pomocjo celicne kulture, z intracerebralno inokulacijo sesnih miSk in z ugotavljanjem specificnih nukleotidov s pomocjo verizne reakcije s polimerazo s predhodno reverzno transkripcijo (RT-PCR) ter dokazovanjem specificnih IgM protiteles, ki kazejo na nedavno okuzbo. Virus je mogoce izolirati tudi iz krvi, cerebrospinalne tekocine, kostnega mozga in okuzene krvi ptic in komarjev. Seroloska diagnoza temelji na specificnem povecanju titra protiteles parnih akutnih in konvalescentnih serumov. Ob prisotnosti virusa v krvi se titer protiteles v nekaj dneh zelo hitro zviSa. Med diagnosticne metode sodijo test inhibicije hemaglutinacije, reakcija vezanja komplementa, virusnonevtralizacijski test, imunodifuzijski test, imunofluorescenca in test ELISA. Pri sumljivih konjih z nevroloskimi znaki je naprimernejsi cas odvzema vzorca seruma med akutnim izbruhom bolezni in ob povisanju telesne temperature. Ob nadaljnjih nevroloskih znakih lahko naslednji odvzeti konvalescentni vzorec potrdi diagnozo.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev vzhodni (EEE) in zahodni ekvini virusni encefalitis (WEE), japonski virusni encefalitis QE), bolezen borna,
176 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: VENEZUELSKI EKVINI ENCEFALITIS
steklina, hepaticna encefalopatija, ekvini protozojski mieloencefalitis, ekvini herpesvirus I, levkoencefalomalacija (nevromikotoksikoza s fusariumom moniliforme), verminozni encefalitis, protozojski mieloencefalitis in neskladno gibanje kot posledica poskodbe vratnih vretenc in druge nevroloske motnje, nastale kot posledica poskodb.
Terapija Specificno zdravljenje ne obstaja, pac pa le simptomatsko. Zdravljenje ob nevroloskih znakih bolezni z znaki vnetja mozganov in nevtrofilije v cerebrospinalni tekocini, predvideva dajanje kortikosteroidov (metilprednizolon 10 mg/kg). Ce je dovolj zgodnje, lahko zmanjsa mozganski edem, pri cemer ugodno ucinkuje tudi dajanje manitola (0,25-2,0 g/kg IV, 24 ur) in intravenskih kristaloidnih tekocin. Kortikosteroidi zmanjsajo mozganski edem, hkrati pa lahko konji postanejo bolj dojemljivi za razvoj sekundarne okuzbe, kar je potrebno pri terapiji tudi upostevati. Prav tako lahko na zmanjsanje intrakranialnega edema ugodno vplivajo osmotski diuretiki. Za primerno sedacijo je ustrezno dajanje detomidina (0,02-0,04 mgjkg IV, IM). Zaradi moznega samoposkodovanja je potrebno noge zascititi s povoji, glavo pa s posebnim podlozenim oglavnikom. Poleg pomiritve je potrebno oboleli zivali omogociti leganje v sternalno !ego in blaziti posledice dolgotrajnega lezanja. Ce sternalne lege ni mogoce zagotoviti, je potrebno lezecega konja obracati na obe strani vsaki 2 uri. Pod porno terapijo dopolnjuje hranjenje po sondi, dajanje kristaloidnih tekocin ter hladnih ali alkoholnih obkladkov na glavo in telo, kar zmanjsuje povisano telesno temperatura. Pogosto je potrebna tudi kateterizacija mehurja in odstranjevanje vsebine iz rektuma. Ob pojavu sekundarne bakterijske okuzbe, zdravljenje dopolnjuje dajanje antibiotikov. Za preprecitev napadov je primerno dajanje barbituratov ali diazepama. Prognoza je navadno slaba.
Preventiva Alfavirusi so v naravi neobstojni. Hitro jihje mogoce uniciti z razkuzili. K uspesni preventivi sodi unicevanje komarjev in preprecevanje njihovega razmnozevanja ter aktivna imunizacija konj, kar zelo prispeva pri preventivi, se zlasti, ker so konji vir okuzbe za komarje. Cepivo navadno vsebuje inaktiviran formaliziran virus ali ziv atenuiran virus. Po zacetnem cepljenju je najugodnejsi cas ponovnega cepljenja neposredno pred obdobjem pojavljanja komarjev. Na mocno ogrozenih podrocjih je potrebno cepljenje zrebet pri 3 do 4 mesecih starosti, nato pri 4 do 5 in 5 do 6 mesecih starosti. Zrebeta necepljenih kobil v manj ogrozenih okoljih morajo prejeti prvi odmerek cepiva pri 3 do 4 mesecih starosti, nato pri 4 do 5 in 5 do 6 mesecih. Zrebeta n(cepljenih kobil pa morajo prejeti prvi odmerek pri 6 mesecih, nato pa G
PETER I
pri 7 ali 8 mesecih starosti. Ponovno cepljenje vseh kategorij konj se ponovi vsako leto. V okoljih, kjer so komarji prisotni daljsi cas,je potrebno konje cepiti dvakrat letno. Cepljenje kobil v zadnjem mesecu brejosti poveca stevilo protiteles v mlezivu, kar prispeva k zasciti novorojenih zrebet. K preventivi sodi tudi izolacija bolnih in sumljivih zivali ter preprecitev dostopa komarjev k dojemljivim zivalim, prav tako tudi unicevanje komarjev in odstranjevanje njihovih zivljenjskih pogojev.
Bolezen pri ljudeh Venezuelski ekvini encefalitis je patogen za !judi, ki za prenos potrebujejo prenasalce. Ker so konji najpomembnejsi gostitelji virusa, je zlasti v epizootskih razmerah potrebno prepreciti izpostavljanje cloveka viru okuzbe. Zato je potrebno omejiti gibanje konj in izvesti ustrezno imunizacijo. V cim vecji meri je potrebno zmanjsevati populacijo komarjev. Kri in tkiva obolelih konj je potrebno vedno obravnavati kot kuzna in z njimi ravnati kot z biolosko nevarnimi snovmi. Pri naravni okuzbi preko komarjev se pri ljudeh pojavi povisana telesna temperatura, bolecine v glavi, mialgija in levkopenija, kot posledice cirkulirajocega interferona in drugih topljivih snovi v organizmu.
178 1
I. VIRUSNE BOLEZNI : VEZIKULARNI STOMATITIS
Vezikularni stomatitis Stomatitis vesicularis, Vesicular stomatitis
Vezikularni stomatitis je virusna kuzna bolezen, ki prizadene predvsem konje, govedo in prasice. Povzrocitelj je iz druzine Rhabdoviridae. Bolezen se pojavlja tudi pri ljudeh, zato je uvrscena med zoonoze. Klinicno se kaze z mehurcki, ki se pojavljajo predvsem na ustni sluznici, gobcu, vimenu, lahko pa tudi na kozi in svitku. Zaradi bolecega sepanja in bolezenskih sprememb je klinicno podobna slinavki in parkljevki. Bolezen ne zahteva posebnega zdravljenja, vendar ovira prirejo in hojo konj.
Razsirjenost Bolezen se pojavlja na celotnem ameriSkem kontinentu. Endemska je v Braziliji, Argentini, Kolumbiji, Salvadorju, Mehiki in v drugih juznoameriskih drzavah.
Epizootiologija Za bolezen so najbolj dovzetni konji, govedo in prasici, bolj odporne pa so ovce in koze. Zbolijo lahko tudi ljudje. Bolezen je razsirjena v nizje lezecih gozdnih podrocjih z obilico deija. V trajno toplih podrocjih se pojavlja vse leto, drugod pa v avgustu in septembru oz. v casu, ko je krvosesnih zuzelk v izobilju. Bolezen v hladnih mesecih in ob prihodu zmrzali preneha. Virus sirijo krvosesne zuzelke, ki ga prenasajo kot prenasalci, rezervoarji pa so lahko poleg konj in nekaterih drugih domacih tudi divje zivali (losi, belorepi jeleni, divji prasici, skunki in rakuni). Verjetno so lahko poleg krvosesnih zuzelk rezervoar virusa tudi rastline, vretencarji pa so le slucajni gostitelji. Zboli tudi domaca perutnina, ki lahko virus prenasa kot latentno okuzene domace zivali (konji, prasici in govedo). Med prenasalci - krvosesnimi zuzelkami so pescena muha (Luzyomia shannoml) in crna muha (Simulidae), konjska muha (Tabanus, Musca), jelenja muha (Chrysops), komarji (Aedes, Culex), musice (Culicoides, Hippelates) in hlevska muha (Stomoxys). Kot prenasalci lahko erne muhe virus prenasajo med neviremicnimi vretencarji kot gostitelji in domacimi zivalmi. Prenasalke krvosesne zuzelke lahko prenasa veter, kar tako omogoca prenos virusa na velike razdalje in na neokuzena podrocja. Najbolj so ogrozene pasne zivali.
Etiologija Bolezen povzroca virus vezikularnega stomatitisa, ki sodi v druzino Rhabdoviridae in rod Vesiculovirus. !rna RNK. Odporen je na pH 4,0 - 11,5, na temperaturi 37 °C pa ostane aktiven 3 do 4 dni. Pri nizjih temperaturah zdrzi teden dni, po 6 do 8
l
179 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN! KONJ
tednih pa izgubi kuznost. Zmrznjen se lahko nespremenjen ohrani mesece dolgo. Unici ga temperatura SO - 60 °C, soncna in ultraviolicna svetloba, od kemicnih pripravkov pa formalin, fenol in kvartarne amonijeve spojine. Virus ima dva klinicno sorodna serovara: Indiana in New jersey, ki imata stevilne podtipe. Serovar Indiana ima podtipe Coca/ in Alagoas, ki povzrocata bolezen pri zivalih v Juzni Ameriki, ter New j ersey, ki ima podtipe Piry, Chandipura in Isfahan , ki pri eksperimentalnih zivalih povzrocajo blazje poskodbe. Morfolosko in po velikosti sta enaka, vendar pri okuzenih zivalih izzoveta razlicna nevtralizacijska protitelesa.
Patogeneza Nacin prenosa virusa ni povsem razjasnjen. Virus ne more prehajati skozi neposkodova no kozo, lahko pa v organizem vstopi preko odrgnine in ran na sluznicah, ki nastanejo zaradi hranjenja z grobo hrano in s tern olajsajo prenos virusa v organizem. Med zivalmi je prenos mogoc tudi z neposrednim stikom, s slino ali vsebino mehurckov klinicno obolelih zivali, s piki prenasalcev - krvosesnih zuzelk, ki virus prenasajo med hranjenjem pri gostiteljih na njihove ustnice, smrcek ter druge dele telesa. Po okuzbi se virus pritrdi na receptorje, ki so na povrsini napadene celice. Po vstopu v celico se v njej pomnozi. Okuzba epitela povzroci znotrajcelicni edem v Malpighijevem sloju in njegovo luscenje od podlage. Hkrati se z edemom razvije celicna nekroza. Celice se skrcijo, vendar ne razpadejo. lnfiltracija vnetnih celic, granulocitov in monocitov, se slednjic konca z celicnim razpadom. Ko se nekroticna in edematozna sluznica odlusci od tkivne podlage in oblikuje votlino, napolnjeno s celicnim izlockom, se razvijejo mehurcki, ki hitro izginejo. Kmalu pride do iztekanje edemske tekocine. Virus povzroca ciklicno okuzbo, pri kateri je viremicno obdobje v sredini poteka bolezni. V krvi se virus lahko pojavi 3 do 4 dni po pojavu primarnih lezij.
Klinicni znaki Klinicni znaki se pojavijo po inkubaciji, ki traja od 2 do 8 dni. Po zacet nem kratkotrajnem vrocinskem obdobju in vnetju ustne sluznice se pri oboleli zivali zaradi drazenja pricne iz gobca cediti slina . Zivali zvecijo v prazno ter gobec drgnejo ob trdo podlago. V tern obdobju se na ustni slu znici pojavijo poskodbe v obliki izboceni h, bledih in s tekocino napolnjenih mehurckov. Pogosto se pojavijo na dorzalni strani jezika, lahko pa tudi na povrsini dlesni, na nebu in stiku sluznice s kozo. Mehurcki hitro pocijo in za seboj pustijo razjede in erozije. Poskodbe se pogosto zdruzijo, postanejo vecje in ustna sluznica je lahko pokrita le s posameznimi koscki epitela. Mehurcki in razjede se lahko pojavijo tudi na gobcu, smrcku, vimenu kobil v casu dojenja, na prepuciju in ventralni steni trebuha. Poskodbe v velikosti ca. 1 em so sprva slabo vidne in se hitro zdruzujejo v velike kraste. Na svitku se ka zejo kot vnetje z edemom, ki se siri po nogi navzgor.
I SO I
I. VIRUSNE BOLEZNI: VEZIKULARNI STOMATITIS
Pogosto se na svitku pojavijo razjede, ki povzroCijo sepanje. Koncno lahko pride tudi do sezutja kopitne rozevine. V tezkih klinicnih primerih se lahko razjede razvijejo tudi v nazofarinksu, grlu in nosnih skoljkah, kar povzroci krvavitev iz nosu in moteno dihanje. Med potekom bolezni bolne zivali malo jedo in pijejo, zaradi cesar hujsajo, so dehidrirane in v slabi telesni kondiciji. Ce ne pride do komplikacij s sekundarno bakterijsko floro, se spremembe v ustni votlini zacelijo v 1 do 2 tednih. Celjenje poskodb na nogah poteka daljsi cas, kar zlasti podaljsuje sekundarna okuzba in poskodbe. Sepanje je lahko dolgotrajno, zlasti zaradi vnetja svitka in poskodovane kopitne stene. Za vezikularnim stomatitisom zboli 5 do 90% populacije konj, pogin paje majhen. Do njega lahko pride zaradi posledic sekundarne okuzbe v ustni votlini, ki oboleli zivali otezuje ali preprecuje hranjenje in pitje. Prebolele zivali pridobijo imunost, ki traja priblizno leto dni. Pri cloveku se bolezen pojavlja s povisano telesno temperatura, bolecinami v misicah in stomatitisom.
Patologija Patoloske spremembe se kazejo v obliki mehurckov in v izsusenem povrsinskem sloju epitela. Histolosko so vidni znotrajcelicni edem, nekroza epitelnih celic in vnetna celicna infiltracija.
Diagnoza Diagnoza na podlagi klinicnih znakov in patoloskih sprememb ni zanesljiva. Temelji na izolaciji virusa iz vezikularne tekocine ali krast ter na ugotavljanju virusnih protiteles z razlicnimi seroloskimi testi in ugotavljanjem virusnega genetskega materiala z molekularnimi tehnikami. Serolosko ugotavljanje virusnih protiteles je mogoce z virusnevtralizacijskim testom, reakcijo vezanja komplementa (CFT) (pri cemer predstavlja antigen vsebina mehurcka in okuzena celicna kultura), testa ELISA, testom precipitacije, aglutinacije in imunofluorescence. Serum nevtralizacijski test (SNT) Svetovna zdravstvena organizacija (OlE) priznava kot predpisano diagnosticno metodo. Za izolacijo virusa so primerni tekocina mehurckov, delci epitela ali svezih krast ali delci svezih poskodb.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev virusne bolezni, kot so slinavka in parkljevka (patoloske spremembe se klinicno ne razlikujejo od sprememb pri vezikularnem stomatitisu), vezikularni eksantem, konjski virusni arteritis in ekvini herpesvirus, ki prav tako lahko povzrocata razjede in erozije. V postev pridejo tudi poskodbe ustne in nosne votline ter svitka, ucinek nekaterih hroscev (Epicauta spp), ki vsebujejo kantaridin in lahko povzrocijo vezikularne in ulcerozne
1s1 I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
poskodbe in nekatere druge klinicne znake, ter nekatera zdravila (nesteroidna protivnetna), ki poleg sistemskih ucinkov povzrocajo tudi razjede in erozije na ustni sluznici. Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev tudi bolezni, kot so pemphigus foliaceus, ekvini eksfoliativni eozinofilni dermatitis in stomatitis, skvamozni celicni karcinom in melanom.
Terapija Vezikularni stomatitis je kratkotrajna samoomejujoca bolezen, zato posebno zdravljenje ni potrebno. Bolne zivali vecinoma spontano ozdravijo v 7 do 14 dneh. Obolelo zival je potrebno izolirati. Zaradi preprecevanja sekundarne okuzbe, ki lahko nastane na spremenjenih mestih, je potrebno poskodbe spirati z antiseptiki in oboleli zivali dajati antibiotike. Ugodno deluje pokladanje mehke hrane ali briketov z vodo, kar zaradi bolecih poskodb v ustni votlini omogoca lazje zvecenje. Ce se zival ne more hraniti sama, je potrebno tekocino in hrano vnasati skozi nosno zelodcno sondo oziroma preprecevati dehidracijo z nadomescanjem tekocine po intravenski poti. Ob pojavu bolezni je potrebno prepreciti nastanek poskodb na kopitih in izvajati terapijo, kot pri vnetju kopitne usnjice.
Preventiva Kot preventivni ukrep je odloCilnega pomena unicevanje prenasalcev- komarjev, dovzetne zivali pa je treba premestiti iz gozdnatih pasnikov v hleve. Konje je mogoce imunizirati z oslabljenim (atenuiranim) cepivom. Prebolele zivali pridobijo imunost, ki obicajno traja leto dni, in je enako dolga kot po cepljenju zdravih zivali. Pri zdravljenju obolelih konj je potrebna uporaba zascitnih sredstev in ustrezna higiena, s cimer se prepreci sirjenje okuzbe tudi na druge konje.
Bolezen pri ljudeh Bolezni so izpostavljeni predvsem ljudje, ki imajo stik z okuzenimi zivalmi in pregledujejo ustno votlino z nezascitenimi in poskodovanimi rokami, na katerih so odrgnine in rane, ali pridejo v stik z okuzeno slino preko oces ali koze. Bolezen se pri ljudeh pojavi v obliki povisanja telesne temperature, pojavi se obcutek slabosti in bolecine v misicah, lahko se pojavi tudi blagi stomatitis. Ljudje navadno brez posebnega zdravljenja hitro ozdravijo.
182 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: VIRUSNI ARTERITIS
Virusni arteritis Eqine viral arteritis (EVA), Equiner arteritis, Arteritis equi, Pinkeye, Infectious or Epizootic cellulitis, Influenza erysipelatosa, Pferdestaupe, Rotlaufseuche
Virusni arteritis je akutna, kuzna, vrocinska bolezen ekvidov, ki jo povzroca ekvini arterivirus. Povzroca degeneracijo in nekrozo krvozilnega sistema. Bolezen se vecinoma pojavlja prikrito ali subklinicno, lahko pa tudi v obliki izbruhov, ki se pri odraslih konjih kazejo v influenci podobni bolezni, pri brejih kobilah z zvrgi v prvi tretjini brejosti in pri mladih zrebetih v hudi intersticijski pljucnici. Bolezen se klinicno kaze s povisano telesno temperatura, levkopenijo ter kataralnim vnetjem sluznic dihal in prebavil, z znaCilnimi edemi po prsih, nogah in vekah. Bolezen lahko spremljajo zaprtja, kolike in zlatenica. Spremembe, ki se lahko pojavijo na zivcih, se odrazajo v apatiji, v parezi obraznih zivcev in penisa.
Razsirjenost Virus konjskega arteritisa je mocno razsirjen po vsem svetu, tako v Evropi, Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji kot v juzni Afriki. Ni pa ga na japonskem in na Islandiji. Okuzba in klinicni znaki bolezni se razlikujejo med razlicnimi geografskimi podrocji in med pasmami konj. Razsirjenost virusa je posledica hitrega mednarodnega prometa, sportnih tekmovanj in reje, s tern pa tudi pomembnosti bolezni in njenega vecjega prepoznavanja. Bolezen se lahko zelo hitro siri tudi z uvozom in prodajo okuzenih zrebcev ter njihovega semena.
Etiologija Virus konjskega arteritisa pripada virusom RNK. Spada v druzino Arteriviridae in rod Arterivirus. Meri SO do 100 J.lm. Virus se primarno pomnozuje v makrofagih. Hitro ga unicita eter in kloroform ter vecina razkuzil in detergentov. Pri temperaturi - 70 °C prezivi dolga leta, pri 4 °C prezivi 75 dni, pri 37 °C od 2 do 3 in pri 56 °C od 20 do 30 minut.
Epizootiologija Bolezen je bila pod razlicnimi imeni poznana ze v poznem 19. in v zacetku 20. stoletja. Virus ekvinega arteritisa je billeta 1953 prvic izoliran iz pljuc abortiranega plodu, po izbruhu bolezni dihal in po stevilnih zvrgih na farmi konj v Ohiu. Za bolezen je znacilen podoben respiratorni in reproduktivni sind rom za konjsko influenco in ekvini herpesvirus tipa 1 in 4. Geografsko razlicni virusni serovari
183 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNl KONJ
povzrocajo razlicno tezke bolezenske znake in moznost povzrocanja zvrgavanja. Bolezen se lahko pojavi sporadicno ali kot epizootija, v kateri lahko zbolijo vsi konji. Po izbruhu bolezni je pogin majhen, pojavlja se vecinoma le pri zrebetih. Bolezen se navadno pojavlja pri konjih, virusna protitelesa pa so ugotovili tudi pri oslih v juzni Afriki. Bolezenski znaki so lahko raznoliki, ne le med geografskimi podrocji in populacijami konj, pac pa tudi med pasmami in starostnimi kategorijami. Povzrocitelj vstopi v organizem preko dihal, nosne sluznice, spolnih organov, ocesne veznice in ust. Najpogosteje se virus v febrilnem obdobju siri horizontalno z aerosolom, ki ga izlocajo akutno okuzeni konji. Preko dihal se okuzijo v blizini dovzetne zivali. Ze 7 do 14 dni se pri akutno okuzenih zivalih v respiratornem izcedku pojavi visok titer virusnih protiteles. Virus se lahko prenasa tudi z vdihanimi kapljicami urina, drugimi telesnimi izlocki, krvjo, iztrebki, zvrzenimi plodovi in z akutno ali kronicno okuzenimi zrebci. Prenasa se lahko tudi preko oseb, oblek, vozil in orodja. Najuspesneje se virus siri preko dihal, zlasti tam, kjer skupaj prebiva vecje stevilo konj (npr. tekmovanja, kobilarne). Zelo pogosto se virus prenasa s semenom akutno ali kronicno okuzenih zrebcev, ki so lahko kronicni prenasalci in hkrati pomemben rezervoar okuzbe. Kronicno okuzene zrebce je mogoce razdeliti po trajanju izlocanja virusa s spermo. Kratkotrajni oz. okrevajoci prenasalski zrebci po klinicnem okrevanju izlocajo virus le nekaj tednov, srednje dolgo trajajoci prenasalci izlocajo virus se 3 do 7 mesecev, dolgotrajni ali kronicni prenasalci pa lahko izlocajo virus se vee let ali vse svoje zivljenje. Taki :Zrebci imajo lahko zmeren do visok titer virusnih serumskih nevtralizacijskih protiteles in neprestano izlocajo virus s spermo. Nimajo pa ga v krvi, urinu ali drugih telesnih izlockih. Virus obstaja v zrebcevih akcesornih spolnih zlezah, iz katerih izgine v 26 dneh po kastraciji. Najverjetneje kronicno okuzeni zrebci prenasajo virus le v spolnih organih, najvec v ampuli semenovoda. Med pripustom se ga najvec izloCi v frakciji ejakulata, bogatega s spermo. Med prenasalci ni spolno nezrelih zrebcev. Mehanizem, na podlagi katerega lahko virus obstaja v zrebcevih spolnih organih, ni povsem poznan. Nastanek in ohranjanje stanja prenasalca naj bi bilo odvisno od zrebcevega testosterona, saj lahko kastrirani kronicni izlocevalci virusa, zdravljeni s testosteronom, virus se vedno izlocajo, pri nezdravljenih pa izlocanje preneha . Pri nekaterih zrebcih lahko izlocanje virusa preneha tudi spontano, drugi pa ga izlocajo vse zivljenje. Pri mladih, spolno nezrelih zrebcih se povzrocitelj se 6 mesecev po preboleli bolezni pomnozuje v spolnih organih, brez prisotnega testosterona v krvi, kot pri odraslih zrebcih. Dolgo trajajoca kronicna okuzba pa se ne more razviti pri zrebetih, ki so se z virusom okuzi la pred svojo puberteto. Kronicna okuzba se tudi ne razvije pri kobilah, kastratih in plodovih. Virusa ni mogoce najti v spolnih organih seropozitivne kobile mesec dni po okuzbi, prav tako prebolele kobile ne prenasajo virusa na dovzetne zrebce med pripustom ali na druge bliznje konje.
184 1
l. VIRUSNE BOLEZNI: VIRUSNI ARTERITIS
Pri kronicnih prenasalcih lahko pride do pomnozevanja genetsko heterogenih virusnih sevov. Genetske spremembe so usmerjene v kronicno okuzbo reproduktivnih organov zrebcev prenasalcev ink oblikovanju novih virusnih sevov, nastalih med pomnozevanjem pri izbruhu bolezni, po prenosu z aerosolom. Kronicno okuzeni zrebci prenasalci so naravni rezervoar, ki virusu nudi zavetje med plemenilno sezono, med katero se lahko razvijejo genetsko razlicni virusni sevi. Zrebci kronicni prenasalci ob naravnem pripustu prenasajo virus s spermo v spolne organe kobil in jih okuzijo. Bolezen pogosto izbruhne prav po takem prenosu virusa. Velik pomen za sirjenje in prenos okuzbe ima tudi umetno osemenjevanju kobil z okuzeno spermo, saj ostane virus kuzen tudi v zamrznjenem semenu. Okuzene kobile lahko nato virus prenasajo z nosnim izcedkom se na druge bliznje in dovzetne konje. Kongenitalna okuzba je redkejsa. Do nje pride pri okuzenih kobilah v poznem obdobju brejosti in povzroci okuzbo zrebeta preko posteljice. Taka zrebeta hitro zbolijo za hudo intersticijsko pljucnico in fibronekroticnim enteritisom. Zrebeta, rojena kobilam, ki so se okuzile med brejostjo, najverjetneje ne postanejo prenasalci. Naravna okuzba sprozi mocan imunski odgovor. Okuzba omogoca trajno imunost, nevtralizacijska telesa pa lahko ostanejo v organizmu se vee let. Pri zrebetih, rojenih imunim materam, imunost upade po 2 do 6 mesecih.
Patogeneza Po okuzbi z aerosolom se virus v dveh dneh razsiri v pljuca, kjer se pomnozuje v retikuloendotelnih celicah in se naseli v bronhialnih bezgavkah, nato pa se s krvnim obtokom razsiri po telesu. V nazofarinksu se pojavi 2 do 14 dni po okuzbi, v serumu ali plazmi pa po 7 do 9 dneh. Njegovo izginotje iz seruma se pojavi istocasno s pojavom za virus specificnih nevtralizacijskih protiteles. Ze dan ali dva po okuzbi je mogoce virus najti v razlicnih tkivih, telesnih tekocinah in endotelu krvnih zil. Tretjega dne je lahko virus v celotnem retikuloendotelnem tkivu. Pojavi se poviSana telesna temperatura, ki doseze vrhunec 5. ali 6. dan (41 °C) in se nato 8. ali 9. dan, ob pojavu levkopenije, povrne v fizioloske okvire. Najtezji klinicni znaki bolezni se pojavijo 6. do 7. dan in v naslednjih dneh pojenjajo. Desetega dne vrocina in edemi skoraj povsem izginejo. Pri kobili pride do zvrga. Iz spolnih organov spolno nezrelih zrebcev c~ 6 mesecev starosti) navadno virusa ni mogoce najti pred 28 dnevi po okuzbi, razen iz semena zrebcev, ki so prenasalci virusa. Patogeneza virusnega arteritisa ni docela pojasnjena. Mnoge klinicne manifestacije bolezni so posledica poskodb ozilja. Pri tern redko pride do pogina obolele zivali, razen pri okuzbi z mocno virulentnim sevom Bucyrus, ki povzroca obsezne poskodbe ozilja in posledicno razsejano intravaskularno koagulacijo. Poskodbe ozilja so verjetno posledica neposrednega delovanja virusa na endotel in medijo stene prizadetih krvnih zil. Okuzi in pomnozuje se v endotelnih celicah in povzroci obsezne poskodbe endotela ter nizje lezece notranje elasticne plasti,
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
kar mu omogoca lazji dostop do medije prizadetih zil. Kat posledica delovanja kemotakticnih dejavnikov, pride do povecane propustnosti zil in infiltracije levkocitov ter posledicnega razvoja krvavitev in edema okolice zil. Virus se uspesno pomnozuje tudi v makrofagih. V patogenezi virusnega arteritisa imajo pomembno vlogo tudi mediatorji citokinov, ki jih tvorijo prav okuzene endotelne celice in makrofagi. Zvrgi do katerih pride pri okuzenih brejih kobilah, so posledica smrtonosne okuzbe plodu. Virus se pomnozuje tudi v samem plodu, zato njegova tkiva vsebujejo veliko vecje kolicine virusa, kat jih imajo kobile, ki so plod abortirale. Zvrg ni posledica miometritisa ali poskodbe posteljice in posledicnega zavrtega nastajanja progesterona, kar navadno sprozi izlocanje plodu. Kat posledica okuzbe se razvije stres, ki aktivira plodov hipotalamusni hipofizni odgovor in na ta nacin povzroci zvrg.
Klinicna slika lnkubacija traja 2 do 14 dni. Po spolni okuzbi je navadno 6 do 8 dni, po okuzbi prek dihal pa znasa 3 do 14 dni. Klinicna slika je lahko raznolika. Velika vecina okuzb je prikritih, zlasti tistih, ki se pojavijo pri kobilah, kat tudi pri kronicno okuzenih zrebcih. Pri izbruhu bolezni se lahko pri brejih kobilah pojavijo zvrgi, pri novorojenih zrebetih pa hitro potekajoca okuzba in razvoj hude intersticijske pljucnice ali vnetja crevesja. Pri odraslih konjih se kaze v sistemskem obolenju z Jevkopenijo, poviSano telesno temperatura, dihalnimi motnjami, nosnim in ocesnim izcedkom, perifernim edemom, koprivnico in kronicno okuzbo zrebcev. Klinicni znaki se lahko razlikujejo med kanji in posameznimi izbruhi bolezni. Odvisni so tudi od starosti, fizicne kondicije obolelih zivali, stevilcnosti povzrocitelja in poti okuzbe, bivalnega okolja in virusnega seva. Ceprav obstaja Je en virusni serovar, povzrocajo klinicne primere razlicne vrste sevov. Taka lahko povzrocajo hudo, smrtonosno okuzbo, kat jo povzroca na konje adaptiran sev Bucyrus, ali pa klinicno prikrite okuzbe. Zelo mladi, stari, izcrpani in imunsko oslabeli kanji pogosteje zbolijo za tezko obliko virusnega arteritisa. Ne glede na virusni sev, ki povzroci okuzbo, vecina konj bolezen preboli. Pri mladih zrebetih lahko okuzba povzroCi pogin zaradi hitro potekajoce intersticijske pljucnice, pri starejsih vecmesecnih zrebetih pa se lahko razvije pnevmoenteritis. Razen zvrgov in hitro napredujoce bolezni dihal pri zrebetih bolezen redko povzroci pogin. Na konje adaptiran visokovirulenten sev Bucyrus, ki po okuzbi pri odraslih, in sicer zdravih konjih, povzroci visok pogin, se pojavlja izjemno redko. Ob izbruhu bolezni se lahko pojavijo razlicni klinicni znaki. Pojavi se visoka telesna temperatura (41 °C), ki vztraja 2 do 9 dni. V krvi se pojavi Jevkopenija. Oba znaka se pri bolezni pojavita najbolj zanesljivo. Kanji so deprimirani in nejesci. Kmalu se pojavi vnetje ocesnih veznic (pinkeye) in rinitis, z nosnim in ocesnim izcedkom. Na glavi se pojavi periorbitalni, palpebralni, supraorbitalni edem in edem orbitalne fose. Edem se pojavi zlasti na zadnjih nogah, trebuhu in zajame
I B6 1
l. VIRUSN£ BOLEZNI: VIRUSNI ARTERITIS
tudi modnik, prepucij in mlecni zlezi. Hoja je trda. Na obeh straneh vratu, obraza ali vecjega dela telesne povrsine se lahko pojavijo koprivnica in edematozne papule. Pride tudi do zvrgov. Manj pogosti so kaselj, sopenje (dispneja) ter pikcaste krvavitve na nosni sluznici, ocesnih veznicah in sluznicah, tudi fotofobija, redkeje pa vnetje in motnost rozenice, zlatenica, trebusne bolecine, driska in dehidracija, neskladno gibanje, submaksilarna in submandibularna limfodenopatija, edem ovojnice v medceljustnicnem prostoru ter edem pod prsnico in v podrocju pleceta. Pred zvrgom se ne pojavi respiratorni sindrom. Kobile lahko navadno zvrzejo v poznem akutnem obdobju (febrilna faza) ali zgodaj v casu okrevanja (konvalescentnem obdobju) med okuzbo (drugace kot pri rinopnevmonitisu). Do zvrga lahko pride v 3. do vee kot 10. mesecu brejosti. Pri zrebcih se lahko med akutno okuzbo, po sprva subfebrilnem obdobju, povisa telesna temperatra in pojavi skrotalni edem. Zmanjsajo se libido, gibljivost spermijev, koncentracija in odstotek morfolosko normalnih spermijev v ejakulatu, kar vse lahko traja vee kot 6 do 7 tednov, po nekaterih virih pa tudi vee kot 17 tednov. To je lahko posledica povisane temperature testisov in ne neposrednega patoloskega vpliva virusa. Pri kronicno okuzenih zrebcih je, kljub aktivnemu izlocanju virusa s semenom, kakovost semena navidezno norma Ina, lahko pa je tudi morfolosko spremenjena. Tudi okuzba kobil po koitusu s kronicno okuzenim zrebcem prenasalcem verjetno ne povzroci poznejsih plodnostnih motenj. Ce se bolezen pojavi v septikemicni obliki, nastopi visoko povisana telesna temperatura, obolela zival pa obnemore in navadno pogine po 4 do 7 dneh. Vecina obolelih zivali, kar je odvisno od teze bolezni, po 14 dneh ozdravi. Smrtnost redko doseze 30%.
Patologija Poskodbe, kot posledica delovanja virusa so na mediji arterij. Glavna mikroskopska poskodba je splosna nekroza arterij. Prisoten je lahko edem pljuc, kongestije in pikcaste krvavitve v bezgavkah, podkoznem tkivu in v stevilnih drugih organih ter krvavitve po seroznih opnah. Lahko je prisoten kataralni enteritis, kataralni hemoragicni in difteroidni kolitis ter vnetje slepega crevesa. Na vranici so lahko infarkti, na jetrih in ledvicah pa degenerativni procesi. Na zvrzenih plodovih so poskodbe majhne. Vecinoma so razpadli ali delno avtolizirani, kot posledica procesovvarterijah. Plodovi imajo lahko edem pljuc, povecan peritonealni in plevralni izliv, pikcaste krvavitve na sluznici dihal, prebavil in na seroznih povrsinah trebusne in prsne votline. Poskodbe ozilja so lahko na jetrih, nadledvicnih zlezah, vranici, ledvicah in bezgavkah. Prisotne so lahko tromboze in infarkti. V misicju krvnih zil so nekroticna zarisca. Adventicija je edematozna. Medija je nekrotizirana in infiltrirana z limfociti. Prizadeti so endotel in intima. Vidna je tudi distrofija in krvavitve miokarda ter edem mozganov.
,r
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Posteljica se izloci skupaj s plodom. Na njej se lahko pojavi vaskulitis z obseznim nekrotizirajocim arteritisom. Virus je v posteljici in tkivu plodu v citoplazmi posameznih tipov celic, tako tudi v endotelnih celicah arterij, ven in limfnih poti, v tromboplasticnih celicah horioalantoisa in makrofagih, ki so v razlicnih limforetikularnih tkivih. Obsezne patoloske poskodbe so najtezje pri konjih, okuzenih z virulentnim sevom Bucyrus, ki pogosto povzroci pogin zivali. Pojavlja se izredno redko in se mocno razlikujejo od poskodb, ki nastanejo pri epidemiji bolezni. Pri virulentnem sevu Bucyrus se po bliskovitem razvoju bolezni pojavijo poskodbe v obliki edema, kongestij, krvavitev v podkoznem tkivu, bezgavkah in organih prsne in trebusne votline, edema pljuc in izliva v prsno votlino ali osrcnik. Poskodbe so posledica obseznega vnetja zil (vaskulitisa) z obseznimi in tezkimi histopatoloskimi spremembami v mediji in misicju malih arterij, s krvavitvami, edemom in nekrozo zilnih sten, z infiltracijo limfocitov in nevtrofilcev. Podobna nekroza in kopicenje vnetnih celic se pojavi v okolici ven in limfnih poti. V pljucih, nadledvicnih zlezah in v debelem crevesu so lahko zile trombozirane in infarkcirane. V bronhialnih in mezenterialnih bezgavkah je lahko razsirjena limfaticna nekroza. V sinusih bronhialnih bezgavk so lahko neobicajne, velike pleomorfne celice, podobne reaktiviranim histiocitom. Pojavi se lahko tudi obsezno difuzno limfaticno vnetje ledvic z nekrozo ledvicnih tubulov. Virusni antigen je v okuzenem tkivu mogoce potrditi z imunofluorescenco in imunoperoksidaznim barvanjem. Obstaja v endotelu vseh zil. Okuzeni so tudi makrofagi v bezgavkah. Virusni antigen je lahko tudi v tuniki mediji okuzenih arterij in epitelu ledvicnih tubulov. Pri zrebetih s smrtonosno obliko virusnega arteritisa so obsez ne poskodbe v obliki obseznega difuznega pljucnega edema, v plevralnem in perikardialnem izlivu, pikcastih krvavitvah in ekhimozah ter krvavitvah v mukozi in serozi tankega crevesa. Mikroskopsko so poskodbe v obliki obsezne intersticijske pljucnice s hipertroficno pnevmocitozo, ki v citoplazmi vsebuje virusni antigen. Nadalje je prisotna kongestija, inter- in intralobularni edem, prekomerna infiltracija in kopicenje mononuklearnih vnetnih celic, fibrinozna nekroza tunike medije majhnih arterij, kar je posledica virusnega antigena v stenah prizadetih zil. Vidna so lahko stevilna zarisca krvavitev in zmanjsana prisotnost limfocitov v prizeljcu, vranici in mezenterialnih bezgavkah ter difuzen obseznen edem in stevilne krvavitve v submukozi in serozi crevesa. Med akutno okuzbo, to je 7 do 14 dni od zacetka okuzbe, je prisoten akutni vaskulitis, ki prizadene ozilje mod, nadmodka, semenovod, ampulo, prostato, vezikularne in bulbouretralne zleze. Osemindvajset dni po okuzbi pa so prisotna stevilna zarisca nakopicenih limfocitov in plazemskih celic v ampuli in parenhimu spolnih organov.
I BB I
I. VIRUSNE BOLEZNI: VIRUSNI ARTERITIS
Diagnoza Diagnoza temelji na klinicnih znakih, epizootioloski sliki, laboratorijskih preiskavah z izolacijo virusa in na seroloskih preiskavah. Klinicni znaki in patogenost povzrocitelja so lahko med izbruhom bolezni razlicni, odsotnost klinicnih znakov pa ne pomeni tudi odsotnosti virusne okuzbe. K diagnozi pomembno prispevajo podatki o eksploziji bolezni dihal, ki prizadene konje vseh starosti, za katere so znacilne pogoste prebavne motnje ter zvrgi. Laboratorijska diagnostika temelji na izolaciji virusa, na virusnih nukleinskih kislinah, ugotavljanju antigena in serologiji. Za izolacijo virusa so najprimernejsi vzorci odvzeti iz zivih konj z brisi izcedkov iz nazofarinksa, ocesnih veznic, vzorcev krvi, urina, povrsine koze in zvrzenega plodu. Primerna za izolacijo je tudi sperma, bogata s frakcijo ejakulata. Za potrditev z virusom povzrocenega abortusa so primerne posteljice, fetalne tekocine, vranica in bezgavke. Za ugotavljanje virusa je mogoce uporabiti tudi razlicne organe, bezgavke dihal in prebavil, se zlasti pri zrebetih ob pojavu suma na pnevmonicno ali enteriticno obliko virusne okuzbe. Vsi vzorci za pregled morajo biti odvzeti kar se da kmalu po pojavu klinicnih znakov ali po sumu na okuzbo. Virus je mogoce potrditi z imunofluorescenco, imunoperoksidaznim barvanjem ali mikronevtralizacijsko analiza s specificnim antiserumom ali monoklonalnimi protitelesi ter z izolacijo virusa na celicni kulturi. Pri ugotavljanju virusnega antigena sta primerni indirektna imunohistokemija (ugotavljanje virusa v tkivih in koznih bioptatih) ter imunoperoksidazno barvanje z uporabo monoklonskih protiteles za virusne proteine. Za ugotavljanje virusnih nukleinskih kislin pride v postev uporaba RT- PCR. Seroloska diagnostika temelji na seronevtralizacijskem testu in testu ELISA. Zrebci prenasalci imajo navadno zelo visok titer serumskih nevtralizacijskih protiteles. Za serolosko diagnozo akutne okuzbe sta potrebna akutni in konvalescentni serum (parni serumski vzorci), odvzeta v 21- do 28- dnevnih intervalih. Diagnozo potrdi indikativno stirikratno povecanje titra. V klinicnih primerih je mogoce ugotavljati tipicne histoloske spremembe. Virus je mogoce z imunohistoloskimi metodami dokazati tudi v tkivih.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo vpostev drugevirusne bolezni, ki okuzijo dihala, zlasti rinopnevmonitis (EHV-1,4) z manjso nalezljivostjo, posebej izrazenimi respiratornimi simptomi in intranuklearnimi eozinofilnimi inkluzijami, konjska influenca, ekvini rinitis A in B, ekvini adenovirusi, afriska konjska kuga, kuzna malokrvnost konj, virusi hendra, leptospiroza, petehialna mrzlica, urtikarije in nekatere zastrupitve. Histoloska diagnoza temelji tudi na znaCilnem arteritisu, ki se razlikuje od vaskulitisa, ki za virusni arteritis ni znaCilen. Pri zvrgu pridejo diferencialnodiagnosticno v postev rinopnevmonitis (ekvini herpesvirus 1, redko 4). Zvrzena zrebeta, okuzena z virusom rinopnevmonitisa,
I B9 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
se izloCijo sve2a in imajo znacilne velike poskodbe, pri cemer so po okuzbi z virusnim arteritisom navadno delno avtolizirana in brez znacilnih poskodb.
Terapija Specificna terapija ni poznana. Oboleli kanji bolezen navadno prebolijo. Lahko je primerna podporna terapija in pocitek. Zrebci med zdravljenjem ne smejo plemeniti. Pri konjih, pri katerih se pojavijo tezki klinicni znaki bolezni, je terapija simptomatska in vkljucuje nesteroidne analgetike, antipiretike (NSAID) in diuretike za zmanjsevanje edemov. Terapija za obolela mlada zrebeta z intersticijsko pljucnico ali pnevmoenteritisom obsega preventivno dajanje antibiotikov za preprecitev razvoja sekundarne bakterijske okuzbe in podporno terapijo. Za zmanjsanje nevarnosti oblikovanja kronicnega prenasalca virusaje pomembno, da zrebci ne plemenijo vee tednov. Terapija je simptomatska in protivnetna, zaradi nastanka povisane telesne temperature, ki lahko povzroci zacasno izgubo plodnosti. Pri zrebcih, ki so prenasalci virusa, je lahko uspesna le kastracija. Ker je stanje prenasalca virusnega arteritisa odvisno od testosterona, je morda njegovo (zacasno) zmanjsanje primeren pristop k njegovi odstranitvi iz organizma.
Profilaksa Za preprecitev sirjenja okuzbe je potrebno lociti zdrave konje od bolnih. Ce se glede na klinicno sliko ali sum pricakuje izbruh bolezni, je potrebno konje do konca nevarnega obdobja izolirati, omejiti in prepreciti gibanje ter transport, ogrozene konje pa cepiti in prenehati z umetnim osemenjevanjem in pripusti. Za uvozene konje je potrebna karantena. Prostore in hleve je potrebno razkuziti. Naravna ali umetna okuzba z avirulentnimi in virulentnimi sevi puscata dolgotrajno imunost pred ponovno okuzbo tudi z najbolj virulentnimi sevi. Humoralni imunski odgovor se oblikuje z razvojem komplement fiksirajocimi protitelesi in za virus specificnimi nevtralizacijskimi protitelesi. Prva se razvijejo 1 do 2 tedna po okuzbi in dosezejo vrhunec po 2 do 3 tednih, nato pa se postopoma znizujejo in po 8 mesecih izginejo. Druga pa se pojavijo v 1 ali 2 tednih po okuzbi, dosezejo vrh pri 2 do 4 mesecih in trajajo dolga leta. 0 celicni imunosti je malo znanega, predvsem pa to, da je mogoce prokurzorje za virusni arteritis specificne citotoksicne limfocite T, najti vsaj leta dni po okuzbi. Za cepljenje je na voljo modificirano zivo ali mrtvo cepivo. Po cepljenju se lahko pri zrebcih zacasno zmanjsa odstotek morfolosko normalnih semencic, drugih sprememb pa navadno ni zaznati. Cepivo zasciti konje pred klinicno boleznijo, ne pa pred okuzbo, pomnozevanjem ali siritvijo virusa.
l 9o
I
I. VIRUSNE BOLEZNI: VIRUSNI ARTERITIS
Cepljenje z modificiranim cepivom z zivim atenuiranim virusom lahko konje uspesno zasciti pred okuzbo. Po cepljenju zrebci virusa ne izlocajo s semenom ali urinom. Uporaba tega cepiva ni primerna pri brejih kobilah, zlasti v zadnjih 2 mesecih brejosti, ali pri zrebetih, mlajsih od 6 mesecev. Zrebci, ki so cepivo prejeli, so proti ponovni okuzbi odporni in po ponovni okuzbi ne postanejo kronicni prenasalci virusa. Zato je zascitna imunizacija zrebcev pred spolno zrelostjo kljucnega pomena za preprecitev sirjenja virusnega arteritisa. Po cepljenju se virus nevtralizirajoca protitelesa pojavijo 5 do 8 dni kasneje in vztrajajo vsaj 2 leti. Po ponovnem cepljenju se imunski odgovor mocno poveca in pri kobilah zagotovi zascitno imunost, ki traja stevilna obdobja brejosti. Kljub temu da cepljenje zagotavlja trajno zascito pred virusno okuzbo, ne prepreci okuzbe ze cepljenih konj ali kasnejsega omejenega pomnozevanja virusnih sevov. Cepljene kobile, osemenjene s semenom zrebcev, prenasalcev virusa, se okuzijo z virusom (iz nazofarinksa), vendar ne zbolijo. Se pa lahko seronegativne kobile okuzijo ob stiku z virusom, ki ga izlocajo cepljene kobile. Pri zrebetih imunih mater maternalna protitelesa izginejo med 2. in 6. mesecem starosti. Ce preti nevarnost okuzbe, je mogoce zrebeta cepiti pred 6. mesecem starosti in cepljenje ponoviti v 6. mesecu starosti. Poleg modificiranega zivega virusnega cepiva je mogoce konje cepiti tudi z inaktiviranim virusnim cepivom. Prvem cepljenju sledi po 3 do 4 tednih ponovno in nato vsako leto. Tako cepivo omogoca visok titer nevtralizacijskih protiteles in lahko prepreci virusno okuzbo ter kronicno okuzbo pri zrebcih. Za sirjenje in prenos bolezni so bistvenega pomena zrebci, prenasalci virusa, ki so lahko hkrati tudi rezervoar okuzbe. Izbruh okuzbe je mogoce prepreciti z ugotavljanjem kronicno okuzenih zrebcev. Pred cepljenjem je pri vseh priplodnih zrebcih potrebno preveriti titer protiteles. Cepljenje seronegativnih zrebcev poteka do 28 dni pred plemenilno sezono ali odvzemom semena, sledijo pa mu vsakoletna ponovna cepljenja. Pri necepljenih seropozitivnih zrebcih je potrebno vsakih 12 mesecev preveriti in dokazati prisotnost virusa in njegovo izlocanje. To je mogoce 24 do 28 dni po osemenitvi opraviti tudi s pregledom seronegativnih kobil, pripuscenih ali osemenjenih z okuzenim semenom. Pri seropozitivnih brejih kobilah je potrebno opraviti dva serumsko nevtralizacijska testa, odvzeta v razmiku vee kot 14 dni. Ce so kobile seropozitivne, jih je potrebno izolirati do konca poroda, razen ce so seropozitivne zaradi posledic virusne okuzbe pred pricetkom brejosti. Osemenjevanje je mogoce izvajati le s semenom seronegativnih zrebcev, ki s spermo ne izlocajo virusa. Kobile, ki so bile osemenjene s semen om zrebcev prenasalcev virusa ali okuzenim semenom, je potrebno vsaj 3 tedne po zacetku brejosti izolirati od drugih necepljenih ali seronegativnih zrebcev. Tudi zrebce, katerih seme se je uporabilo za umetno osemenjevanje in z njim izlocajo virus, je potrebno izolirati in s tern prepreciti kontaminacijo opreme, orodja ali delovnih prostorov z ejakulatom, s katerim se virus z aerosolom posredno prenasa na dovzetne konje. 191
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Cepljenje ni potrebno pri seropozitivnih zrebcih, ki so imunost pridobili po naravni poti. Prenasalci, ki jih je potrebno izolirati od ostalih dovzetnih konj, se lahko parijo le s kobilami, ki so seropozitivne po naravni okuzbi ali kot posledica cepljenja. Cepljenje mladih zrebcev, starih 6 do 12 mesecev, prepreci nastanek poznejsega statusa prenasalca in pomeni zmanjsano moznost nastanka virusnega rezervoarja, kar je posebej pomembno v rejah z razsirjeno okuzbo.
192 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: ZAHODNONILSKI VIRUSNI MIELOENCEFALOMIELITIS
Zahodnonilski virusni mieloencefalomielitis West Nile Virus Myeloencephalomyelitis
Zahodnonilski virusni mieloencefalomielitis povzroca Flavivirus, ki sodi v serolosko skupino japonskega encefalitisa. Najpogostejsi klinicni znaki so povecana telesna temperatura, asimetricna pareza ali neskladno gibanje ter misicne fascikulacije. Bolezen je endemicna v Afriki in Aziji, pojavlja pa se tudi drugod. Smrtnost povprecno znasa 20 do 30%, preziveli kanji pa imajo navadno posledice. Za boleznijo lahko zbolijo tudi ljudje.
Razsirjenost Pojav zahodnonilskega virusnega mieloencefalomielitisa je bil prvic opisan na zahodnem podrocju Nila v Ugandi, kasneje pa tudi v drugih delih Afrike, vzhodne Evrope, zahodne Azije, Srednjega vzhoda in Zdruzenih drzav Amerike, kjer je bil ugotovljen leta 1999 v New York Cityju. Virus, ki je prispel s Srednjega vzhoda, je povzrocil epidemijo s klinicnimi znaki, ki so izvirali iz obolele hrbtenjace. Isti virus se je kasneje razsiril tudi v Italijo in Francijo. Od tedaj je bilo ugotovljenih vee kot 25000 primerov obolelih konj , od katerih jih je 30 do 40% poginilo. Poleg Zdruzenih drzav Amerike je bolezen razsirjena tudi v Kanadi, Latinski Ameriki, Mehiki, Dominikanski republiki, na Guadeloupu, v Salvadorju, Portoriku, na Kajmanskih otokih, jamajki, v Belizeju in na Kubi. Pojavlja se tudi v osrednji in vzhodni Ameriki ter na Karibih.
Etiologija Virus zahodnonilskega virusnega mieloencefalomielitisa je virus RNK, velikosti ca . 50 J.lm. Sodi v druzino Flaviviridae in rod Flavivirus. je del seroloske skupine japonskega encefalitisa, ki povzroca bolezenske spremembe pri konjih. Poleg virusa zahodnonilskega virusnega mieloencefalomielitisa in njegove avstralske raz licice virusa kunjini, jo sestavljajo tudi japonski virusni encefalitis in virus vrocice doline Murray (Murray Valley fever), ki se obcasno pojavlja na juznem Pacifiku.
Epizootiologija Bolezen se pogosto pojavlja v stevilnih drzavah. Na razlicnih geografskih podrocjih se pojavljajo razlicni sevi virusa in povzrocajo razlicne klinicne znake bolezni. Za bolezen so bolj dovzetni starejsi kanji, od katerih jih pogine 30 do 35%. Zbolijo lahko tudi ljudje in za posledicami lahko umrejo.
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Za svoj zivljenjski cikel in prenos potrebuje virus gostitelje in prenasalce. Pojav bolezni sovpada z obdobjem aktivnosti prenasalcev, z letnim casom ter geografskim obmocjem. Pojavljajo se julija, najvec pa septembra in oktobra. Med gostitelji so stevilni rodovi ptic, drugi vretencarji in clovek, med prenasalci pa stevilni rodovi komarjev, ki sesajo kri pri gostiteljih pticah ali sesalcih. Pri pticah najpogosteje sesa komar Culex pipiens, pri sesalcih Anopheles quadrima· culatus, Coquillettidia perturbans in Aedes albopictus. Culex sa/inarius parazitira pri razlicnih vrstah zivali. Tako so najpomembnejsi prenasalci Culex pipiens, C. salinairus in C. tarsa/is. V stevilnih driavah je virus razen pri ljudeh serolosko prisoten tudi pri konjih in pticah ter drugih zivalih, kot so medvedi, aligatorji, netopirji, glodavci, zajci, macki, rakuni in skunki. Ob viremiji je bil potrjen visok titer protiteles pri aligatorjih, ki lahko pomenijo pomemben virusni rezervoar. Verjetno so med vretencarji ptice edine, pri katerih se razvije tako visoka viremija, da lahko z virusom okuzijo komarje ob sesanju njihove okuzene krvi. Koncni gostitelji virusa so ljudje in konji, vendar se v njih v toliksni meri ne pomnozi, da bi se lahko ob sesanju krvi z virusom okuzili komarji in ga prenesli na druge zivali. Virus lahko med prebivanjem in prehajanjem med prenasalci spremeni svojo virulence. Prenasa se lahko tudi s kontaminirano okuzeno krvjo ali transplanta· cijo organov. Prav tako se lahko prenasa vertikalno preko posteljice in z mlekom.
Patogeneza Povzrocitelj ima posebno nagnjenje do zivcnega sistema. Verjetno obstajata dve poti virusne okuzbe. Lahko gre za dolgotrajno blago viremijo in pomnozevanje virusa v bezgavkah ter prehod preko hemoencefalne bariere v osrednje zivcevje ali pa virus vstopi preko aksona. V zacetku se virus pomnozi na vstopnem mestu. Ko vstopi v osrednje zivcevje, okuzi zivcne celice. Pomnozevanje virusa poteka v bazalnih ganglijih, mozganski skorji, velikih mozganih in hipokampusu ter kasneje okuzi velike nevrone ventralnih in prednjih rogov hrbtenjace. Pri obolelih konjih se nevroloski bolezenski znaki kazejo v spremenjenem dusevnem stanju. Klinicni znaki se pojavijo hkrati z motnjami hrbtenjace in kranialnih zivcev rombencefalona. Spremenjeno obnasanje je verjetno posledica delovanja virusa in povzrocenih patoloskih sprememb v zivcnih celicah talamusa, podaljsane hrbtenjace, ponsu in delno v velikih mozganih. Povzrocitelj povzroca stevilne motnje gibanja, ki se v prvi vrsti odrazajo v oslabelosti in neusklajenem gibanju. To je verjetno posledica virusove okuzbe hrbtenjace, motenj gibalnih predelov rombencefalona in posledic okuzbe velikih nukleusov talamusa in bazalnih ganglijev ter izgube nadzora nad premikanjem. Zaradi motenj zavesti se lahko pogosto pojavi neskladno gibanje, ki nastane kot posledica delovanja virusa v sivini rombastih (rombencefalona) in srednjih mozganov (mezencefalona). Oslabelost, kot glavni klinicni znak poskodb v hrbtenici, paje posledica obolenja spodnjega motornega nevrona. Pogoste fasciku· lacije misic in koze, tremorji in hiperestezije so navadno posledica izgube obcutka
I.
VIRUSNE BOLEZNJ: ZAHODNONILSKI VIRUSNI MIELOENCEFALOMIELITIS
motoricne aktivnosti, ki jih vecinoma nadzorujejo bazalni gangliji. Te motnje so znacilne za dolgotrajno virusno okuzbo in so podobne znakom Parkinsonove bolezni pri cloveku. Poskodbe ponsa in podaljsane hrbtenjace pa se lahko odrazajo v motnjah delovanja VII., IX. in XII. mozganskega zivca. Zaradi majhne kolicine virusa v zivcnem tkivu konja verjetno obstaja tudi drug mehanizem, ki povzroca razvoj nevroloskih znakov. Druga moznost poskodb nevronov pa je lahko gostiteljev imunski odgovor.
Klinicna slika Klinicni znaki so lahko odvisni oct invazivnosti virusnega tipa. Pri okuzbi z invazivnim tipom I izvirajo klinicni znaki iz prizadetega zivcevja, do katerega ima ta tip virusa afiniteto, pri afriskem tipu II pa je potek navadno subklinicen. Klinicni znaki bolezni se lahko razlikujejo tudi glede na geografsko podrocje pojavljanja virusa. Tako se lahko ponekod pojavijo komaj opazni znaki encefalomielitisa, drugod pa prevladujejo predvsem oblike encefalitisa s spremenjenim obnasanjem. V 3 do 5 dneh po okuzbi se pri konjih pojavi viremija. Prvi klinicni znaki se nato pojavijo v 7 do 10 dneh. Na zacetku so najpogostejsi sistemski znaki in nevroloske motnje. Telesna temperatura je nekoliko povisana (38,6 - 39,4 °C), pojavi se nejescnost in deprimiranost, lahko pa tudi bolecine v trebuhu ali kolike. Pred pojavom nevroloskih znakov navadno konji zavzemajo nenormalno drzo, sepajo in za seboj vlecejo noge. Poglavitni nevroloski klinicni znaki se navadno pojavijo nenadoma in se stopnjujejo. Pojavi se fascikulacija misic in spremenjeno obnasanje, pretirana vznemirjenost (hiperekscitacije) in strah, ki se lahko stopnjuje do agresije. Navadno povsem mirni konji postanejo pretirano vznemirjeni in nasprotno, obicajno agresivni konji postanejo pohlevni. Med obdobji vznemirjenosti se pojavijo obdobja nenadne zaspanosti. Oboleli konji lahko tudi za kratek cas kolabirajo. Pri posameznih zivalih se lahko dusevno stanje trajno spremeni. Ne odzivajo se vee na drazljaje iz okolice in padejo v stanje podobno komi. Pogosto je tresenje obraznih miSic, ocesnih vek, gobca, vratu, prednjih nog in trupa. To preprecuje hranjenje, normalno hojo in delovno sposobnost. Ob mocnejsi svetlobi se tresenje ocesnih vek stopnjuje, podobno kot pri fotofobiji. Oct gibalnih motenj je znaCilna pocasna pompozna hoja ali sepanje, podobno laminitisu. Motnje hrbtenjace se kazejo tudi z zacasno delno ohromelost (parezo) ene ali obeh prednjih ali zadnjih nog. Bolna zival se lahko nenadoma uleze in pogine. Moteno delovanje kranialnih zivcev se kaze v motnjah delovanja jezika in gobca ter v neobicajnem stresanju glave. Ovirano je jemanje hrane, ki se stopnjuje do zapore poziralnika. Dusevne motnje pa so lahko tudi posledica razvoja mozganskega edema. Ob motenem delovanja spodnjega dela hrbtenjace (caude equina) se lahko pojavi zadrgnjenje crevesja in obstipacija rektuma.
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Intenzivnost in tda klinicnih znakov bolezni sta zelo razlicni. Po zacetku bolezni intenzivnost klinicnih znakov nekoliko pojenja in se pojavi zacasno izboljsanje. Vendar se pri ca. 30% konj 7 do 10 dni kasneje bolezenski znaki ponovijo. Pri tretjini obolelih konj lahko pride do popolne paralize ene ali vee nog. Vecina v takem stanju pogine, pri prezivelih pa se 3 do 7 dni po pojavu teh klinicnih znakov stanje izboljsa. Pri 90% prezivelih konj se v 1 do 6 mesecih stanje popolnoma popravi. Lahko se pojavijo tudi komplikacije, ki se kazejo v utrujenosti, oslabelosti in neskladnem gibanju ter dolgotrajni nezmoznosti uporabe ene ali vee nog.
Patologija Nevropatoloske poskodbe segajo od blagega do zmernega negnojnega polioencefalomielitisa s stevilnimi poskodbami v diencefalonu in rombencefalonu in se pogosto sirijo kavdalno po hrbtenjaci. Histoloske spremembe so v mozganih v obliki vnetnih :Zarisc, v katerih je prisoten virus, v talamusu, podaljsani hrbtenjaci in ponsu. V mozganih in hrbtenjaci so lahko omejene krvavitve, ki so pogostejse v bazalnih ganglijih, rostralnem kolikulusu (rostral colliculus), ponsu, podaljsani hrbtenjaci in v ledvenem delu hrbtenjace. Pogosto je podrocje edematozno, tkivo pa zmehcano. Mozganske opne so lahko prepojene s krvjo (kongestija). Histopatoloske spremembe se kazejo kot posledica delovanja virusa, ki povzroca propad zivcnih celic. Najstevilnejse poskodbe so v bazalnih ganglijih, talamusu, ponsu in podaljsani hrbtenjaci, v kateri vee plasti mononuklearnih celic oblikuje perivaskularno infiltracijo. Stevilne mononuklearne celice so lahko tudi v gliji, predvsem v korteksu in cerebelumu. Poskodbe nevronov so posledica njihovega razpada in nevronofagije. Ce bolezen traja daljsi cas, so lahko vidna mesta s propadlimi nevroni.
Diagnoza Diagnoza temelji na podlagi klinicnih in epizootioloskih podatkov, letnem obdobju, pojavljanju na endemskem podrocju, dokazovanju virusa v prenasalcih (komarjih) in gostiteljih (ptice, ljudje, kanji). Pomemben klinicni znakje povisana te lesna temperatura ob hkratnih nevroloskih znakih, trepetanju obraznih miSic ali celega telesa. Diagnostika vkljucuje pregled krvne slike, serumske biokemije in cerebrospinalne tekocine. Krvna slikaje obicajno normalna, lahko paje vidna blaga limfopenija. Biokemicni parametri navadno niso spremenjeni, lahko pa je moteno delovanje jeter, kar se navzven odraza v motenem delovanju osrednjega :Zivcevja. Povecane so lahko vrednosti miSicnih encimov, vecinoma kot posledica sekundarne misicne travme ali dolgotrajnega lezanja. Lahko se pojavi hiponatriemija, ki je pogosta posledica neprimernega izlocanja antidiureticnega hormona. V spremenjeni cere-
196 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: ZAHODNONILSKI VIRUSNI MIELOENCEFALOMIELITIS
brospinalni tekocini je lahko povecano stevilo mononuklearnih celic in povecana koncentracije protei nov, barva pa je blago ksantokromna. Seroloska diagnoza temelji na podlagi ugotavljanja imunoglobulinov M (IgM), ki se pojavljajo pri akutno inficiranih konjih in encimsko povezanem imunosorbentnem testu (MAC-ELISA). Pri okuzbi s povzrociteljem razvijejo konji zelo mocan imunoloski odgovor, ki traja priblizno 6 tednov. Obcutljivost in zanesljivost te preiskave je 81 - 100%. Za potrditev diagnoze pri necepljenih konjih pridejo v postev stirikratne vrednosti v parnih titrih nevtralizirajocih protiteles. Najbolj poznan je seronevtralizacijski test. Druge metode, ki potrjujejo diagnozo, vkljucujejo posmrtno uporabo polimerazne verizne reakcije (PCR) in imunohistokemicno preiskavo (IHC) v tkivu osrednjega zivcevja. Opisanih je tudi vee metod ugotavljanja virusnih nukleinskih kislin v konjevem tkivu. Ena izmed njih uporablja polimerazno verizno reakcijo, ki dokazuje protein E in lahko zaradi svoje obcutljivosti dokazuje relativno nizko kolicino virusa v konjskem tkivu. Serolosko je mogoce virus dokazati tudi na podlagi specificnega povecanja titra protiteles, inhibicije hemaglutinacije, fiksacije komplementa, virus neutralizacijskega testa, imunodifuzije in testa ELISA.
Terapija Specificne terapije ni, mogoca je le podporna. Moznost prezivetja je glede na podobne bolezni relativno visoka. Pri vecini konj, ki kazejo znake okrevanja, se zacne stanje izboljsevati 3 do 5 dni po zacetku klinicnih znakov bolezni. Dajanje NSAID - fluniksin meglumina (1,1 mgjkg IV, 12 ur) lahko v nekaj urah zmanjsa tremor misic in fascikulacije. Pri lezecih zivalih je zdravljenje bolj zahtevno, zlasti pri tistih, ki se odzivajo na okolico in lahko pride do samoposkodb. Terapija vkljucuje dajanje deksametazon natrija (0,05-0,1 mgjkg IV, 24 ur), ki lahko zaradi svojega imunosupresivnega delovanja vpliva na lazje pomnozevanje virusa. Dajanje osmotskih pripravkov manitola (0,25-2 gjkg IV, 24 ur) in DMSO zmanjsuje mozganski edem in otekanje hrbtenjace. Nemirne zivali je mogoce pomiriti z dajanjem detomidin hidroklorida (0,02-0,04 mg/kg IV, IM) in nizkih odmerkov acepromazina (0,02 mg/kg IV ali 0,05 mg/kg IM), kar lahko odpravi strah (anksioznost). Oba pripravka je mogoce kombinirati tudi med seboj. Zlasti pri lezecem konju zdravljenje zaradi vzdrzevanja rehidracije dopolnjuje dajanje intravenskih tekocin (ringer laktat, 30 ljdan, IV). Dajanje antibiotikov (npr. benzil penicilin Na 12500 - 100000 I.E. IV, 12 ur) prepreci razvoj sekundarnih okuzb Crane, flegmone, pljucnice). Taka zival pogosto potrebuje tudi pomoc pri vstajanju. Za zdravljenje je mogoce uporabiti tudi pripravke, ki se uporabljajo v humani medicini. Mednje sodijo nekatera antiviriusna sredstva, kot je npr. interferon alfa (IFN-a), in specificni imunoglobulini, ki pa ne spremenijo poteka in teze bolezni.
P ETER K RULJC: KUZNE BOLEZN I KONJ
Intenzivnost in teza klinicnih znakov bolezni sta zelo razlicni. Po zacetku bolezni intenzivnost klinicnih znakov nekoliko pojenja in se pojavi zacasno izboljsanje. Vendar se pri ca. 30% konj 7 do 10 dni kasneje bolezenski znaki ponovijo. Pri tretjini obolelih konj lahko pride do popolne paralize ene ali vee nog. Vecina v takem stanju pogine, pri prezivelih pa se 3 do 7 dni po pojavu teh klinicnih znakov stanje izboljsa. Pri 90% prezivelih konj se v 1 do 6 mesecih stanje popolnoma popravi. Lahko se pojavijo tudi komplikacije, ki se kazejo v utrujenosti, oslabelosti in neskladnem gibanju ter dolgotrajni nezmoznosti uporabe ene ali vee nog.
Patologija Nevropatoloske poskodbe segajo od blagega do zmernega negnojnega polioencefalomielitisa s stevilnimi poskodbami v diencefalonu in rombencefalonu in se pogosto sirijo kavdalno po hrbtenjaci. Histoloske spremembe so v mozganih v obliki vnetnih zarisc, v katerih je prisoten virus, v talamusu, podaljsani hrbtenjaci in ponsu. V mozganih in hrbtenjaci so lahko omejene krvavitve, ki so pogostejse v bazalnih ganglijih, rostralnem kolikulusu (rostral colliculus), ponsu, podaljsani hrbtenjaci in v ledvenem delu hrbtenjace. Pogosto je podrocje edematozno, tkivo pa zmehcano. Mozganske opne so lahko prepojene s krvjo (kongestija). Histopatoloske spremembe se kazejo kot posledica delovanja virusa, ki povzroca propad zivcnih celic. Najstevilnejse poskodbe so v bazalnih ganglijih, talamusu, ponsu in podaljsani hrbtenjaci, v kateri vee plasti mononuklearnih celic oblikuje perivaskularno infiltracijo. Stevilne mononuklearne celice so lahko tudi v gliji, predvsem v korteksu in cerebelumu. Poskodbe nevronov so posledica njihovega razpada in nevronofagije. Ce bolezen traja daljsi cas, so lahko vidna mesta s propadlimi nevroni .
Diagnoza Diagnoza temelji na podlagi klinicnih in epizootioloskih podatkov, letnem obdobju, pojavljanju na endemskem podrocju, dokazovanju virusa v prenasalcih (komarjih) in gostiteljih (ptice, ljudje, kanji). Pomemben klinicni znakje povisana telesna temperatura ob hkratnih nevroloskih znakih, trepetanju obraznih misic ali celega telesa. Diagnostika vkljucuje pregled krvne slike, serumske biokemije in cerebrospinalne tekocine. Krvna slikaje obicajno normalna, lahko paje vidna blaga limfopenija. Biokemicni parametri navadno niso spremenjeni, lahko pa je moteno delovanje jeter, kar se navzven odraza v motenem delovanju osrednjega zivcevja. Povecane so lahko vrednosti miSicnih encimov, vecinoma kot posledica sekundarne misicne travme ali dolgotrajnega lezanja. Lahko se pojavi hiponatriemija, ki je pogosta posledica neprimernega izlocanja antidiureticnega hormona. V spremenjeni cere-
196 1
I. VIRUSNE BOLEZNI : ZAHODNONILSKI VIRUSNI MIELOENCEFALOMIELITIS
brospinalni tekocini je lahko povecano stevilo mononuklearnih celic in povecana koncentracije proteinov, barva pa je blago ksantokromna. Seroloska diagnoza temelji na podlagi ugotavljanja imunoglobulinov M (IgM), ki se pojavljajo pri akutno inficiranih konjih in encimsko povezanem imunosorbentnem testu (MAC-ELISA). Pri okuzbi s povzrociteljem razvijejo konji zelo mocan imunoloski odgovor, ki traja priblizno 6 tednov. Obcutljivost in zanesljivost te preiskave je 81 - 100%. Za potrditev diagnoze pri necepljenih konjih pridejo v postev stirikratne vrednosti v parnih titrih nevtralizirajocih protiteles. Najbolj poznan je seronevtralizacijski test. Druge metode, ki potrjujejo diagnozo, vkljucujejo posmrtno uporabo polimerazne verizne reakcije (PCR) in imunohistokemicno preiskavo (IHC) v tkivu osrednjega zivcevja. Opisanih je tudi vee metod ugotavljanja virusnih nukleinskih kislin v konjevem tkivu. Ena izmed njih uporablja polimerazno verizno reakcijo, ki dokazuje protein E in lahko zaradi svoje obcutljivosti dokazuje relativno nizko kolicino virusa v konjskem tkivu. Serolosko je mogoce virus dokazati tudi na podlagi specificnega povecanja titra protiteles, inhibicije hemaglutinacije, fiksacije komplementa, virus neutralizacijskega testa, imunodifuzije in testa ELISA.
Terapija Specificne terapije ni, mogoca je le podporna. Moznost prezivetja je glede na podobne bolezni relativno visoka. Pri vecini konj, ki kazejo znake okrevanja, se zacne stanje izboljsevati 3 do 5 dni po zacetku klinicnih znakov bolezni. Dajanje NSAID - fluniksin meglumina (1,1 mg/kg IV, 12 ur) lahko v nekaj urah zmanjsa tremor misic in fascikulacije. Pri lezecih zivalih je zdravljenje bolj zahtevno, zlasti pri tistih, ki se odzivajo na okolico in lahko pride do samoposkodb. Terapija vkljucuje dajanje deksametazon natrija (0,05-0,1 mgjkg IV, 24 ur), ki lahko zaradi svojega imunosupresivnega delovanja vpliva na lazje pomnozevanje virusa. Dajanje osmotskih pripravkov manitola (0,25-2 gjkg IV, 24 ur) in DMSO zmanjsuje mozganski edem in otekanje hrbtenjace. Nemirne zivali je mogoce pomiriti z dajanjem detomidin hidroklorida (0,02-0,04 mgjkg IV, IM) in nizkih odmerkov acepromazina (0,02 mgjkg IV ali 0,05 mg/kg IM), kar lahko odpravi strah (anksioznost). Oba pripravka je mogoce kombinirati tudi med seboj. Zlasti pri lezecem konju zdravljenje zaradi vzdrzevanja rehidracije dopolnjuje dajanje intravenskih tekocin (ringer laktat, 30 ljdan, IV). Dajanje antibiotikov (npr. benzil penicilin Na 12500 - 100000 I.E. IV, 12 ur) prepreci razvoj sekundarnih okuzb Crane, flegmone , pljucnice). Taka zival pogosto potrebuje tudi pomoc pri vstajanju. Za zdravljenje je mogoce uporabiti tudi pripravke, ki se uporabljajo v humani medicini. Mednje sodijo nekatera antiviriusna sredstva, kot je npr. interferon alfa (IFN-a), in specificni imunoglobulini, ki pa ne spremenijo poteka in teze bolezni.
197 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev virusne bolezni, kot so alfavirusni encefalitis, japonski encefalitis, steklina, EHV-1, bakterijske in zajedavske bolezni, kot so bakterijski meningoencefalitis, butulizem, konjski protozojski mieloencefalitis in verminozni meningoencefalomielitis (Halicephalobus gingiva/is, Setaria , Strongylus vulgaris). Kljub podobnosti klinicnih znakov z japonskim encefalitisom se pri slednjem pri smrtni obliki pojavita slepota in koma, ki ji sledi pogin, pri zahodnonilskem virusnem mieloencefalomielitisu pa so ti znaki manj opazni. Pri alfavirusnem encefalitisu in steklini klinicni znaki izvirajo iz mozganov. Podobno kot pri steklini je pogin pri necepljenih konjih oct 80 do 100%. Znacilne so spremembe obnasanja, depresija, bolezenski napadi in koma. Napadi bolezni ter koma so pri zahodnonilskem virusnem mieloencefalomielitisu zelo redki. Pri vzhodnem in zahodnem virusnem encefalitisu (EEE in WEE) so motene gibalne funkcije. Podobno se tudi pri zahodnonilskem virusnem mieloencefalomielitisu lahko pojavi hoja v krogu in propulzivna hoja, vendar oboleli konji redko potiskajo glave ob trde predmete ali steno. Zivcni znaki, ki se kazejo z otresanjem glave, motnjami v zrelu in grlu ter v parezi jezika, so pogostejsi pri EEE in WEE kot pa pri zahodnonilskem virusnem mieloencefalomielitisu. Drugi klinicni znaki alfavirusnega encefalitisa, ki so prisotni tudi pri zahodnonilskem virusnem mieloencefalomielitisu, so miSicne fascikulacije, ekscitacije, slepota, dremavica in pogosto lezanje. Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev tudi obolenja hrbtenjace in nekuzne bolezni, razlicne travme, hipokalcemija, hepatoencefalopatije in levkoencefalomalacije.
Preventiva Bolezen je mogoce prepreciti z uporabo cepiva, ki pa ne nudi trajne zascite. Pri zrebetih poteka prvo cepljenje pri 3 do 4 mesecih starosti, naslednje pa sledi mesec dni kasneje. Pri odraslih zivalih lahko na ogrozenih podrocjih poteka vsake 4 mesece. Po cepljenju se nivo protiteles zniza ze po 4 do 6 mesecih. Konji, ki so bolezen preboleli, imajo dolgotrajno imunost in jih ni potrebno vsako letno cepiti. Vendar pa se lahko kljub cepljenju pojavijo klinicni znaki bolezni. Ptice so na endemskem podrocju rezervoar virusa, komarji pa omogocajo prenos virusa na ljudi. Nevarnost prenosa okuzbe s konj na ljudije zelo majhna, razen pri nezascitenem stiku s posmrtnimi ostanki obolelih konj. Nevarnost okuzbe konj mocno povecujejo pasa in hlevski pogoji reje, ce se konji napajajo iz stojece, pogosto z bioloskimi odpadki oneciscene vode. Prenasalci komarji, ki se hranijo pri konjih, mocno povecujejo nevarnost sirjenja okuzbe. Zato je kot preventiva izjemnega pomena unicevanje komarjev in njihovih zarodnih oblik.
198 1
I. VIRUSNE BOLEZNI: ZAHODNONILSKI VIRUSNI MIELOENCEFALOMIELITIS
Obolenje pri ljudeh Bolezen je zoonoza. Na endemskih podrocjih je zato potrebna osebna zascita pred komarji in njihovo zatiranje. Nedavno je bil odkrit nov nacin prenosa okuzbe s krvjo med dvema viremicnima gostiteljema. Prav tako je pomembna poklicna nevarnost, ki se pojavlja npr. pri obdukciji ptic - gostiteljev, pri cemer so mocno izpostavljeni veterinarski delavci. Ob stiku s takimi zivalmi morajo veterinarji in lastniki konj nositi pri delu ustrezno zascitno obleko, rokavice in zascitna ocala.
Bakterijske bolezni
II e
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Borelioza - Lajmska bolezen Lyme borreliosis, Lyme disease
Borelioza je pogosto se ponavljajoca bolezen zivali in !judi. Povzrocitelj je spiroheta Borrelia burgdorferi, ki jo prenasajo klopi Ixodes spp. Bakterija izven organizma zelo hitro propade. Zivljenjski cikel spirohete vkljucuje prebivanje v klopu in gostitelju - sesalcu. Rezervoar mikoorganizma so divje zivali, zlasti jelenjad in gozdne misi. Tako kot pri ljudeh se lahko tudi pri konjih bolezen klinicno izraza v povisani telesni temperaturi, bolehanju in vee tednov trajajocem razlicno intenzivnem poliartritisu. Bolezen, ki se uvrsca med zoonoze, se pojavlja ob povecani sezonski aktivnosti klopov.
Razsirjenost Bolezen je razsirjena v Evropi, Zdruzenih drzavah amerike, Aziji, Avstraliji in v drzavah bivse Sovjetske zveze. Pri ljudeh je bila prvic opisana 1975 v kraju Old Lymev ZDA.
Etiologija Povzrocitelj spiroheta Borrelia burgdorferi je tanka, gibljiva, gramsko negativna bakterija spiralne oblike, dolzine 3 do 20 IJffi in sirine 0,2 do 0,5 IJffi, obdana z ovojnico. Premika in obraca se s pomocjo bickov, ki izhajata iz obeh polov celice.
Epizootiologija Borelija je razsirjena na podrocjih z gosto vegetacijo in visoko vlago. Klopi Ixodes spp., ki so rezervoar in prenasalci povzrocitelja, zajedajo pri cloveku, sesalcih in pticah. Glavni rezervoar spirohete B. burgdorferi so jelenjad in majhni glodavci (misi, voluharji), ki za boleznijo ne zbolijo, ter jez, kuscarji in ptice. B. burgdorferi prenasajo odrasli klopi in nimfe (Ixodes spp.) ter nekateri drugi klopi (Dermacentor variabilis, Amblyomma americanum), lahko pa tudi ptice selivke, obadi in komarji. V Evropi je najpomembnejsi prenasalec Ixodes ricinus, ki se okuzi ze na stopnji licinke. Klinicno se pri konjih bolezen pojavi hkrati s pojavom klopov na podrocju njihovega bivanja.
Okuzba se lahko prenasa tudi z neposrednim stikom, brez posredovanja klopov. Tako se lahko B. burgdorferi med dovzetnimi zivalmi prenasa tudi s krvjo, urinom, sklepno tekocino in preko posteljice. Bakterija se lahko prenese tudi preko maternice, kar povzroci pogin plodu. 1102 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: BORELIOZA- LAJMSKA BOLEZEN
Patogeneza Okuzbo povzroci daljse hranjenje okuzenega klopa (Ixodes spp.) na konjih. Najbolj verjeten prenasalec so odrasli klopi zenskega spola. Borelija zivi v crevesju klopa, od koder preide v njegove slinske zleze. Klop med sesanjem prenese okuzeno kri v gostitelja. Borelija se v gostitelju razmnozuje in siri po organizmu, naseli se v mozgane, sklepe, zivce, oci in srce. Po okuzbi se razvije obsezno vnetje, ki lahko povzroci poliartritis, generalizirani limfadenitis, plevritis, peritonitis, intersticijsko pljucnico, vnetje mozganov, okuzbo maternice in plodu. Povsem natancna patogeneza borelioze pri konjih do sedaj se ni poznana. Po eksperimentalni okuzbi se borelije vecinoma zadrzujejo v kozi, v blizini mesta ugriza klopa, prav tako v veznem tkivu in miSicah, ki potekajo v okolici zivcev in krvnih zil, ki lezijo blizu sklepnih ovojnic. V prizadetem tkivu, ki vsebuje stevilne borelije, se lahko razvije limfocitna plazmatska reakcija. Za uspesen prenos mikroorganizma s klopa na gostitelja, je navadno potrebnih 24 do 48 ur zajedanja na gostitelju. Borrelia burgdorferi lahko prezivi v gostiteljevem kolagenem in veznem tkivu, kjer lahko oblikuje odporne ciste.
Klinicna slika Klinicna slika se ni povsem pojasnjena, zaradi cesar je tezko z gotovostjo presoditi specificnost posameznih simptomov. Bolezen se pogosteje izraza tako v subklinicni kot klinicni obliki. Klinicni znaki so stevilni in raznoliki. Lahko se pojavi nekoliko povisana telesna temperatura, limfodenopatija, vnetje jeter, ledvic, mozganov, togost in sepanje nog, vnetje sarenice in ciliarnika (uveitis), laminitis, slabost, obcutljivost misic, povecana obcutljivost, latergija ter spremenjeno obnasanje in hujsanje. V sklepih se redko pojavi hidrops. Lahko se pojavi poliartritis, ki se seli v posamezne sklepe. V akutnem stanju so prizadeti sklepi vroci, otekli in boleci, sklepna tekocina pa vsebuje stevilne nevtrofilce. Vecinoma se bolezen pojavi v obliki reakcije imunskega kompleksa (tip III) in preide v kronicno obliko. Pogosto poliartritis spremljajo tudi nevroloskimi znaki, ki se kazejo v depresiji, spremenjenem obnasanju, otezenem poziranju, spremenjeni drzi glave in vnetju mozganov. Ob visokem titru protiteles v serumu se lahko pri obolelih zivalih pojavijo poskodbe misic, bolecine v prsno - ledvenem predelu in neskladno gibanje. Lahko pa se pojavijo tudi druge nevroloske motnje, panuveitis in rekurentni uveitis. Kot posledica mesane okuzbe (Anaplasma phagocytophilum) se lahko pojavi visoka telesna temperatura in edem nog. Opisane so bile tudi spremembe na kozi, miSicah, fascijah, zivcih in obsklepnem tkivu, vendar brez drugih klinicnih znakov, ki so pri konjih vecinoma blagi. Obolele kobile lahko zvrzejo ali povrzejo nevitalno zrebe, ki pogine kmalu po porodu. Zvrgi, zgodnja izguba embrija ali neuspesna oplodnja kobil je pogosto posledica protiteles proti boreliozi.
11o3 I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Patoloske spremembe Poskodbe se vecinoma kazejo v obliki reakcije limfohistiocitov v kozi in okolici mesta ugriza klopa ter v limfoidni hiperplaziji podrocnih bezgavk. V koznih misicah se lahko pojavi mononuklearna celicna reakcija in negnojni sinovitis, z mononuklearno subsinovialno obzilno infiltracijo. V okolici malih arterij, ki lezijo ob perinevriju perifernih zivcev, se lahko pojavi obzilno kopicenje mononuklearnih celic, prav tako tudi ob podlahtnicnih, obraznih, hijaticnih, ustnicnih in fibularnih zivcih ter dorzalnih spinalnih zivcnih koreninah. v mozganskih opnah je lahko obse:Zna limfaticna infiltracija. Obzilna mononukleara infiltracija je lahko tudi v skeletni miSicnini in drugod. Truplo poginjene zivali je lahko shujsano.
Diagnoza Klinicni znaki bolezni niso znaCilni in so pogosto nespecificni. Velika konj nima bolezenskih znakov, hkrati paso seropozitivni. Zato diagnoza temelji na anamnesticnih podatkih o moznem stiku s klopi in klinicni sliki zivali, ki so bivale na endemicnem podrocju, ter v ugotavljanju povzrocitelja v oboleli zivali. Povzrocitelja je mogoce izolirati iz krvi, urina ali sklepne tekocine akutno vnetih sklepov, pri katerih rentgenski pregled ne pokaze patoloskih sprememb. VCasih je mogoce v tkivnih tekocinah, krvi, mozganski tekocini, urinu ali mlezivu povzrocitelja videti z mikroskopom na temnem polju. Ker so subklinicne okuzbe najbolj pogoste,je seroloska diagnostika vezana tudi na klinicno diagnostiko. Dokaz specificnih protiteles prispeva k potrditvi diagnoze, vendar ne potrjuje okuzenosti ali bolezni. Okuzenost z drugimi borelijami lahko daje zmotne pozitivne rezultate. Za diagnostiko se najpogosteje uporabljajo seroloske metode indirektne imunofluorescence (> 1:1200), imunoencimski test, western blot (boljsa od omenjenih metod) in testa ELISA (> 300), ki je najprimernejsa metoda za ugotavljanje kvantitativnih rezultatov. S testom ELISA in imunofluorescentnim testom (IFA) je mogoce najti protitelesa in dokazati izpostavljenost zivali okuzbi. Uporaba metode western blot prispeva pri razvrstitvi konj, ki so pri testu ELISA reagirali pozitivni zaradi naravne okuzbe in tistimi, ki imajo pozitivno reakcijo zaradi cepljenja. V eksperimentalnih pogojih western blot pokaze pozitiven rezultat 8 do 10 tednov po okuzbi, ELISA pa po 6 do 8 tednih. Zaradi razsirjenosti borelioze le znacilno poviSanje protiteles kaze na prisotnost borelij pri bolnih zivalih. V zadnjem casu se v diagnostiki uvajajo tudi nove metode in genetski postopki, kot je npr. polimerazna verizna reakcija.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev bolezni, pri katerih se pojavlja poviSana telesna temperatura, misicni krci, sepanje, poliartritis in limfodenopatije.
1104 1
ll. BAKTERl]SKE BOLEZNI: BORELIOZA- LAJMSKA BOLEZEN
Terapija Najbolj pogosto je dajanje oksitetraciklina (IV) in doksiciklina (PO). lntravensko zdravljenje z oksitetraciklinom je navadno najuspesnejse, saj ucinkovina doseze visoko koncentracijo v telesnih tkivih. Dajanje doksiciklina IV ni primerno, saj lahko povzroci neugodne stranske ucinke. Prav taka ni primerno dajanje tetraciklinov PO zaradi njihove slabe biotransformacije in nevarnosti, da preide v kolon in povzroci drisko. Trajanje zdravljenja ni natancno opredeljeno. Navadno traja s tetraciklinom (6,6 mgjkg IV, 24 ur ali 3,3 mg/kg IV, 12 ur) od 7 do 10 dni. Sledi vsaj mesec dni trajajoce dajanje doksiciklina (10 mgjkg PO, 12 ur). Uspeh terapije potrdi se pred koncem terapije znizan titer protiteles. Poleg tetraciklina (z doksiciklinom ali brez njega) lahko zdravljenje vkljucuje tudi dajanje metronidazola (10-20 mgjkg PO, 6-8 ur) ali penicilina (30000-45000 I.E./kg, 10 dni). Drugi antibiotiki, kat so makrolidi, ceftiofur, enrofloksacin in flurokinoloni, ne ucinkujejo dovolj uspesno. Ce se pojavi hkrati tudi laminitis, uspesno ucinkuje kombinacija oksitetraciklina (6-1 2 gjkg IV, 3 tedne) in NSAID (fenilbutazon, fluniksin meglumin, ketoprofen).
Preventiva Edina preventiva je odstranjevanje klopov z zivali ter umcevanje prosto zivecih klopov in njihovih razvojnih oblik (nimf). Na endemskih podrocjih je pomembna zascita pred ugrizi klopov in ob ugrizu klopa preventivno zdravljenje z antibiotiki. Ucinkoviti so lahko tudi insekticidi, ki pa imajo lahko pri konjih pogosto nezazelene in hude stranske ucinke. Ti nezazeleni stranski ucinki pa niso bili opisani pri insekticidih, ki so praviloma namenjeni zasciti psov. Cepivo proti boreliozi se ne obstaja. Vendar pa so se pri eksperimentalni okuzbi pokazali doloceni napredki z uporabo rekombiniranega cepiva antigena OspA, ko kanji 92 dni po tretjem cepljenju niso zboleli za boreliozo.
I lOS I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Dermatofiloza Dermatophilosis, Subcutaneus streptothricosis, Streptotrichosis, Cutaneus actinomycosis, Rain rot, Mud fever, Dew poisoning
Dermatofiloza je dokaj pogosta kozna bolezen, ki se kaze z eksudativnim dermatitisom, gnojnimi mehurcki (pustulami) in krastami. Povzroca jo aktinomiceta Dermatophilus congolensis. K razvoju bolezni prispevajo dolga dezevna obdobja, primarne bakterijske in virusne bolezni, izpostavljenost soncu ter piki in ugrizi krvosesnih zuzelk. Poleg konj lahko obolijo tudi druge zivalske vrste, zelo redko tudi ljudje.
Razsirjenost Bolezen je razsirjena po vsem svetu. Najpogosteje se pojavlja v tropskih ali subtropskih podrocjih, v Evropi zlasti med dezevnim obdobjem in po njem.
Etiologija Dermatofilozo povzroca Dermatophilus congolensis, razvejana nitasta aerobna ali . fakultativno anaerobna gramsko pozitivna aktinomiceta, z genotipskimi in fenotipskimi variacijami. Njen naravni habitat ni natancno poznan. lzolacija iz zemlje ni uspesna, tudi ne na podrocjih, naseljenih z obolelimi zivalmi. Verjetno so prezivitvene sposobnosti dermatofilusa odvisne od vrste in vlage v zemlji ter organskih materialov, ki naj bi scitili mikroorganizem. D. congolensis lahko zivi v epidermi klinicno zdrave zivali, hkrati pa predstavlja vir okuzbe, ko zanjo nastanejo ustrezni zivljenjski pogoji. Kraste okuzenih zivali predstavljajo pomemben vir okuzbe in vir sirjenja poskodb na isti zivali, hkrati pa tudi vir okuzbe za druge zivali v credi. Izven okuzenega tkiva je slabo odporen. V naravi se ne razmnozuje in navadno ne ostane dolgo aktiven, ceprav lahko v suhih krastah prezivi do 3 leta, v vodi 444 in v tleh 85 dni. Proti antibiotikom in razkuzilom ni odporna. Dermatophilus congolensis obstaja v dveh morfoloskih oblikah, v obliki zoospor in hif. Osnovna razvojna oblika, s katero se razmnozuje, so okrogle zoospore premera ca 1,5 ~m, ki se premikajo s pomocjo 1 do 6 bickov. V ugodnih zivljenjskih razmerah se iz njih razvijejo nitasti izrastki - hife, siroke 0,5 do 1,5 IJffi. Hife so sestavljene iz filamentov, ki vstopajo v kokoidne celice. Z vzdolzno in precno delitvijo niti se razvijejo vrste zoospor, ki se na koncu razvojnega kroga odpuscajo. Te flagelarne zoospore predstavljajo kuzno stanje. Zaradi variabilnosti flagelarnih antigenov zoospor je onemogocen razvoj ustreznega cepiva.
1 106 1
ll. BAKTERIJSKE BOLEZNI: DERMATOFILOZA
Za uspesno okuzbo in razvoj bolezni so potrebni predispozicijski dejavniki, predvsem vlaga in poskodovana koza. Ker so zoospore odporne proti susi, lahko ostanejo v krastah vee mesecev. Ponovno jih aktivira primerna vlaga. Povzroeitelja lahko prenasajo tudi zuzelke in to vee kot 24 ur po stiku z okuzeno poskodbo.
Epizootiologija Rezervoar povzroeitelja so kronieno okuzene zivali, ki ga z neposrednim ali posrednim stikom prenasajo na neokuzene zivali. Mikroorganizem lahko miruje v delu vrhnjice (epiderme), vse dokler vremenski pogoji, zlasti toplota in vlazno obdobje, ne spodbudijo nadaljnjega razmnozevanja micelija in oblikovanja zoospor. Za razvoj nove okuzbe na drugih delih koze prize okuzenih ali neokuzenih zivalih je potreben prodor gibljivih zoospor, ki se odzovejo na difuzijo C02 v kozi skozi maseobno plast koze in vstopijo v vrhnjico, kjer se najprej razvijejo hife in nato micelij. Veejo moznost okuzbe, sicer pri klinieno zdravi zivali, omogoeajo manjse poskodbe na povrsini koze. Bolezen se pogosteje pojavi pri mlajsih zivalih, saj je njihova obrambna maseobna plast na kozi tanjsa. Pogosto je ta zaseitna lastnost slabsa zaradi izpostavljenosti dolgemu dezevju. Pri sirjenju okuzenosti sodelujejo razlieni elenonozci, tudi tisti, ki ne sesajo krvi. Pomembno vlogo pri prenosu bolezni imajo klopi in muhe (Stomoxys calcitrans, Musca domestica), ki lahko mehansko poskodujejo kozo, sesajo kri in s pikom prenasajo zoospore. Najaktivnejsi so v toplem in vlaznem okolju. Zbolijo lahko konji vseh starosti in pasem . .I
Okuzba se lahko siri tudi z neposrednim medsebojnim stikom konj in z okuzeno opremo. Pogosteje obolevajo slabse odporne zivali in tiste, ki zivijo v neeistih razmerah. Pri konjih, ziveeih vvlaznem podnebju, se kazejo dermatofilozne kozne spremembe predvsem na trupu, pri drugih, pri katerih so dolgotrajni vlagi izpostavljene noge, pa prevladujejo spremembe na nogah. Najobseznejse spremembe na telesu zasledimo na glavi, vratu, trebuhu in prsnem kosu. Stalni vir okuzbe predstavljajo kronieno oboleli konji, pri katerih ni opaznih klinienih znakov obolenja. Razvoj okuzbe poleg poskodbe koze in dolgotrajne vlaznosti koze pogojuje tudi brejost, bolezni drugih izvorov in razlienih dejavnikov, ki zmanjsujejo odpornost gostitelja. Na nogah in obrazu se pojavijo majhne odrgnine, preko katerih lahko povzroeitelj pride v kozo. Na teh mestih se zadrzi tako dolgo, dokler se ne oblikujejo ustrezni pogoji oz. maceracije, kar omogoea njegovo sirjenje na veeje povrsine koze. Bolezen se v vee razlieicah pojavlja v poletni in zimski obliki. K poletni obliki dermatofiloze pristevamo tudi obliko, pri kateri so kozne spremembe na petni strani biclja in je v Sloveniji najpogostejsa. Ljudje se z bakterijo redko okuzijo, tako da se zelo redko pojavlja kot zoonoza. Pri tern prihaja do keratolize, boleeega ali srbeeega folikulitisa ali podkoznih vozlieev. Za okuzbo so bolj dovzetni ljudje s slabso imunsko odpornostjo.
11o7 I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Patogeneza Zbolijo konji vseh starosti in pasem. Najdovzetnejsa so zrebeta in mladi konji. Nekateri med njimi so pred okuzbo naravno imuni, kar naj bi bilo dedno. Na razvoj okuzbe verjetno vplivajo razlicni dejavniki, vkljucno z virulenco sevov, zdravstvenim stanjem zivali, poskodbami koze, vlago, strukturo koze in kakovostjo dlake. Za okuzbo so bolj obcutljivi konji s slabo ali nepigmentirano kozo. Pri obseznejsih okuzbah so konji otopeli in brezvoljni, s slabim apetitom, hujsajo, pogosto imajo povisano telesno temperatura in povecane bezgavke. Bolezen se razvije, ko povzrocitelj prodre v vrhnjico. Okuzba poteka preko majhnih poskodb koze, olajsa pa jo vlaznost koze. Neposkodovana stratum korneum in povrsinske mascobe sicer predstavljajo pomembno zascito pred okuzbo, vendar do nje lahko pride, ko aktivne zoospore prodrejo skozi poskodovano kozno oviro in se naselijo v dlacnih foliklih v vrhnjici. V ustreznih razmerah najprej vzklijejo aktivne zoospore, nato se razvijejo hife, ki prodrejo (s pomocjo C02 kemotakse) v vrhnjico in povzrocijo akutno vnetno reakcijo (eksudat, limfociti, levkociti), ki demarkira okuzeno vrhnjico od zdravega tkiva. V vrhnjici se pricnejo kopiciti polimorfonuklearni levkociti, ki povzrocijo nastanek mikroabscesov. Zaradi serozne eksudacije in propadanja ter obnavljanja epitelnih celic nastanejo dvignjene kraste s stevilnimi razvejenimi nitmi, ki jih tvori povzrocitelj. Nastane porozenevanje in hiperplazija vrhnjice. Te poskodbe kasneje nadomesti nova zdrava vrhnjica. Vnetna reakcija in mocna eksudacija prekrijejo in zlepijo dlako ter oblikuje znacilne poskodbe v obliki copica . Raztresene so po kozi, se zrascajo ena z drugo in tvorijo okrogle, dvignjene kraste premera vee kot 2 em. Spremembe ne povzrocajo srbenja in se vecinoma v nekaj ted nih spontano pozdravijo. Dejavniki, ki vplivajo na zmanjsano sirjenja in poznejse zdravljenje, niso povsem poznani. Posamezni sevi imajo razlicno virulenco in se med seboj znacilno razlikujejo, kar vpliva na razvoj okuzbe pri gostitelju. Izolati pri isti zivalski vrsti ali na istem geografskem podrocju niso vedno med seboj genotipsko povezani. Razlikujejo se v hemoliticnih aktivnostih, fosfolipazah, proteazah in lipazah, oblikovanju sluzavih oblik kolonij, flagelarnih in polaritetnih znacilnostih, sirini kapsule, v omejenem encimskem profilu bakterijske DNK, proteinskem elektroferotipu in ogljikohidratni vsebini. Prav hemoliticna in encimska aktivnost proteinov ter lipidov predstavljata pomemben pokazatelj okuzenosti. Dermatofilus tvori tudi ceramidaze, ki verjetno sodelujejo pri patogenezi bolezni in urejanju delovanja celic v vrhnjici. Dermatophilus congolensis izloca snovi, ki imajo proteoliticne aktivnosti, kar ima
pomembno vlogo pri uspesnem poteku okuzbe. Najverjetneje so zoospore vir zunajcelicnih proteaz, ki lahko delujejo v razlicnem pH in omogocijo bakteriji, da se prilagodi spremenjenemu pH vnete koze. Ker stratum korneum vsebuje lipide in proteine, je verjetno, da povzrocitelj uporablja lipide in proteaze za pre hod preko teh ovir. Proteaze imajo lahko vlogo pridobivanja nutritivov in lahko zacnejo ali zavrejo gostiteljeve vnetne proteaze ali citokine. 1108 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: DERMATOFILOZA
Povzrocitelj, ki se sprosti iz krast, oblikujejo nova mesta okuzbe. Ponovna okuzba novo nastalega tkiva, ki potece preko okuzenih dlacnih foliklov, lahko preide v kronicno okuzbo. Zaradi omejujocega delovanja vnetnega izcedka lahko ostane okuzba pogosto omejena. Po nekaj tednih lahko sledi spontana ozdravitev ali pa bolezen traja mesece. Tudi zdravljenje ni vedno uspesno.
Poskodba koze in zuzelke Dermatophilus congolensis samostojno ne more povzrociti okuzbe neposkodovane koze, lahko pa okuzi poskodovano. Za povzrocitelja so lahko vektorji razlicne letece zuzelke in klopi. s pomocjo travme, ki jo povzrocijo gostitelju, postane koza bolj sprejemljiva za okuzbo. Vnetni odgovor, ki ga povzroci pik zuzelke, omogoca ustrezne pogoje za rast aktinomicete.
Klinicno stanje in gostiteljevi vplivi Pomembno vlogo ima tudi vlaga in poviSana temperatura. Sprostitev kuznih zoospor omogoci vlaga, zato se ob dezevnih razmerah bolezen mocno razmahne. Dezevje prispeva k siritvi okuzbe na vee nacinov. Poveca se stevilo krvosesnih zuzelk, ki ob hranjenju poskodujejo kozo gostitelja in povzrocijo vnetje na mestu vboda, kar prispeva k maceraciji koze in zmanjsuje zascito koze. Za okuzbo so bolj dovzetni konji s slabo telesno kondicijo, podhranjeni, konji v stresu ali tisti, ki so prejemali glukokortikoide. Pri nekaterih je odpornost lahko genetsko pogojena.
Imunski odgovor na Dermatophilus conoolensis Ob okuzbi se sprozi humoralni in celicni imunski odgovor. Odpornost proti okuzbi je lahko posledica nastanka protiteles, aktivacije celic Tin nespecificnih imunskih mehanizmov, kot so hiperproliferacija vrhnjice in nevtrofilne kemotakse. Vendar med serumskimi protitelesi in odpornostjo ni soodvisnosti. Ko se hife razsirijo v vrhnjico, se sprostijo antigeni, ki jih ujamejo Langerhansove celice in jih predstavijo celicam T na mestu okuzbe. Tam se pojavijo stevilni mononuklearni levkociti. Kronicne poskodbe tako vsebujejo v enakem razmerju limfocite T (CD4+ in CDS+) pri akutnih poskodbah, in CD4+ celice T pri poteku sanacije. Citokini, ki jih izlocajo celice T, verjetno povzrocajo proliferacijo vrhnjice.
Klinicna slika Bolezen se pojavlja vse leto, najpogosteje v vlaznem letnem obdobju in pri konjih, ki daljsi cas prebivajo na vlagi oz. dezju. Za okuzbo je navadno potreben prenasalec, ki mehansko poskoduje kozo ali prenese okuzbo na ze poskodovano kozo. Klinicni znaki se razlikujejo se glede na splosno stanje konja, starost, do!Zino dlake in bivalno okolje. Bolezen se pojavlja v obliki akutnega ali kronicnega eksudativnega dermatitisa. Kaze se v bolj ali manj obseznih alopecijah, zlepljenih sopih dlak, krastah ter v obcasnem pruritusu. Poleg konj najpogosteje zbolijo govedo, ovce in koze, redkeje ljudje. 1109 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Poskodbe se najprej pojavijo v obliki folikularnih buncic (papul), ki hitro dozorijo v gnojne mehurcke (pustule). Ker se pustule prisotne le kratek cas, so pogosto vidne le okroglaste epidermalne spremembe in podrocja zariscne ogolelosti (alopecije). Iz poskodb se kmalu pojavi izcedek, ki se strdi in oblikuje kraste. Dlaka se sprime z izcedkom in nastanejo kraste, ki vsebujejo vrasceno dlako. Pri dolgi zimski dlaki se deli dlak med seboj zlepijo, kar daje videz scetke. Pri kratkodlakih konjih so poskodbe manjse, vidnejse so stevilne buncice (papule), pokrite s krastami. Na vlaznih delih telesa pride do zmehcanja, odluscenja krast in spremenjenega videza podrocja. Redko se pojavi srbenje. Obolele zivali se lahko pocutijo nelagodno in se nerade gibljejo. Po odstranitvi kraste lezi pod njo kozna razjeda, ki je boleca in nagnjena h krvavitvi. Na aktivni poskodbi je lahko gnojni izcedek. Poskodbe, ki imajo kronicni znacaj, imajo trde luskave kraste in so brez dlake. Prizadeta podrocja so lahko boleca. Mocno prizadete zivali so lahko depresivne, letargicne, hujsajo, imajo poviSano telesno temperatura in limfodenopatijo. Poskodbe so vecinoma razsirjene na enem ali obeh bokih ali na distalnih delih nog, zlasti na biclju. Lahko je prizadeta celotna povrsina koze. Najpogosteje je prizadet hrbet, plece, boki ter tudi ustnice, oci in nepigmentirani deli koze. Pogosto so prizadeti tudi bicelj in svitek (>>mud fever<<). Poskodbe lahko pokrivajo tudi krizni del, dorzalni del prsi in obraz. Na podrocju sedelnega deJa so pogosto posledica poskodb zaradijahalne opreme in vlage. Pri nekaterih konjih se poskodbe najprej pojavijo na distalnih delih nog, kjer se pogosto pojavi tudi edem. Taki kanji pogosto sepajo. Pri konjih, ki imajo na sebi bela podrocja, se na njih lahko pojavi mocan eritem. Verjetno na to vpliva tudi fotosenzibilizacija.
Oblike dermatofiloze Med poletno in zimsko obliko je vrsta razlik, ki so odvisne od letnega obdobja, dolzine dlake (zimska in letna), mesta in nacina okuzbe.
Poletna oblika dermatofiloze Pri poletni obliki dermatofiloze so kozne spremembe sprva neznatne. Posamezne dlake, ki so med seboj zlepljene s posusenim izcedkom, imajo na koncih pripete drobne kraste velikosti 1 do 2 mm, kar daje videz scetke. Take spremembe na kozi lahko zavzemajo obsezna podrocja telesa. Dlaka s prizadetih mest odpada ali pa se da zlahka odstraniti. Poleg izpadanja dlake se lahko pojavi tudi srbecica, zaradi cesar se kanji drgnejo po spremenjenih mestih in povzrocijo razvoj sekundarne okuzbe. K poletni dermatofilozi sodi tudi posebna oblika, pri kateri najdemo spremembe na petni strani biclja (zuljava peta, rape itd) in jo v Sloveniji srecujemo najpogosteje. Za to obliko zbolijo kanji, ki se gibljejo po pescenih in vlaznih tleh, kjer zaradi drobnega ostrega kamenja ali ostrih stebel nekaterih rastlin na tekmovaliscih in manezah pride na podrocju biclja do poskodb koze. Posledice poskodb in okuzbe z dermatofilusom so vneta in razpokana koza. Pojavijo se kraste in kot 1 110
I
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: DERMATOFILOZA
posledica vnetja bolecine, ki lahko povzrocijo tudi sepanje. Pri tej obliki dermatofiloze gre pogosto za mesano okuzbo s stafilokoki, streptokoki in glivicami, kar klinicno stanje se dodatno zaplete in poslabsa. Pri kronicni obliki je na petni strani biclja poskodovana in razpokana koza pokrita s stevilnimi drobnimi suhimi krastami. Ta oblika nastane kot posledica dolgotrajnega izpostavljanja okuzbi, zaradi cemer postane koza na prizadetih mestih krhka in lomljiva in s tern se bolj dovzetna za ponovno okuzbo. Tudi te spremembe lahko povzrocijo bolecine in sepanje. Pri naslednji obliki poletne dermatofiloze poskodujejo ostri robovi travnih bilk kozo na metakarpusu in metatarzusu. Konji se s povzrociteljem okuzijo pri gibanju po dolgi ostri mokri travi oz. lahko nastanejo drobne poskodbe na kozi, kjer je vstopno mesto za okuzbo s povzrociteljem, ki je bil na kozi ze prej prisoten. Na teh poskodovanih mestih se kmalu pojavijo drobne kraste in stevilni gosto posejani sopki zrascene dlake. Tako klinicno sliko bolezni najpogosteje najdemo pri tekmovalnih konjih, zlasti galoperjih.
Zimska oblika dermatofiloze Tudi pri zimski obliki dermatofiloze najdemo razlike. Kozo navadno pokrivajo vecje kraste in luske. Ce posamezno krasto mehansko odstranimo, odstranimo z njo tudi dlako. Pod njo najdemo brezdlacna mesta z debelejso plastjo lepljivega, kremastega, belo-rumenega ali zelenkastega gnoja in kozne razjede, ki rade krvavijo. Spodnja stran odtrgane kraste je navadno konkavna in posejana z dlakami. Pri difuzni zimski obliki so pri dolgodlakih konjih znaCilna vecjim ploscam podobna podrocja zlepljene dlake. Take spremembe na kozi so pri kratkodlakih konjih po obsegu manjse, vendar stevilcnejse.
Patologija Na truplu je lahko obsezen dermatitis. Lahko je prisotna tudi sekundarna pljucnica in spremembe znacile za katero od dodatnih bolezni. Po leg histoloskih sprememb je mogoce v vrhnjici v podrocju poskodb najti obilno infiltracijo levkocitov in parakeratozne spremembe v stratumu korneumu.
Diagnoza Diagnoza temelji na anamnezi, znacilni klinicni sliki in koznih sprememb z znacilno zrasceno in strleco dlako, obdano z izcedkom in na podlagi citoloske, histopatoloske in mikrobioloske preiskave. Spremembe je potrebno locevati od tistih, ki nastanejo pri zgodnjih oblikah glivicne infekcije ali piodermije. Izolacija mikroorganizma je najbolj zanesljiva v zacetnem obdobju bolezni iz brisa sveze kraste, svezega gnoja, vzorcev dlake in delckov spremenjene koze. Povzrocitelja je mogoce najti v zdrobljenih krastah, pomesanih z nekaj kapljicami vode, fiksiranimi s toploto in pobarvanih po Gramu. 1111
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Histolosko je mogoce v krasti in delu koze, odstranjene z biopsijo, poiskati povzrocitelja z mikroskopsko preiskavo. Vidne so lahko znacilne vzdolzno in precno lezece niti, ki se kasneje razpadejo na posamezne ali skupinske zoospore. Razmaz odtisa spodnje strani krast ali spodnje povrsine koze, pobarvane po Gramu ali Giemsi, pod mikroskopom omogoca ugotavljanje znacilnih hif ali kokoidnih celic. Diagnozo lahko potrdi tudi indirektna imunofluorescenca, biopsija podkoznega tkiva in test ELISA.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pride v postev stafilokokoni folikulitis, dermatofitoze, pemfigus foliaceus in generalizirana granulomatozna bolezen, na spodnjih delih nag pa kontaktni dermatitis in fotosenzibilizacija , atipicna dermatofitoza, folikulitis in levkocitoklasticni vaskulitis biclja.
Terapija Ena najpomembnejsih delov zdravljenja je skrb za suho bivalisce in obolela podrocja na zivalih, zaradi cesar oboleli kanji ne smejo biti na dezju ter pasi na mokrih in blatnih pasnikih. Velika izmed obolelih konj spontano ozdravi, ce so le zagotovljeni ustrezni pogoji bivanja. Z odstranitvijo predisponizirajocih dejavnikov okuzba pogosto spontano ugasne v 3 do 4 tednih. Od obseznosti sprememb in klinicne slike pa bo odvisen tudi nacin zdravljenja. Topikalno zdravljenje lahko poteka na vee naCinov. Osnova terapije je uporaba sampona z antibioticnimi in keratoliticnimi lastnostmi, kar omogoca tudi odstranjevanje krast. Sampan mora biti nanesen na kozo najmanj enkrat tedensko in na njej delovati vsaj 10 do 15 minut. Dodatno mehansko drgnjenje koze ni potrebno, saj lahko povzroci poskodbo dlacnih foliklov in povecuje nevarnost nastanka folikulitisa. Pri uporabi topikalnih antisepticnih in antibakterijskih mazil (klorheksidin, kloroksilenol, iodofor, apneno zveplo (2-5%) ali 1% raztopina kalijevega karbonata) je potrebno pred nanosom pripravkov prizadeta podrocja obriti. Odluscene kraste je potrebno neskodljivo odstraniti (zazgati) ali jih potopiti v ustrezno dezinfekcijsko sredstvo (5% natrijev hipoklorid itd} Dodajanje sistemskih antibiotikov navadno ni potrebno. V kolikor pa se pokaze potreba, se izbere dajanje penicilina in sulfonamidov. Taka zdravljenje traja vse do sanacije poskodb. V kolikor kraste niso bile povsem odstranjene, se lahko ob ustreznih zunanjih pogojih bolezen ponovi. Zdravljenje lokalnega vnetja z razpokami koze na bicljih, obicajno poteka z emulzijo antibiotikov (penicilin, neomicin) in morda s kortikosteroidi. Pred pricetkom zdravljenja je potrebno mehansko odstraniti kraste in razkuziti prizadeto podrocje (klorheksidin). Na teh delih koze ni potrebno povijanje s povoji, saj bi se na obolelih mestih zadrzevala vlaga. Uporaba povojev je smiselna
1112 1
II. BAKTERIJ SKE BOLEZNI: DERMATOFILOZA
le med delom, da se prepreei mehansko onesnazenje obolelih podroeij. Povoj Iahko zareze v oteklo tkivo in povzroei se vee izcejanja in boleeine. Zdravi mo Iahko vee dni Iokalno s 25% kloramfenikolom. Pri tezkih okuzbah lahko zdravljenje dopolnjujemo z veednevnim sistemskim dajanjem penicilina, lahko skupaj s streptomicinom. Pripomoeke, ki jih uporabljamo pri negi, smemo uporabljati le pri doloeenem konju in ne hkrati pri drugih, zlasti okuzenih konjih. Pri lokalnih poskodbah je primerna uporaba topikalni antiseptikov, ki dobro prodirajo skozi kozo in imajo dobre antibakterijske lastnosti. Pri generalizirani obliki bolezni je smiselno sistemsko antibiotieno zdravljenje. congolensis je navadno obeutljiv na stevilne antibiotike, vkljueno z ampicilinom, bacitracinom, ceftiofurom, eritromicinom, gentamicinom, penicilinom, kloramfenikolom, linkomicinom, sulfonamidi in tetraciklini. Najpogostejse je kratkotrajno zdravljenje s penicilinom ali dolgotrajnejse zdravljenje s sulfonamidom in trimetoprimom (15 mg/kg IV, 12 ur ; 20-30 mgj kg PO, 12-24 ur pri razmerju 5:1), ki mora trajati vsaj teden ali dva po prenehanju klinienih znakov, s eimer se prepreei ponovitev. Poprejsnja okuzba pri ziva li navadno ne povzroei imunosti, zato se ob ustreznih pogojih lahko bolezen ponovi.
Dermatophilus
Preventiva Najpomembnejsa je preventiva, ki konjem zagotovi primerno suho bivalno in delovno okolje ter prepreei izpostavljanje zuzelkam. Na podroejih, kjer je vlaga visoka in pogosto dezevje, je potrebno vsaj dvakrat dnevno na zivali nanesti repelent. Kot preventiva so primerni tudi samponi z antibakterijskimi lastnostmi, s katerimi je mogoee unieevati bakterije na kozi.
1113 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Leptospiroza Leptospirosis, Leptospirose
Leptospiroza je akutna, kronicna in klinicno prikrita kuzna bakterijska bolezen vseh domacih in stevilnih toplokrvnih divjih zivali in !judi. Bolezen povzroca Leptospira interrogans. Je nevarna zoonoza. Konji so v primerjavi z drugimi domacimi zivalmi za okuzbo manj obcutljivi. Razsirjena je po vsem svetu. Na endemicnih podrocjih vecina okuzb poteka klinicno prikritih. Bolezen se kaze s septikemijo, hemoliticno anemijo, zlatenico (bolezni jeter), intersticijskem vnetju ledvic, krvavem urinu, zvrgavanjem in oftalmijo (mesecno slepoto) oz. povratnim (rekurentnem) uveitisom.
Razsirjenost bolezni Leptospire so vsepovsodne. V naravi se nahajajo v bolj alkalnih, toplih in vlaznih tleh in povrsinskih vodah.
Etiologija V rod Leptospire in druzino Leptospiraceae sodijo stevilni patogeni in nepatogeni serovari. Leptospire so tanke, na obeh konceh zavite in gibljive, gramsko negativne bakterije, dolge 6 do 20 pm, premera 0,1 pm in spiralne. Premikajo se z vrtenjem okoli lastne osi. So aerobne in mikroaerofilne. Na vsakem koncu imajo periplazemski bicek (aksialni filament ali endoflagel), ki jim v tekocini omogoca aktivno premikanje v obeh smereh. Glede na serolosko tipizacijo patogene leptospire pripadajo vrsti Leptospira interrogans (z vee kot 212 serovari) in nepatogeni vrsti Leptospira biflexa. Znotraj obeh vrst so serovari, ki so na podlagi antigenskih lastnosti razdeljeni v seroloske skupine. Leptospire so vodni saprofiti. V toplem okolju in stojecih ter pocasi tekocih vodah lahko prezivijo vee tednov, v mulju pa vee kot 4 mesece. Optimalna temperatura za njihov razvoj je 28 do 30 °C. Prezivijo temperatura 10 do 25 °C, propadejo pa pri temperaturi, nizji od 7 do 10 °C in visji od 34 do 36 °C. Temperatura 45 do SO °C jih unici v 10 do 60 minutah, 56 °C v 5 minutah in 60 °C v 10 sekundah. Bakterija je obcutljiva na zmrzovanje in izsusitev. Proti kislinam in lugom leptospire niso odporne. Prezivijo lahko v nevtralnem ali nekoliko alkalnem pH, propadejo pa v pH, nizjem od 6 ali visjem od 8. V nerazredcenem urinu prezivijo le kratek cas (pH 5 - 6,5). Hitro propadejo tudi v gnoju (pH 2:9). Susenje in razkuzila jih hitro unicijo. Po nekaterih podatkih naj bi prezivele v zuzelkah in drugih nevretencarjih.
1114 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: LEPTOSPIROZA
Epizootiologija Pred vee kot sto leti je leptospirozo pri cloveku prvic opisal AdolfWeil, po katerem se je bolezen tudi imenovala Weilova bolezen. Nekoliko kasneje je bila opisana pri psih in govedu, leta 1947 pa pri konjih v Rusiji. Zivali so najpogosteje okuzijo v toplih in vlaznih delih sveta. Ker bakterija za prezivetje potrebuje okolje z veliko dezja in toplote, se pogosteje pojavlja poleti in jeseni. Leptospire se v naravi zadrzujejo v subklinicno okuzenem koncnem gostitelju (rezervoarju). Mednje sodijo divje in domace zivali, ki so vir okuzbe za nakljucnega gostitelja, tudi cloveka. Nekateri serovari so lahko prilagojeni doloceni zivalski vrsti, tako da je koncni gostitelj hkrati tudi rezervoar za bakterijo, s tern pa se lahko razvije tudi endemska okuzenost. Konji so pogosteje okuzeni z leptospirami, vendar se pri njih ne razvije klinicna slika bolezni. Vecina izmed njih se okuzi z L. interrogans, serovari Hardio, Icterohaemoragiae, Balum, Grippotyphosa, Pomona in Bratislava. Ceprav je lahko konj za okuzbo mocno dovzeten, so bakterije zanj vecinoma manj patogene, bolezen pa subklinicna ali blaga. Nakljucni gostitelji so obicajno slabo dovzetni za okuzbo, vendar se pri njih pogosto razvije huda akutna oblika. Taki gostitelji navadno izlocajo bakterije kratek cas, zato tak prenos bolezni ni ucinkovit. Pri vecini leptospirnih serovarov je konj nakljucni gostitelj. Primarni vir okuzbe je urin okuzenih zivali Oeptospirurija), ki ima pomembno vlogo pri sirjenju leptospir. Gostitelj lahko bakterijo, zaradi kronicne okuzenosti ledvicnih tubulov, v urinu izloca daljsi cas. Z mililitrom urina se med boleznijo izloci do 107 leptospir. Ker lahko izlocanje leptospir z urinom traja dalj casa, je urin najpomembnejsi vir prenosa okuzbe v okolje, na druge zivalske vrste in cloveka. Ker v nevtralnem ali blago alkalnem urinu leptospire prezivijo dalj casa, imajo rastlinojedi pri sirjenju leptospir pomembnejso vlogo od mesojedov, ki imajo kisel urin. Razen z uri nom bolnih zivali se lahko leptospire prenasajo tudi s slino, zvrzenimi plodovi, posteljico, plodovno vodo, izcedki iz maternice, hrano in mlekom. Dovzetne zivali se lahko okuzijo tudi s kontaminirano prstjo, s hrano, vodo in z lizanjem kontaminiranih predmetov. Zelo pomemben vir okuzbe so tudi mali glodavci (podgane, misi). Z urinom pogosto izlocajo leptospire in posredno kontaminirajo okolico (vodo, tla). Na ta nacin sklenejo kuzni krog med sabo in drugimi prosto ziveCimi zivalmi. Ta krog je poleg glodavcev vezan tudi na druge zivali, ki se lahko okuzijo neposredno ali posredno, in tako postanejo posreden ali neposreden vir okuzbe. Tudi clovek se lahko okuzi na tak nacin. Med domacimi zivalmi najpogosteje zbolijo prasici, govedo, psi in ovce, ki se okuzijo s kontaminirano vodo in hrano. Najverjetneje pa lahko pride povzrocitelj v organizem tudi preko poskodovane koze in sluznic.
111s I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Patogeneza Natancen mehanizem nastanka bolezni ni poznan v celoti. Lepto,spire vstopijo v gostitelja preko sluznic in poskodovane mehke in vlazne koze, z vdihavanjem, zau zitjem ali ugrizom okuzene zivali. Uspesnost okuzbe je odvisna od kolicine leptospir, njihove virulence in dovzetnosti gostitelja. Po vstopu leptospir v kri se 4 do 10 dni po okuzbi razvije bakteriemija. V septikemicni fazi (leptospiremiji) se leptopsire do 8 dni zadrzujejo v krvi, nato pa se naselijo v razlicnih organih in tkivih, kot so ledvice in jetra, ki so za bakterijo predile~cijska mesta, ter vranica, mozgani, oci, mlecne zleze in genitalije. Pri brejih zivalih se lahko leptospire pojavijo v maternici in okuzijo plod. Bakterije lahko pogosto ostQqejo v ledvicah in epitelnih celicah ledvicnih tubulov. V n(j
1116 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: LEPTOSPIROZA
imata lahko pomembno vlogo kronicna okuzenost z leptospirami in avtoimuni mehanizem. Leptospire lahko v oceh povzrocijo poskodbe in sprozijo lokalni imunski odgovor na bakterijo ali avtoimuno reakcijo. Spremembe lahko nastanejo tudi kot alergijska reakcija na leptospirin protein. Pri tern v nobenem od aces ni leptospir, spremembe pa nastanejo 1 do 2 leti po sistemski okuzbi.
Klinicna slika Klinicni znaki leptospiroze se v prvi vrsti odrazajo v zvrgavanju, povratnem uveitisu in drugih klinicnih znakih, kot so poviSana telesna temperatura, nejescnost, apatija in vcasih zlatenica.
i·
•
.,. "
Inkubacija traja 3 do 7 dni in je pri vseh zivalskih vrstah podobna. Leptospira interrogans serovar lcterohaemoragiae, obicajno povzroci hudo septikemijo, najpogosteje pa bolezen povzrocajo Leptospira interrogans serovari Pomona in Grippotyphosa. Infekcija z leptospirami navadno poteka subklinicno. Najpogostejsa je subakutna oblika. ]e blaga in kratkotrajna. Klinicni znaki so povisana telesna temperatura, ki ji sledi nejescnost, blaga depresija, edem vek, vnetje ocesnih veznic, solzenje in fotofobija. Ko se temperatura zniza, se na sluznicah pojavi zlatenica in pikcaste krvavitve. Lahko se pojavi oligurija in hematurija. Akutna oblika se pricne s povisano telesno temperatura (> 41 °C), ki se po 3 dneh zniza in se 7. dan povrne v fizioloske okvire. Pojavijo se levkocitoza, nevtrofilija, depresija, nejescnost, azotemija, izotenurija, obcasno hiperbilirubinemija, zlatenica in hemoglobinurija. Lahko se pojavi tudi akutna odpoved ledvic (npr. Leptospira interrogans serovar Pomona). Ledvica so lahko povecana in vsebujejo tubulointersticijsko vnetje ledvic. Med akutno okuzbo ali nekaj tednov kasneje lahko breje kobile zvdejo. Pri prezgodaj rojenih zrebetih se okuzba razvije ze v uterusu. Taka zrebeta so slabotna in zlatenicna. Lahko se pojavi hematurija ali disurija. Stevilna zrebeta imajo tezave pri dihanju, poviSano telesno temperatura in so deprimirana. Sluznice so lahko rumene, lahko se pojavi driska. Taka zrebeta hitro poginejo. Kronicna oblika bolezni se odraza z obcasnim poviSanjem temperature, ki traja 2 do 5 dni. Uveitis je pogosta posledica leptospiroze, ki se lahko pojavi mesece ali leta po okuzbi. Pri razvoju bolezni naj bi pomembno sodelovali stevilni serovari, zlasti Leptospira interrogans serovar Pomona. Uveitis lahko nastane tudi zaradi stevilnih drugih razlogov. Klinicni znaki se kazejo v miozi, blefarospazmu, fotofobiji, injiciranem ciliarniku in obcasno v vnetju rozenice, ponavljajocem se hipopionu, solzenju, vnetju ocesnih veznic, sarenice, zarkovnika in panusom. Spremembam na oceh se lahko pozna posledica leptospiroze, odvisno od alergijske reakcije na okuzbo. Mesece ali leta po okuzbi z leptospirami se lahko razvije obcasna oftalmija (mesecna slepota, kronicni rekurentni recidivirajoci iridociklitis - ekvini rekurentni uveitis). V kronicni obliki se pojavi sinehija
1117 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
(blesceca razvodenitev), siva mrena, atrofija crnih teles (corpora nigra), horioretinitis in spremenjena barva sarenice. Ponavljanje te mesecne slepote se na obeh ocesih konca s slepoto. Pri tern gre v prednji ocesni komori najverjetneje za preobcutljivostno reakcijo med protitelesi in antigenom (verjetno v komaj zaznavni kolicini), ki se razsiri iz katerega koli deJa telesa. Ti klinicni znaki niso specificni in ne locijo leptospiroznega od drugih vzrokov uveitisa. Konji z uveitisom, ki so na leptospite seropozitivni, imajo 4,4 krat vecjo verjetnost izgube vida. Okuzba rodil ali ze breje kobile se lahko izraza v resorbciji plodu, zvrgu, rojstvu mrtvorojenega ali slabotnega zrebeta. Tri do stiri dni pred zvrgom postanejo kobile blago depresivne, imajo povisano telesno temperatura, so nejesce in imajo blago zlatenico. Do zvrga navadno pride sredi ali v pozni brejosti, od 6. meseca do konca brejosti, obicajno nekaj ted nov po akutni okuzbi. Zvrgje lahko tudi posledica mesane okuzbe z leptospirami in ekvinim herpesvirusom (EHV-1). Okuzena posteljica ni vedno spremenjena, pogosteje je zadebeljena, edematozna in hemoragicna. Povrsina horiona je lahko rjava in sluzava. Alantois je lahko bledo zelen, z adenomatozno hiperplazijo. Poskodbe so na posteljici difuzne s placentitisom, ki se razvije kot posledica leptospiroze. Zvrzena zrebeta imajo lahko zlatenico in so razkrojena (avtolizirana). Novorojena zrebeta pa lahko poginejo takoj po porodu.
Patoloske spremembe Najpomembnejse patoloske spremembe so vaskulitis, poskodbe endotela in vnetne infiltracije z monociti, histiociti in nevtrofilci. Zaradi razmnozevanja leptospir v razlicnih tkivih se pojavljajo poskodbe v nekaterih izmed njih. Druge spremembe se kazejo v obliki zlatenice, pljucnih krvavitev, glomerulonefritisa, ledvicnega intersticijskega edema in tubulointersticijskega vnetja ledvic. · Obsezne spremembe so lahko tudi v posteljici, zvrzenem plodu in mrtvorojenem zrebetu. Posteljica je edematozna, razpadla in vsebuje sluzav izcedek. Na zvrzenem plodu in mrtvorojenih zrebetih so spremembe na jetrih in ledvicah. jetra so povecana, lisasta, bleda ali rumena. Mikroskopsko je vidno vnetje ledvic, ki je lahko tudi gnojno. V pljucih so krvavitve in pljucnicne spremembe, v srcu pa miokarditis. Leptospire je mogoce izolirati iz posteljice, jeter in ledvic. Pri akutni obliki se pojavljajo anemije, zlatenica, hemoglobinurija in podsluznicne krvavitve. Na sluznici prebavil so lahko ciri in krvavitve. Pri mocni hemoglobinuriji se lahko pojavita emfizem in edem pljuc. Pri kronicni obliki bolezni so ledvice povecane in kazejo progresivno intersticijsko vnetje. Tudi jetra so pogosto povecana in imajo lahko majhna nekroticna zariSca.
Diagnoza Diagnoza je pogosto tezavna. Klinicni znaki (zvrg, uveitis, bolezni led vic in jeter) so v mnogocem podobni nekaterim drugim kuznim boleznim. Zato diagnoza
111s I
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: LEPTOSPIROZA
le na podlagi klinicne slike, patoloskih sprememb in epizootioloskih podatkov ni zanesljiva. Diagnozo dopolnjujejo laboratorijske preiskave, ki temeljijo na izolaciji leptospir, bioloskem poskusu, tkivni kulturi, seroloskih in histopatoloskih preiskavah in inhibiciji rasti. Leptospire je mogoce izolirati iz vzorcev krvi, urina, cerebrospinalne tekocine, mleka in maceriranega tkiva ali jih na posebnem gojiscu opazovati z mikroskopom na temni podlagi. V krvi se leptospire pojavljajo med bakteriemijo v akutnem stadiju bolezni. V urinu jih je mogoce najti v akutnem obdobju bolezni ali pri nekroticnem vnetju ledvic. V manjsi meri se lahko pojavijo tudi v cerebrospinalni tekocini. Druge diagnosticne metode so imunofluorescenca in imunoperoksidazni test, radioimunoloski test (RAI), test ELISA, aglutinacija - liza, mikroskopski aglutinacijski test (MAT) za ugotavljanje protiteles, metoda fiksacije komplementa, indirektna hemaglutinacija in intradermalni kozni test. V veterinarski medicini je najbolj uporaben test ELISA. Z imunofluorescenco in imunohistokemijsko metoda je mogoce dokazati antigen in leptospire v tkivnih vzorcih in opredeliti serovar ter zanesljivo dolociti titer protiteles v serumu in ocesni kamrici, pa tudi potrditi leptospirozni zvrg ter jih dokazati v plodovem tkivu in posteljici. V serumu zvrzenih plodov je mogoce dokazati protitelesa za leptospire. Leptospire je mogoce dokazovati v urinu ali njegovem sedimentu. Z aglutinacijo je med akutno obliko leptospiroze mogoc~ dokazati poviSan titer protiteles v serumu. Za raziskavo sta potrebna parna seruma (od 1. do 7. dne bolezni - akutni serum ; od 7. do 14. dne po prvem - konvalescentni serum). Stirikratno povecanje stevila protiteles v drugem serumu potrjuje diagnozo. Aglutinacija-liza pokaze tudi IgM protitelesa, ki se prva pojavijo po okuzbi, in IgG protitetelsa, ki se pojavijo kasneje, vendar dolgo ostajajo. Metoda je se zlasti ucinkovita in zanesljiva pri kronicni okuzbi. S histopatolosko preiskavo je mogoce dokazati leptospire v tkivu z barvanjem s srebrom in modificiranima metodama po Warthin - Starryju ter Dieterleju in Steinerju. Leptospire je mogoce dokazati tudi v tkivnih rezinah na zraku posusenih vzorcev, barvanih po Giemsi. Med septikemijo je leptospire mogoce dokazovati v krvi.
Zvrgavanje plodu, mrtvorojena in novorojena poginula zreoeta Zvrge lahko povzrocijo stevilni serovari leptospir, zlasti serovari Leptospira interrogans Grippotyphosa in Pomona. Navadno imajo kobile, ki so zvrgle, visok titer protiteles za stevilne serovare, ki se vedno ne skladajo s povzrociteljem zvrga. Titer protiteles pogosto mocno niha in znasa med 1:100 do 1:1600, vcasih tudi 1:204800.
1119 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNl KONJ
Za potrditev leptospiroznega zvrga je vee diagnosticnih tehnik, ki uporabljajo tkivo plodu in posteljice, zlasti izolacija mikroorganizma, histopatoloske tehnike (Warthin-Starry) in imunofluorescencni test.
Diagnostika ekvinega povratnega uveitisa Za diagnostiko uveitisa serolosko testiranje ni dovolj specificno in zanesljivo. Ugotavljanje protiteles za leptospire v ocesni tekocini ali steklovini (vitreous humor) ima pri diagnostiki vecjo tezo, vendar kljub temu test ne da zanesljivih rezultatov.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev perakutna oblika kuzne malokrvnosti kopitarjev, pri cemer je leptospiroza blazja in ni smrtna, rinopnevmonitis, virusni arteritis, listerioza, bolezen borna, babezioza in salmoneloza (Salmonella abortusequi) ter okuzba s St. zooepidemicus (na oceh spremembe podobne mesecni slepoti kot so hipopion, ocesni katar, vnetje rozenice).
Terapija Oblika zdravljenja je odvisna od klinicnih znakov, teze bolezni in mesta okuzbe. Nekatere zivali lahko ozdravijo spontano ali pa potrebujejo le podporno terapijo. Zdravljenje je potrebno zaceti cim prej, najbolje pred zacetkom hemoliticne faze bolezni. Uspesno ucinkovanje zdravil, zlasti antibiotikov, je zelo odvisno od akutnega ali kronicnega stadija bolezni. Najuspesnejsa antibiotika za zdravljenje akutne leptospiroze ali unicevanje perzistentne ali obcasne prisotnosti leptospir pri kronicno okuzenih zivalih in prenasalcih sta penicilin (20000-40000 I.E./kg IV, 6 ur) in tetraciklini (8-10 mg/kg IV, 12-24 ur). Med druge uspesne antibiotike sodijo ampicilin, amoksicilin (10-20 mg/kg IV, IM, 6 ur), cefotaksim (40 mgjkg IV, 6 ur), ceftiofur (2 ,2 mg/kg IV, IM, 12 ur), eritromicin, ciprofloksacin in streptomicin, lahko pa so neobcutljive na sulfonamide, kloramfenikol in cefalotin. Zaradi moznega razvoja azotemije je potrebna izbira cim manj ledvicam skodljivih antibiotikov. Antibioticno zdravljenje dopolnjuje dajanje intravenoznih tekocin in furozemida.
Zdravljenje povratnega uveitisa Zdravljenje pogosto ni uspesno. Cesto ne zadostuje dajanje protivnetnih pripravkov, midriatikov, antibiotikov in tudi imunosupresivov (npr. ciklosporin). Uspesna je lahko vitrektomija in zamenjava steklovine z mesanico fizioloske raztopine in gentamicina. Uspeh zdravljenja je odvisen tudi od odstranitve morebitnih bakterij v ocesu, vnetnih mediatorjev in celic, ki v notranjosti ocesa sodelujejo pri razvoju vnetja.
1 120
I
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: LEPTOSPIROZA
Terapija uveitisa obsega tudi parenteralno dajanje antibiotika penicilina (2000040000 I.E./kg, 6 ur) ali tetraciklinov (8-10 mg/kg IV, 12-24 ur), skupaj z lokalnimi protivnetnimi steroidnimi ali nesteroidnimi pripravki, ter uporaba mazila z atropinom (3- krat dnevno), kar omogoci zenicam, da ostanejo odprte in preprecujejo zrascanje sarenice z leco. Zdravljenje traja najmanj 7 dni oz. vsaj 2 dni po prenehanju klinicnih simptomov.
Preventiva Preventiva obsega preprecevanje dostopa konj do stojecih voda in stik z morebitnimi prenasalci, med katere sodijo govedo, prasici, divje zivali in glodavci. Za preprecitev sirjenja okuzbe je potrebno odstraniti vir okuzbe, onemogociti hranjenje z leptospirami kontaminirano hrano in vodo, izlociti oz. izolirati okuzene zivali in razkuziti kontaminirane bivalne prostore. V hlevih je potrebna ustrezna higiena, skrbno unicevanje glodavcev in skrb za suhe in drenirane pasnike. Cepljenje proti leptospiram ni uspesno in se ne uporablja.
Obolenje pri ljudeh Leptospirozaje mocno razsirjena zoonoza. Bolezen vecinoma poteka subklinicno, vendar se lahko pri okuzenih ljudeh pojavi zlatenica in obolenja stevilnih drugih organov. Vir okuzbe je navadno urin okuzenih zivali, s katerim pridejo pogosto v stik tudi veterinarji, ki pri delu ne uporabljajo zascitnih rokavic. Podrocja, ki so kontaminirana z urinom, pa je potrebno dezinficirati, najbolj uspesno z jodofori.
1121
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Maleus Konjska smrkavost, Glanders, Farcy, Rotz Maleus ali konjska smrkavost je nalezljiva bolezen predvsem kopitarjev, ki se klinicno kaze z vozlici in ciri na kozi, sluznicah in notranjih organih. Povzrocitelj je Burkholderia mallei (Pseudomonas mal/eO. Redkeje zbolijo tudi druge zivali in clovek.
Razsirjenost Maleus je bil v 19. stoletju mocno razsirjen v Evropi in izven nje. Z razvojem diagnostike in izkoreninjanja se je razsirjenost bolezni mocno zmanjsevala. Do leta 1914 se v stevilnih driavah ni vee pojavljala. Bolezen se je ponovno razmahnila med 1. svetovno vojno, predvsem pri vojaskih konjih, ki so jo prenesli tudi izven vojaskih obmocij. Taka se je ponovno razmahnila po mnogih evropskih drzavah. Do leta 1936 je bila v stevilnih drzavah izkoreninjena. Med 2. svetovno vojno se je bolezen zopet razsirila in bila po nekaj letih ponovno zatrta. V zadnjih desetletjih je bil maleus izkoreninjen v Srednji in Zahodni Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki. V Sloveniji bolezni ni. V danasnjem casu je bolezen geografsko omejena na vzhodno Evropo, Azijo in severna Afrika. Endemsko se pojavlja v lraku, Turciji, Pakistanu, Indiji, Mongoliji in na Kitajskem. Izbruhi bolezni so se pojavili tudi v Braziliji in v Zdruzenih arabskih emiratih.
Etiologija Povzrocitelj je Burkholderia mallei (Pseudomonas, Bacillus, Pfeiferella, Loefflerella, Malleomyces, Actinobacillus, Corynebacterium, Mycobacterium mal/eO. Bakterija meri 0,5 x 1,4-4,0 11m, je gramsko negativna, aerobna, negibljiva, kratka, ravna ali slabo zavita palicka, ki ne tvori spar. Barva se po L6fflerju in z metilenskim modrilom. V razmazu gnoja iz maleusovih vozlicev se pojavlja v parih ali skupinah. 0 dejanski virulenci bakterije B. mallei je malo poznanega. Bakterija ima endotoksin in termolabilni eksotoksin, vendar njune lastnosti in posebnosti niso poznane. Bakterija je slabo odporna proti skodljivim vplivom okolja. Sposobnost prezivetja izven organizma je odvisna od stevilnih dejavnikov. V vlaznem okolju prezivi 15 do 30 dni, v gnoju 14 do 24 dni in v 30% glicerinu 12 dni. Unicijo 1- do 2- tedensko susenje. Soncni zarki jo unicijo v 24 urah ; temperatura 55 °C jo unici v 10, 80 °C pa v 5 minutah. Ni odporna proti razkuzilom in zelodcni kislini, ki jo unici v 30 minutah. Bakterija lahko nekaj casa prezivi zunaj organizma, predvsem v vlaznem in temnem okolju.
1122 1
ll. BAKTERIJSKE BOLEZNJ: MALEUS
Epizootiologija Bolezen sodi med najstarejse znane bolezni, saj so jo opisovali ze stari Grki in Rimljani. Etiologijo bolezni je prvi dokazal Viborg ob koncu 18. stoletja. Povzrocitelja so prvic izolirali leta 1882 francoski in nemski znanstveniki. Leta 1890 je bil razvit prvi diagnosticni test za smrkavost. V drugi polovici 19. stoletja je bil maleus razsirjen med konji v Severni Ameriki, zlasti pa se je razsiril med drhvljansko vojno. Med prvo svetovno vojno je bil povzrocitelj uporabljen kot biolosko orozje proti konjem in vojakom zavezniSkih sil, danes pa predstavlja nevarno biolosko orozje. Okuzeni ekvidi so edini znani rezervoar povzrocitelja. Siri se lahko tudi s subklinicno obolelimi kanji. Povzrocitelj se najpogosteje prenasa z nosnim izcedkom in vsebino koznih cirov okuzenih konj. Dovzetne zivali se okuzijo s hrano in vodo, onesnazeno z izcedki in izlocki bolnih zivali, redkeje z blatom in urinom. Zato so za sirjenje bolezni posebej pomembna skupna napajaliSca in jasli ter velika vzrejaliSca zivali, skupni pasniki in izpusti. Na pasi se lahko okuzijo s travo, kontaminirano z izcedkom bolnega konja .. V rejo se bolezen vnese z bolnimi in latentno okuzenimi kanji. Najprej zbolijo zivali, ki zivijo neposredno ob bolni zivali in so pogosto v dobri fizicni kondiciji. Za maleusom poleg konjev, oslov in mullahko zbolijo tudi macke, psi, ovce, koze, kamele, morski prasicki, voluharice in jezi. Od mesojedov se lahko okuzijo tudi levi, ce jedo okuzeno konjsko meso. Od zivali se lahko po aerogeni poti s povzrociteljem okuzijo tudi ljudje, ki pa lahko brez ustreznega zdravljenja za posledicami bolezni tudi umrejo.
Patogeneza Posebej so za okuzbo dovzetni imunsko oslabljeni kanji, ki zivijo v slabih zivljenjskih in higienskih razmerah. V organizem gostitelja vstopa preko sluznic, z zauzitjem okuzene vode, hrane in z dihanjem. Namnozi se na mestu vstopa, prehaja v limfo in krvni obtok in se naseli v razlicna gostiteljeva tkiva in organe. Po vstopu v krvni obtok se poviSa telesna temperatura. S krvjo se povzrocitelj prenese po vsem organizmu. Naseli se v nosni sluznici, kozi in podkozju, pljucih, jetrih in vranici. Na teh mestih se namnozi in povzroci specificno vnetje, ki se kaze v t.i. maleusovih vozlickih. Ti vozlicki zaradi nekroze tkiva, ki nastane kot posledica povzrociteljevih toksinov, hitro razpadejo. Na teh mestih se oblikujejo vozlici, napolnjeni z gnojem (v pljucih, kozi in drugje) ali pa se razvijejo ciri (sluznica nosu, koza). Med boleznijo povzrocitelj preide iz vozlickov v krvi obtok, od koder se v obliki metastaz siri na druga mesta v orgq.nizmu. Ob tern bolezen lahko postane akutna. V tern stadiju obcasno pride tudi do povisanje telesne temperature in pogina (maleusova sepsa).
1t23 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN I KONJ
Klinicna slika Inkubacijska doba je odvisna od virulence povzrocitelja, nacina okuzbe, njenega obsega in odpornosti okuzene zivali. Traja lahko od nekaj dni do vee mesecev. Bolezen se lahko manifestira v hujsi obliki pri oslih in mulah kot pri konjih. Po okuzbi se klinicni znaki pojavijo sele po 2 do 4 tednih. Pri umetni okuzbi preko koze ali nosne sluznice se cez 2 dni pojavi povisana telesna temperatura, dan pozneje pa lokalne spremembe na vstopnih mestih povzrocitelja. Pri umetni okuzbi prebavil se cez 3 do 5 dni pojavi poviSana telesna temperatura, 8 dni kasneje pa prvi klinicni znaki. Glede na potek bolezni se razlikujeta akutni in kronicni maleus, glede na prepoznavnost klinicnih znakov pa klinicni (vidni) in subklinicni (skriti, latentni). Glede na mesto sprememb locimo tri oblike maleusa, in sicer kozno, nosno in pljucno, ki je nadaljevanje nosne oblike. Vendar pa ima ista zival hkrati lahko znacilne spremembe na vseh treh organih. Akutna oblika poteka zelo hitro. Obolele zivali poginejo v 1 do 3 tednih. Za to obliko najbolj pogosto zbolijo osli, mule in mezgi, redkeje kanji. Lahko se pojavi tudi pri poslabsanju kronicne oblike, lahko pa se pokazejo tudi znaki septikemije. Telesna temperatura se povisa in doseze 41 do 42 °C. Bezgavke so otekle, na vidnih sluznicah se pojavijo krvavitve. Na nosni sluznici se pojavijo vozlici, ki hitro razpadejo, oblikujejo se ciri. Enake spremembe lahko nastanejo na zrelni sluznici, grlu in sapniku. Zaradi vnetja zgornjih dihal postane dihanje otezeno. Kozne bezgavke so otecene in dajejo videz grbic, ki dan kasneje pocijo. Na kozi nastanejo Ciri. VCasih se ciri razsirijo na vecje povrsine koze. V zacetku bolezni se iz nosu cedi vodeno sluzav izcedek, ki kmalu postane krvav in gnojen, lahko tudi zelenkaste barve. Spremembe v pljucih v casu zivljenja obolele zivali navadno niso zaznavne. Pojavijo se lahko stevilni maleusni vozlici razlicnih velikosti, bronhopnevmonicna zarisca ali gangrenozno spremenjeni deli pljuc ter pogosto tudi vnetje porebrnice. Lahko se razvije vnetje srcne misice in posameznih misicnih skupin. Zivali stojijo zgrbljeno in kazejo misicne bolecine. Tezko se premikajo in hodijo. Pogosto nastanejo otekline zadnjih nog. Kronicna oblika je pri konjih najpogostejsa (90%). Spremembe so na nosni sluznici, kozi in pljucih. Maleusna zarisca so lahko tudi v drugih organih, zlasti jetrih in ledvicah, izjemoma na crevesni sluznici, kosteh in v misicju. Lahko pa zivali bolehajo mesece in leta brez opaznih klinicnih sprememb. Pri kozni obliki so spremembe na kozi, v njej in v podkozju. Pojavijo se boleci vozlici v velikosti graha ali oreha, ki kmalu postanejo mehkejsi. Na najviSjem delu, kjer prebije kozo, strli dlaka. V primeru, da se ognojijo (abscedirajo), se pojavi siva rumenkast sluzav izcedek. Stene vozlicev razpadejo. Iz njih se razvijejo ciri v obliki kraterja in nazobcanih robov, napolnjeni z izcedkom. Dno je pokrito z rdecim granulacijskim tkivom, ki zlahka krvavi. Ciri se tezko celijo in zapustijo zvezdaste brazgotine. Okolica cirov je edematozno otecena. Otekle so tudi
1124 1
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: MALEUS
regionalne bezgavke, ki imajo videz vozlov, nanizanih na vrvi. Prizadeto je tudi podkozno tkivo. Pri nosni obliki se najprej pojavita povisana telesna temperatura in nosni katar. Nosni izcedek, ki je lahko eno- ali obojestranski, je v zaeetku voden in sluzav, nato pa gnojen in sivkast oz. sivkasto zelenkaste barve ter veasih pomesan s krvjo. Nosne odprtine so onesnazene z izcedkom. Na nosni sluznici se pojavijo rdeee pege v velikosti Ieee, na nosnem pretinu pa se razvijejo majhni vozliei, ki ulcerirajo in se zabrazgotinijo v obliki zvezde. Poskodbe se preoblikujejo v globoke eire s povisanimi neravnimi in nazobeanimi robovi. Nastale spremembe lahko ovirajo dihanje. Dno eira je sprva rdeee in zlahka krvavi. Prekrito je z rumenkastim sluzavim gnojem, postane pa belkaste barve s sirasto konzistenco. V njem so nekrotizirane celice s kariorektienimi jedri. Ciri postajajo vse veeji, pogosto se jih vee zdruzi v enega, tako da je prizadet veeji del nosne sluznice. Podeeljustne in druge bezgavke so poveeane in edematozne. Lahko se pojavi moena kongestija vranice in jeter ter tudi vnetje mod. Zaradi propadanja tkiva pogosto pride do predrtja nosnega pretina, proces pa se preseli v drugo polovico nosne votline. Ciri tezko zaraseajo, ee pa zarastejo, ostanejo tipiene zvezdaste brazgotine, ki so sprva rdeekaste, nato pa zbledijo. Na oboleli strani nosne sluznice oteeejo podeeljustne bezgavke. Sprva so tople, boleee, testaste in nepravilno omejene, kmalu pa postanejo trde in neboleee. V zacetku so pomicne, kasneje pa se zrastejo s kozo in okolnim tkivom ter postanejo nepomicne. Nekatere izmed njih se zagnojijo in abscedirajo. Iz njih se cedi rumenkast sluzav gnoj , ki kmalu presahne. Na tern mestu se oblikujejo kraste, ki se hitro posusijo in odpadejo. Pri pljucni obliki bolezenski znaki sprva niso vidni. Kmalu pa se pojavijo nenadna utrujenost, znojenje, visoka telesna temperatura (41°C), septikemija in bronhopnevmonija. V pljucih se pojavijo majhni tuberklom podobni vozlici, s kazeoznimi ali kalcificiranimi sredisci. Obolele zivali pokasljujejo ali kasljajo, kaselj je suh in zamolkel. Pogin je navadno zelo velik. Na prsih in trebuhu so pogosto otekline. Otekli so predvsem spodnji deli zadnjih nog. Maleusne spremembe so najpogosteje na rebrih v obliki trdih, grbastih in nebolecih sprememb. Veasih se pojavijo maleusni vozliei tudi v prepuciju, modih in vimenu. Ce ciri na teh mestih pocijo in se nato zacelijo, se na njihovih mestih oblikujejo brazgotine v obliki zvezde. Kljub primerni oskrbi oboleli konji hujsajo, se hitro utrudijo, se znojijo, dlaka zgubi lesk in obliko, koza je neelasticna. Pogosto se lahko pojavi anemija in dehidriranost. Lahko se pojavijo motnje dihanja, deprimiranost, hujsanje in neredno izlocanje blata. Konji lahko s kronicnimi ognojki zivijo se leta ali pa zaradi splosne oslabelosti kmalu poginejo.
112s I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Patologija Pri kozni obliki so vozlici ali vozli razsirjeni po telesu, najbolj pogosto po vratu, prsih, ledjih in zlasti zadnjih nogah. Vozli so veliki kot grah ali oreh. Napolnjeni so z rumenkasto sluzavo vsebino. Tkivo okoli vozlov in cirov je odebeljeno, hladetinasto, infiltrirano in slaninasto. Pri nosni obliki so spremembe na nosni sluznici in zgornjih dihalih, nosnih skoljkah in nosnem pretinu. Obrobljeni vozlici so veliki kot proso ali zrno konoplje, sivkasto rumene barve. Sluznica je rdeckasta in otecena. Z razpadanjem tkiva na vrhu vozlica nastanejo ciri z vzdignjenim in nazobcanim robom. Dno je ravno, slaninaste barve in konsistence. Vee cirov se lahko med seboj zdruzi in oblikuje razpadajoco povrsino. Pri zaceljenih cirih nastanejo brazgotine, ki so sprva rdeckaste barve. Starejse kot so, bolj so blede. Ciri so najpogosteje na sluznici nosnega pretina, na nosnih skoljkah in sluznici nosne votline. Spremembe pogosto zajamejo celotno nosno votlino in zrelo. Spremembe na sluznici pretina so enake kot spremembe na nosni sluznici, sluznici grla in sapniku. Na crevesni sluznici so maleusne spremembe redke. V vranici so vcasih lahko majhni prozorni vozlici ali vozli rumenkaste barve, na prerezu slaninasti, njihova sredina pa je izpolnjena s kasasto vsebino. V ledvicah in mozganih so spremembe redke, pogostejse pa so v modih. Ognojki, napolnjeni s sluzavo gnojno vsebino, so lahko v skeletni miSicnini. Kosti so lahko votle in napolnjene s sluzavo vsebino in na teh mestih zadebeljene. Pri pljucni obliki so vozli sivkaste barve in obrobljeni z rdecim robom, v velikosti konopljinega zrna do oreha. Razsirjeni so po vsem pljucnem tkivu. Na prerezu posameznega vozla je sredisce zmehcano, napolnjeno z razpadajocimi celicami z razpadlimi celicnimi jedri (karioreksa). Taka sredisca so pri starejsih vozlih obdana s slojem celic vezivnega tkiva.
Diagnoza Maleus lahko brez vidnih klinicnih znakov traja zelo dolgo. V rejah, kjer se je ze pojavil, lahko sum podkrepi poviSana telesna temperatura. Upravicenost suma dopolnjuje dolgotrajen, zlasti enostranski nosni izcedek, enostranska oteklina podceljustnih bezgavk in ciri na kozi, ki tezko zarascajo. Najtezje je dokazati spremembe na pljucih, saj klinicno niso vidne ali pa se kazejo v kronicnem pljucnem obolenju. Od diagnosticnih metod pride v postev maleinski preizkus z vnosom 0,2 ml maleina v vrat ali pod veko, kjer se opazuje pojav preobcutljivostne reakcije. Maleinje termicno unicen lipopolisaharidni ekstrakt B. mallei (P. malleQ. Reagent je mogoce uporabiti tudi kot antigen pri seroloskih testih. Pri pozitivnem preizkusu pride do povisanja rektalne temperature (> 40 °C), po 24 do 72 urah pa na mestu vnosa pride do lokalnega vnetja (>35 mm) oz. do edema vek, solzenja in blefarospazma ter mocnega gnojnega konjunktivitisa. Pri negativnih konjih lahko malein spodbudi tvorbo protiteles, ki jih je mogoce 1126 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZN I: MALEUS
dokazati se vee kot 6 tednov po maleinizaciji. Za diagnozo so na voljo tudi druge diagnosticne tehnike, kot fiksacija komplementa, aglutinacija, indirektna hemaglutinacija, test ELISA, racunalniska imunoelektroforeza in cELISA.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno se maleus znaCilno razlikuje od drugih bakterijskih kuznih bolezni kot so melioidoza (Burkholderia pseudomallel), okuzbe s stafilokoki, Rhodococcus equi, Pasterello ali Mannheimio ter stevilne druge. Mednje se lahko uvrscajo kronicni nosni katar, ki je lahko zaradi dolgotrajnega nosnega izcedka in otekanja podceljustnih bezgavk podoben maleusu, vendar ob prenehanju sprememb na nosni sluznici preneha tudi vnetje v bezgavkah. Ciri, ki se razvijejo kot posledica zagnojenih bezgavk, so plitvi, hitro se zarascajo in ne puscajo znacilnih iarkastih brazgotin. Pri folikularnem rinitisu po sanaciji sprememb na nosni sluznici prenehajo tudi vnetni procesi na bezgavkah. Po zacelitvi na mestih Cirov ni brazgotin. Pri tuberkulozi so ciri na nosni sluznici okrogli in globoki, brazgotine pa so po zacelitvi bolj grobe. Ciri, ki so nastali zaradi poskodb, navadno lezijo na spodnji strani nosne votline in so pokriti z rumenkastimi krastami, rdece dno pa ne granulira. Pri smoliki zbolijo predvsem mladi kanji. Med boleznijo je telesna temperatura povisana, bezgavke pa se kmalu zagnojijo. Pri epizootskem limfangitisu so otekle limfne poti in podrocne bezgavke, ki so pri maleusu nebolece in trde. Vozli pri maleusu razpadejo z nekrotiziranjem tkiva, pri epizootskem limfangitisu pa se zagnojijo. Pri ulceroznem limfangitisu so spremembe omejene na zadnje noge, ciri pa se nagibajo k zarascanju.
Terapija Zdravljenje za maleusom obolelih konjih ne pride v postev. Ker je prepovedano z zakonom, se ne izvaja. Bolno zival je potrebno evtanazirati in truplo neskodljivo odstraniti. Povzrocitelj je navadno odporen proti stevilnim antibiotikom. In vitro uspesno ucinkujejo cefotaksim (40 mg/kg IV, 6 ur), imipenem, kloramfenikol (35-50 mg/kg PO, 6-8 ur ali 25 mgjkg IV, 6-8 ur), doksiciklin (10 mg/kg PO, 12 ur ali 20 mg/kg PO, 24 ur), rifampicin (10 mgjkg PO, 24 ur), eritromicin in tikarcilin-klavulonat. Pri eksperimentalno okuzenih konjih je bila uspesno zdravljenje s kombinacijo trimetoprima in sulfonamida (15 mgjkg IV, 12 ur ; 20-30 mg/kg PO, 12-24 ur pri razmerju 5:1), ki je trajalo 20 dni.
Preventiva V vecini drzav je maleus zatrt, vendar pa je zaradi preprecitve ponovnega pojava bolezni se vedno potrebna karantena in zgodnje testiranje sumljivih .Zivali. Cepivo za konje in !judi zoper maleus ne obstaja.
1127 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Zaradi moznosti sirjenja okuzbe je potreben stalen nadzor nad transportom in sumljivimi zivalmi ter izvajanje ustreznih diagnosticnih postopkov. V prebivaliscih bolnih in sumljivih zivali je potrebna dezinsekcija in dezinfekcija hlevov in drugih prostorov, kakor tudi stalen veterinarski nadzor nad prometom na podrocju, kjer je bil maleus ugotovljen. Za diagnostiko bolezni so pomembne alergijske in seroloske metode. Posebej je pomembno, da ziva li, ki so prebolele maleus, ne postanejo imune.
Bolezen pri cloveku Vecina !judi se okuzi ob stiku z okuzeno zivaljo ali v laboratoriju. Vstopno mesto povzrocitelja je bolece. Ob lokalnem limfadenitisu se pojavljajo ciri in vozli. Pri akutnem poteku se pojavijo znaki generalizirane okuzbe, ki se lahko konca s smrtjo obolelega cloveka. Pri kronicni obliki maleusa se okuzba lahko razsiri v podkozje in miSicnino. Bakterija vecinoma vstopi v organizem preko poskodovane koze na rokah. Inkubacija traja od nekaj dni do nekaj tednov. Pojavi se lokalno gnojenje in podrocno vnetje bezgavk s povisano telesno temperatura in latergijo. Teden do stiri tedne po spremembah na bezgavkah se okuzba razsiri v obliki abscesov v jetrih, vranici, pljucih, poprsnici, podkozju in misicah. Brez ustreznega zdravljenja umre 95% !judi. Zdravljenje je zelo uspesno z imipenemom in doksiciklinom, ce ga dopolnjuje dolgotrajna terapija z azitromicinom in doksiciklinom.
1128 1
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: MONOCITNA ERLIHIOZA
Monocitna erlihioza Equine monocytic ehrlichiosis, Potomac horse fever, Equine ehrlichial colitis
Erlihioza konj je bila prvic ugotovljena leta 1969 v ZDA. Povzroca jo Neorickettsia risticii (prej Ehrlichia risticiQ. Povzroca akutni enterokolitis. Pri zrebetih je okuzba pogosto prikrita, pri odraslih konjih paje potek bolezni bistveno tezji. Bolezen se pojavljajeseni, pozimi in pomladi. Prenasalci so trematodi, zuzkojedi, klopi, najverjetneje Ixodes pacificus.
Razsirjenost Bolezen je razsirjena v Zdruzenih drzavah Amerike, Ju.Zni Ameriki (Brazilija, Urugvaj), nekaterih provincah Kanade (Nova Skotska, Ontario, Alberta), v Evropi v Franciji in na Nizozemskem ter v Indiji.
Etiologija Neorickettsia risticii je tipicna rikecija, gramsko negativna, kokoidna bakterija, ki se po Giemsi obarva temno modro oz. vijolicno. V okuzenem organizmu konj jo je mogoce najti v citoplazmi makrofagov in v zleznih epitelnih celicah crevesja. Pomnozuje se v monocitih. V periferni krvi jo je redko mogoce videti v monocitih.
Epizootiologija Monocitno erlihiozo konj (Potomac horse fever) so prvic opisali leta 1979 ob reki Potomac v Marylandu. Bolezen se vecinoma pojavlja od maja do novembra in sicer zlasti ob potokih, rekah in mocvirnatih pasnikih. Zanesljiv rezervoar rikecije N. risticii se ni poznan. Bolezen prenasajo zuzelke, ki sesajo kri, zlasti klopi. Povzrocitelja je mogoce najti v razlicnih vrstah polzev in v vodnih zuzelkah. Novejse raziskave kazejo, da naj bi bili v zivljenjskem ciklu N. risticii poleg vodnih zuzelk, prenasalci trematodi (Acantharium oregonense), ki zivijo ob vodi in potrebujejo vmesnega gostitelja vodnega polzka (Pleuroceridae, juga spp} Verjetno pa so nekateri zuzkojedci (netopirji, lastovke) prenasalci helmintov in naravni rezervoar za N. risticii. Umetna okuzba s trematodi, okuzenimi s povzrociteljem, povzroci znaCilne bolezenske znake in hematoloske spremembe. Bolezen se lahko razvije tudi po zauzitju okuzenih muh. Za okuzbo so poleg konj dovzetne tudi misi, psi, macke, govedo in druge zivali.
1 129
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Patogeneza Bolezen je kuzna, ni pa nalezljiva. Patogeneza okuzbe z N. risticii ni povsem poznana. Povzroeitelj je vezan na prenasalce (trematode), ki za vmesne gostitelje uporabljajo polze, ziveee v svezih vodah, vodne zuzelke ter kot konene gostitelje zuzkojede zivali (netopirje, ptice). Okuzba lahko poteka z zauzitjem povzroeitelja v vodni zuzelki. Parenteralno se lahko siri s prenosom okuzene konjske krvi, s prehodom okuzene cerkarije preko koze gostitelja, zauzitjem vade, ki vsebuje okuzene cerkarije in zauzitjem vodne zuzelke, ki prenasa okuzeno metacerkarijo. Po okuzbi N. risticii okuzi monocite v konjevi krvi. Ceprav jo monociti takoj fagocitirajo, se verjetno z inhibicijo zdruzitve lisosomov s fagosomi izognejo obrambnemu mehanizmu gostitelja. Povzroeitelja je mogoee najti v krvnih monocitih okuzenih konj prej kot v 6 dneh po vstopu okuzene zuzelke, v gostitelju pa vztraja vee kot 2 tedna po spontanem prenehanju klinienih znakov bolezni. V okuzenem konju se Neorickettsia risticii naseli v predilekcijskih mestih v erevesni steni predvsem velikega kalona. Poskodbe povzroei lev prebavilih. Okuzi epitelne celice kalona, mastocite in tkivne makrofage. Kot posledica poskodb mikrovilov epitelnih celic, zmanjsanega transporta elektrolitov in v okuzenih erevesnih celicah poveeanega intracelienega ciklienega adenozin monofosfata se razvije driska. Vse to vpliva na zmanjsanje absorpcije elektrolitov (Na, Cl) v erevesi svetlini, v velikem in malem kolonu pa se poveea izguba vode. Po preboleli okuzbi so konji 20 mesecev odporni na ponovno okuzbo in pojav bolezni. Pri tern verjetno sodelujeta humoralna in celiena imunost. Protitelesa lahko na vee naeinov prepreeijo vezavo povzroeitelja z gostiteljevo celico ali prodiranje vanjo. Lahko prepreeijo vezanje povzroeitelja na specifiene receptorje gostiteljevih celic z inhibicijo njihovega metabolizma ali s protitelesi okrepijo citotoksienost celic za povzroeitelja. Protitelesa, ki nastanejo po cepljenju z mrtvim cepivom, vedno ne zagotavljajo ueinkovite obrambe. Zaseitni antigen lahko ueinkuje Je med vdorom povzroeitelja ali njegovim pomnozevanjem. Tako prisotnost protiteles vedno ne pomeni unieenja povzroeitelja in imunske zaseite, saj Jahko konji po cepljenju z mrtvim cepivom ali po naravni okuzbi z N. risticii zbolijo z znaeilnimi klinienimi znaki bolezni. Vendar pa ima celiena imunost verjetno prevladujoe pomen pri zaseiti konja pred okuzbo taka z N. risticii kat drugimi rikecijami.
Klinicna slika lnkubacija navadno traja od 1 do 3 tednov. Pri starejsih konjih od 3 Jet je potek bolezni izrazito tezak. V zaeetku se pojavi blaga do huda deprimiranost in nejesenost. Sluznice so hiperemiene ali cianotiene. Pojavi se dvofazno povisanje telesne temperature (med 38,9 in 41,7 °C). V tern obdobju se lahko zmanjsa erevesna peristaltika in se razvije blaga do huda timpanija.
l 13o I
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: MONOCITNA ERLIHIOZA
V naslednjem dnevu ali dveh se pri priblizno 60% konj pojavi zmerna do moena driska s pastoznim ali vodenim blatom. Pri polovici izmed obolelih konj se ob driski pojavijo blage abdominalne boleCine. Slepo in debelo erevo sta lahko razlieno napolnjeni s plini in tekoeino. Lahko se pojavita moena toksemija in dehidracija, ki ogrozita delovanje kardiovaskularnega sistema, kar se kaze v poveeani sreni in respiratorni frekvenci ter kongestiji sluznic. Pojavi se ventralni podkozni edem in tudi edem nog, kar traja od 7 do 10 dni. Kot komplikacija se pri vee kot 40% okuzenih konj pojavi laminitis, ki se lahko kljub pojemanju drugih klinienih znakov stopnjuje. Pojav laminitisa daje slabo prognoza. Kot komplikacija se lahko pojavi tudi okuzba dihalnih organov. Pri okuzeni zivali se lahko pojavi le en, vee ali vsi opisani klinieni znaki. Navadno pogine 5 do 30% konj. Vzrok pogina je najpogosteje hipovolemieni sok in toksemija. Laminitis lahko povzroei dolgotrajno bolehanje, okuzba pa ne povzroei kroniene oblike bolezni. V zgodnjem obdobju bolezni je hemogram normalen ali pa se pojavi prehodna levkopenija (levkociti < 5000/).11), z znaeilno nevtropenijo in limfopenijo. Nekaj dni po zaeetku bolezni se pojavi moena levkocitoza (>14000/).11). Poveejo se hematokrit in plazemski proteini, kot sekundarne posledice pa se pojavita dehidracija in hemokoncentracija, ki kaze na stopnjo driske. Pri posameznih obolelih konjih se lahko kot posledica intravaskularne hemolize in trombocitopenije, razvije prehodna neregenerativna anemija. Pogosto se pojavijo znaki motenj koagulacije z znaCilnimi spremembami plazemskega fibrionogena, fibronektina, plazminogena in faktorja VIII. Neorickettsia risticii se lahko prenasa preko posteljice, kot posledica pa se razvije zvrg, resorpcijo plodu ali rojstvo slabotnega in bolnega zrebeta. Po umetni okuzbi (90 do 120 dni brejosti) kobile kmalu zvrzejo (65 do 111 dni po okuzbi). Kobile s klinienimi znaki bolezni lahko, glede na tezo bolezni, zvrzejo okrog 7. meseca brejosti. Zvrg je spontan, plod je oneeiseen z mekonijem, na zunanji povrsini pa so pikeaste krvavitve. Zivali obieajno ozdravijo po 2 do 3 tednih. Preboleli konji lahko pridobijo delno odpornost proti ponovni okuzbi. Protitelesa je v krvi mogoee najti se 300 dni po okuzbi.
Patologija Patoloske spremembe, ki nastanejo kot posledica okuzbe z N. risticii, se kazejo v moeno razsirjenem slepem in debelem erevesu, napolnjenima z vodeno vsebino. Sluznice so hiperemiene. Vidne so ulceracije, nekrotiena mesta in hiperplazije limfnih foliklov ter limfnih vozlov. Mikroskopsko so na submukozi in lamini propriji slepega erevesa in velikega kalona zmerne do obsezne infiltracije limfohistocitov. Od podobnih bolezni se razlikuje po tern, da na organih ni obseznih poskodb in ne infiltracije nevtrofilcev. V vseh obdobjih bolezni je mogoee N. risticii dokazati v tkivih s pomoejo
l nt I
•
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
elektronskega mikroskopa tervvzorcih crevesnih epitelnih celic in v makrofagih s pomocjo srebrovega barvila in postopka imunoperoksidaze z uporabo specificnih protiteles. Zelo tezko pa je povzrocitelja najti v krvnih monocitih. Pri zvrzenem plodu se znacilne spremembe kazejo v povecani kolicini blata v tankem in debelem crevesju ter v razbarvanju jeter. Mikroskopske spremembe se kazejo v limfohistiocitnem enterokolitisu, periportalnem hepatitisu, limfohistiocitnem miokarditisu in mocni infiltraciji vranice z znacilno limfohistiocitno infiltracijo in limfoidno nekrozo. Povzrocitelja je iz zvrzenega plodu mogoce izolirati iz kostnega mozga, vranice, bezgavk, kalona in jeter.
Diagnoza Zacetna diagnoza temelji na tipicnih klinicnih znakih, ki se kazejo v akutnem toksicnem enterokolitisu, odvisno od letnega casa pojava bolezni in geografskih razmer. Koncna diagnoza temelji na izolaciji in potrditvi N. risticii v krvi ali blatu okuzenega konja. Seroloske preiskave s testom ELISA in indirektno imunofluorescenco niso zanesljive, zlasti slednja zaradi velikega odstotka napacno pozitivnih rezultatov. Mogoca je izolacija povzrocitelja v celicni kulturi periferne krvi okuzenih konj, vendar pa lahko preiskava traja vee dni ali tednov. Metoda s specificnim testom PCR na N. risticii (polimerzna verizna reakcija) s preiskavo blata in periferne krvi omogoca ekstrakcijo in dolocanje nukleinskih kislin. To metoda je mogoce uporabiti tudi pri posmrtni diagnostiki, saj lahko dokazemo N. risticii v svezih ali s formalinom fiksiranih in parafinom obdelanih vzorcih kalona. Diagnozo lahko potrdi tudi parni serumski indirektni fluorescencni test v razmiku 7 do 10 dni. Diagnozo potrdi povecanje (4- kratno v 4- tednih) oz. zmanjsanje titra protiteles. Visok titer protiteles lahko potrjuje le predhodno srecanje s povzrociteljem. Hkrati pa je pomembno, da lahko nastanejo seroloske spremembe v casu, ko postanejo klinicni znaki ocitni. Ugotavljanje povecanega titra protiteles je mogoce tudi z indirektno imunofluorescenco, testom ELISA ali metoda western blot. Protitelesa se pojavijo v zacetnem obdobju bolezni in ostanejo prisotna vsaj leta dni. Povzrocitelja je v akutni fazi redko najti v krvi, zlasti v nevtrofilcih ali monocitih. Laboratorijska diagnostika krvi pokaze trombocitopenijo, levkopenijo in blago anemijo. K diagnozi lahko prispeva odsotnost drugih patogenih mikroorganizmov in klinicno patoloskih sprememb, kat so levkocitoza, povecan hematokrit in povecanje proteinov v plazmi.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev peritonitis, vse bolezni, pri katerih se pokazejo klinicni znaki enterokolitisa, kat so salmoneloza, s klostridiji povzrocena driska ali intestinalni ileus in kuzna malokrvnost kopitarjev.
1132 1
fl. BAKTERIJSKE BOLEZNI: MONOCITNA ERLIHIOZA
Terapija Najuspesneje ucinkuje oksitetraciklin (6,6-10 mg/kg IV, 12-24 ur), zlasti ce je dan v zacetku bolezni. Navadno zadostuje 5- dnevno zdravljenje. Uspeh je navadno viden ze v 12 do 24 urah. Povisana telesna temperatura se kmalu zniza, izboljsa se apetit, prav tako se uravna tudi peristaltika. Ce se zdravljenje zacne dovolj zgodaj, prenehajo klinicni znaki bolezni ze po 3 dneh, ostane pa lahko se driska. Ce se klinicni znaki znova pojavijo, je potrebno zdravljenje z oksitetraciklinom podaljsati za 5 do 7 dni. Ce kljub podaljsanju po 12 do 36 urah ni ocitnega uspeha, je lahko vzrok bolezni v drugi etiologiji. Oksitetraciklin dan med inkubacijo lahko odlozi razvoj klinicnih znakov, vendar jih ne prepreci. Ce so po parenteralni poti dani veliki odmerki, se lahko zaradi crevesno- jetrne cirkulacije pojavi v crevesju. To lahko mocno prizadene crevesno floro in poslabsa nekatere druge hkratne bolezni (npr. salmonelozo), pri katerih so lahko povzrocitelji odporni proti oksitetraciklinu. Pri zdravljenju pa lahko uspesno ucinkujeta tudi amikacin (8-10 mg/kg IV, IM, 24 ur) in kloramfenikol (35-50 mg/kg PO, 6-8 ur ali 25 mg/kg IV, 6-8 ur). Zaradi enterokolitisa in posledic, ki jih povzroci organizmu, je potrebno vzdrievati ustrezno hidracijo, acidobazno ravnoteije in razmerja elektrolitov, za kar je potrebno dajanje kristaloidnih tekocin s Ca, Mg in K, s cimer se prepreci nastanek hipovolemije in soka. Smiselno je tudi dajanje nesteroidnih antiflogistikov (NSAID), in sicer fluniksin meglumina (0,25 mgjkg, IV ali PO, 8 ur) ali feni lbutazona (2,2-4,4 mg/kg IV ali PO, 12 ur) ter bizmutovega subsalicilata (0,4-0,8 1/100 kg). Zaradi enteropatije je, ob nastanku mocne hipoproteinemije in zmanjsanih vrednosti albuminov, potrebna transfuzija plazme. Kot komplikacija se pri bolezni lahko razvije laminitis, ki zahteva ustrezno dodatno zdravljenje. Podporno terapija temelji predvsem na lajsanju klinicnih znakov z zagotavljanjem globokega nastilja in mehke podlage v boksu, dajanju hladnih obkladkov in ledu na noge in dajanju nesteroidnih protivnetnih pripravkov.
Preventiva Na voljo je vee inaktiviranih cepiv, ki jih je mogoce uporabiti zlasti na endemskih podrocjih, vendar ne nudijo najboljse zascite. Navadno preprecijo vecino klinicnih znakov, ne pa povisane telesne temperature. lmunost je po cepljenju navadno krajsa od naravne. Cepivo prav tako ne prepreci zvrga, ki ga povzroci Neorickettsia risticii. Pri zrebetih poteka prvo cepljenje v 5. do 6. mesecu, nato v 6. do 7. mesecu starosti. Pri ostalih kategorijah pa na endemicnih podrocjih poteka cepljenje vsake 4 do 6 mesecev. Kot prevent iva nastanka okuzbe je potrebno unicevati vodne zuzelke, ki prenasajo s povzrociteljem okuzene trematode. Hkrati pa je potrebno prepreciti paso konj v endemskih podrocjih, zlasti ob potokih, luzah in na drugih mocvirnatih tleh.
1133 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Prognoza Odvisna je od te2e klinicnih znakov in laboratorijsko ugotovljenih sprememb. Vecinoma je dobra pri tistih konjih, ki imajo ohranjen apetit. Prognoza je slabsa pri zivalih z azotemijo, laminitisom, dilatacijo trebuha ob hkratnem prenehanju driske. Slaba prognoza pa je pri konjih, ki imajo hematokrit ob zacetku terapije?: 50-60%, kar kaze na slabo tkivno perfuzijo.
1134 1
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: GRANULOCITNA ERLIHIOZA
Cranulocitna erlihioza Ehrlichiosis equi, Equine ehrlichiosis
Povzrocitelj je rikecija Anaplasma phagocytophilum (prej Ehrlichia equQ. Pri zrebetih je okuzba pogosto inaparentna, pri odraslih konjih pa je zelo tezka. Bolezen se pojavlja v ZDA, zlasti v jeseni, pozimi in pomladi. Naravni gostitelj je konj. Prenasalci bakterije so klopi, najverjetneje Ixodes pacificus in I. ricinus.
Razsirjenost Bolezen je bila prvic opisana okrog leta 60 prejsnjega stoletja na obronkih severne Kalifornije. Od tedaj se pojavlja v pri konjih v drugih delih ZDA, Kanadi, Braziliji in severni Evropi.
Etiologija Anaplasma phagocytophilum sodi v rod Anaplasma, skupaj z A. marginate, ki z okuzbo eritrocitov pri govedu povzroca kuzno malokrvnost in A. platys, ki z okuzbo trombocitov povzroca ciklicno trombocitopenijo pri psih. Povzrocitelj je antigensko razlicen od N. risticii. Barva se po Giemsi ali Wright-Leishmanu.
V vakuolah eozinofilnih granulocitov je lahko en ali vee kokoidnih ali kokobacilnih organizmov, premera 0,2 Jlm. Povzrocitelj je lahko tudi v vecjih zrnatih skupinah - morulah, premera ca. 5 Jlm. A. phagocytophilum je mogoce opazovati pod elektronskim mikroskopom, ki se v konjskih granulocitih pokaze v stevilnih, z membrana obdanih vakuolah premera 0,5 do 5 )1m.
Epizootiologija Pojavlja se pozimi in pomladi. Bolezen ni nalezljiva, vendar se okuzba z okuzeno krvjo lahko prenese na dovzetne konje. Povzrocitelj zajeda v citoplazmi nevtrofilcov in eozinofilcev. Zbolijo vse starostne kategorije konj, najpogosteje pa kanji, starejsi od 4let. Kanji verjetno niso poglavitni rezervoar, ker se Anaplasma phagocytophilum pojavlja v okuzenih zivalih le v akutni fazi bolezni. Na endemskih podrocjih imajo kanji viSji titer protiteles za povzrocitelja od tistih, ki zivijo drugod, kar podaja sum na obstoj subklinicne okuzbe pri zivalih na endemskih podrocjih. Kanji, ki pridejo na endemsko podrocje z drugih neokuzenih podrocij, so za bolezen veliko dovzetnejsi. Povzrocitelja v ZDA prenasajo klopi (Ixodes pacificus, Ixodes scapularis), ki so lahko tudi njegov rezervoar. Rezervoar pa so tudi mali divji glodavci (veverice, misi,
1135 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
podgane, voluharji), jelenjad, kuscarji, ptice prav tako belorepi jelen. V Evropi povzrocitelja prenasajo klopi (Ixodes ricinus), rezervoar pa so divji glodavci, jelenjad in ovce.
Patogeneza Patogeneza ni povsem pojasnjena. Po ugrizu okuzenega klopa Anaplasma phagocytophilum preide skozi kozo in vstopi v gostitelja, kjer se najverjetneje razsiri po krvi ali limfi. Invadira celice hematopoetskega in limforetikularnega sistema in se razmnozuje v vakuolah fagocitov. Do sedaj ni poznano, na kaksen nacin Anaplasma phagocytophilum poskoduje celice. Nastale tkivne poskodbe so verjetno posledica kopicenja vnetnih celic in zacetega sistemskega vnetnega odgovora. Mehanizem, na podlagi katerega se odstranijo invadirane celice in nastane patolosko zmanjsanje stevila vseh krvnih celic (pancitopenija), ni poznan. Granulocitna erlihioza sodi med bolezni, ki zmanjsujejo odpornost gostitelja. Pri obolelih konjih se lahko hitro razmahnejo oportunisticne in sekundarne okuzbe z bakterijami, virusi in glivami. Prizadete zivali imajo moteno humoralno in celicno imunost ter moteno delovanje in prehajanje nevtrofilnih granulocitov (fagocitov). Okuzba z rikecijo Anaplasma phagocitophilum povzroci nastanek imunosti. Pri eksperimentalni okuzbi se imunski odgovor razvije po 21 dneh, pri naravni pa se najvecji titer protiteles pojavi 19 do 81 dni po pojavu klinicnih znakov. Imunost traja vsaj 2 leti.
Klinicna slika Pri naravni okuzbi znasa inkubacijska doba manj kot 14 dni. Teza klinicnih znakov je odvisna oct starosti konj in trajanja bolezni. Potek bolezni je najtezji pri konjih starejsih oct 4 let. Pojavijo se znacilni klinicni znaki bolezni s poviSano telesno temperatura, depresijo, nejescnostjo, pikcastimi krvavitvami, zlatenico, edemi nog in neskladnim gibanjem. Taki konji so delovno nezmozni. Pri mlajsih oct 4let se pojavijo milejsi klinicni znaki, z zmerno povisano telesno temperatura in depresijo, z blagim edemom nog in neskladnim gibanjem. Pri konjih, mlajsih oct enega leta, so klinicni znaki, razen povisane telesne temperature, vecinoma tezko opazni. Med 1. do 2. dnevom po okuzbi telesna temperatura navadno niha med 39,4 in 41,3 °C. Pojavijo se zacetni klinicni znaki, kot so bledica sluznic, pospeseno dihanje, pikcaste krvavitve na sluznici nosnega pretina, zlatenica in neskladno gibanje. Obolele zivali se nerade gibljejo. Bolehnost in neskladno gibanje se lahko stopnjujeta do te mere, da konji zlahka padejo, kar lahko povzroci zlome kosti. Zaradi slabe zmoznosti nadzorovanja gibanja svojega telesa se pogosto opotekajo in stojijo razkreceno. Pogosto se pojavi nejescnost. Oct 3. do 5. dne po okuzbi se pojavi edem nog, glave in tezji klinicni znaki s povisano telesno temperatura. Pogosto je pospesen srcni utrip (50-60/min),
1136 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: GRANULOCITNA ERLIHIOZA
lahko se pojavi ventrikularna tahikardija in aritmije. Tak klinicni potek traja od 3 do 16 dni. Navadno je bolezen pri nezdravljenih konjih samoomejujoca. Morebitni pogin je lahko posledica sekundarne okuzbe, predvsem okuzbe dihal ali poskodb, nastalih za radi sekundarnih travm in motenega gibanja. Hematoloski parametri pokazejo anemijo, ki nastane kot posledica intravaskularne hemolize, levkopenijo, trombocitopenijo in zlatenico. V nevtrofilcih in eozinofilcih so znaCilna inkluzijska telesa (morule). Morule so pleomorfne, modro sive do temno modre barve. Konji, ki so preboleli okuzbo, so nekaj casa na ponovno okuzbo imuni. Imunost temelji na celicnem in humoralnem obrambnem mehanizmu.
Patologija Znacilne spremembe se kazejo v krvavitvah, ekhimozah in edemih. Krvavitve so najpogostejse v subkutanem tkivu, fascijah in epimiziju distalnih delov nog. Edem je navadno na nogah, na ventralni steni trebuha in na prepuciju. Histoloske spremembe so v malih arterijah in venah, predvsem v podkozju in fascijah, zivcih nog, modih in jajcnikih ter pampiniformnem pleksusu. Poskodbe zil so lahko proliferativne in nekrotizirajoce, z vnetjem endotela in gladkih misicnih celic. Mozne so celicne tromboze, obzilno kopicenje monocitiv in limfocitov ter v manjsi meri nevtrofilcev in eozinofilcev. V mozganih, ledvicah, srcu in pljucih konj, ki so med boleznijo poginili, so lahko blage vnetne poskodbe zil ali poskodbe intersticija. Na miokardu je lahko vaskulitis, ki lahko povzroci obcasno ventrikularno tahikardijo in prezgodnje ventrikularne kontrakcije. Pri kronicno okuzenih konjih so lahko poleg omenjenih poskodb tudi peritonitis, flegmone , bronhopnevmonije, artritisi itd. Mikroskopski pregled razmaza krvi in odtisa kostne sredice ze 2 dni po zacetku bolezni pokaze tipicne inkluzije v citoplazmi nevtrofilcev in eozinofilcev.
Diagnoza Diagnoza temelji na epizootioloskih podatkih, znacilnih klinicnih znakih, laboratorijski diagnostiki in ugotavljanju znacilnih morul v citoplazmi nevtrofilcev in eozinofilcev v krvnem razmazu periferne krvi, obarvane po Giemsi ali Whritu. Stevilo nevtrofilcev, ki vsebujejo morule, je v zacetku bolezni manjse kot 1%, med 3. in 5. dnem bolezni pa vsebuje morule 20 do SO% nevtrofilcev. Med diagnosticne metode sodijo tudi seroloske metode z indirektno imunofluorescenco, pri kateri imajo oboleli konji vee kot leto dni izrazito povecan titer protiteles. Diagnozo lahko zanesljivo potrdi tudi mocno obcutljiva in specificna polimerazna verizna reakcija (PCR). Uporabna je zlasti v obdobju, ko je stevilo organizmov
1137 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
povzrocitelja premajhno za diagnozo s pomocjo mikroskopa. Pri sumljivih konjih se lahko za diagnostiko uporabi fluorescencna protitelesa. Prebolele zivali pridobijo dobro imunost, ki traja 2 leti. Serolosko pozitivno reakcijo je mogoce dokazati se po 300 dneh.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pride v postev virusna influenca, ki se prav tako pricne z znacilnim povisanjem telesne temperature, monocitna erlihioza, purpura haemorrhagica, kuzna malokrvnost kopitarjev, virusni arteritis in encefalitisi.
Terapija Zdravi se z dajanjem oksitetraciklina (7 - 10 mgjkg IV, 12-24 ur, 5-7 dni). Kmalu po dajanju se izboljsajo klinicni znaki bolezni, zniza se telesna temperatura in povrne se apetit. Ostali simptomi, vkljucno z neskladnim gibanjem in edemom nog, izginejo po 2 do 3 dneh. Ce se telesna temperatura v 24 urah ne povrne na normalo oz. ce zdravljenje po 7 dneh ni uspesno, lezi vzrok bolezenskih znakov drugje. Kot dodatna terapija je smiselna uporaba nesteroidnih protivnetnih pripravkov (fluniksin meglumin, fenilbutazon itd), ki zmanjsujejo vnetje zilja in odpravljajo bolecine. Bolezen je samoomejujoca in v 2 do 3 tednih izzveni. lnkluzijska telesa je navadno ze po prvem dnevu zdravljenja tezko najti, povsem pa izginejo 48 do 72 ur kasneje. Pri posameznih obolelih konjih je potrebna podporna terapija s kristaloidnimi tekocinami, povijanjem nog in hidroterapijo za zmanjsevanja edema nog. Pri atakticnih konjih je v hlevu potreben globok nastilj, s cimer se preprecijo sekundarne poskodbe. V kolikor ne pride do komplikacij, je prognoza ugodna.
Preventiva Cepiva ni. Potrebno je prepreciti ugrize klopov s pomocjo ustreznih repelentov.
1138 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: KOLIBACILOZA
Kolibaciloza Colibacillosis neonatorum, Coli bacillosis of newborn, Kolibazilloze bei Neugeborenen
Kolibaciloza je pogosta bakterijska bolezen novorojenih zrebet in drugih mladih domacih zivali. Povzrocitelj je Escherichia coli. Bolezen se pojavlja v septikemicni obliki s sepso ali vnetnimi spremembami v razlicnih organih in tkivih ter v entericni obliki z vnetnimi procesi v crevesju, ki se kazejo v driski in dehidraciji. Brez ustreznega zdravljena se bolezen lahko hitro koncata s poginom.
Razsirjenost Bakterija je prisotna vsepovsod. Najpogosteje se pojavi pri mladih zivalih, zivecih v velikih skupinah ali rejah, redko pa pri prostozivecih zivalih. Pojavlja se vse leta, najpogosteje pomladi in pozimi. Takoj po rojstvu se bakterija, poleg stevilnih drugih, naseli v spodnjem delu crevesne sluznice tankega in debelega crevesa zrebet in drugih sesalcev. Zrebeta za to boleznijo zbolijo redkeje kot druge zivalske vrste.
Etiologija Escherichia coli (E. coli) je fakultativno anaerobna, vecinoma gibljiva, gramsko negativna palicica, velika 1,1-1,5 x 3-4 ).lm. V naravi je mocno razsirjena in je del normalne crevesne flare debelega crevesa !judi in zivali. je srednje odporna proti fizikalnim vplivom in razkuzilom. Obcutljiva je na viSjo temperatura (60 °C, 15 min} Bakterijski sevi se serolosko razlikujejo po stevilnih somatskih (0) (ca. 160), kapsularnih (K) (ca. 80), flagelarnih (H) (ciliarnih) (ca. SO) in fimbrijskih (F) (pilusnih) antigenih. Sevi E. coli so na podlagi antigenov razporejeni v serovare, ki se delijo na septikemicne in enteropatogene. Posamezni serovari se pri posameznih zivalskih vrstah pojavljajo pogosteje. Vsi serovari imajo endotoksine, nekateri tudi eksotoksine, ki imajo pomembno vlogo v patogenezi kolibaciloze. Virulenca serovarov E. coli je odvisna od sestave in sposobnosti tvorbe toksinov. Novorojena zrebeta se ob pomanjkanju kakovostnega mleziva z enteroinvazivnimi sevi okuzijo s hrano, preko ocesnih veznic in popka. Oriska lahko nastane kot posledica delovanja enterotoksinov, ki jih tvorijo specificni enterotoksigeni serovari E. coli. Toksini delujejo na crevesno sluznico in povzrocijo motnje pri prenosu vade in elektrolitov, zaradi cesar se tekocina nakopici v crevesju. Razvije se driska, dehidracija in drugi znaki okuzbe. Ta oblika pri zrebetih ni pogosta. Oriska je lahko tudi posledica neposrednega j 139 l
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
vpliva toksinov na crevesno sluznico, ki se nanje odzove z vnetjem. Ta oblika je pri zrebetih pogosta, vendar driska velikokrat ni opazna. Pogosteje pa enteroinvazivni sevi povzrocijo septikemijo, ki je pri zrebetih pogostejsa. Septikemicna oblika boleznije tako bolj znacilna kot entericna in enterotoksicna. Kot primarna oblika bolezni se lahko razvije pri poskodbi crevesnega epitela in resic, kar se odraza v slabi absorpciji vode in hranilnih snovi.
Epizootiologija Zrebeta najpogosteje zbolijo v prvih 3 do 18 dneh po porodu. K razvoju bolezni znatno prispevajo letni cas in vremenske razmere, zlasti hladno, vlazno in vetrovno zimsko vreme ter poletna susa in vrocina. Pri zrebetih je E. coli mnogo manj pogosto patogena kot pri drugih zivalskih vrstah. Kljub temu da je redno prisotna v blatu, vedno ne povzroca driske in predstavlja pogosto sekundarno okuzbo. Vendar pri zrebetih povzroca priblizno cetrtino vseh septikemij, ki se pojavljajo pogosteje od drugih oblik kolibaciloze. Septikemicni sevi so invazivni in zaradi septikemije hitro povzrocijo pogin. Pri prezivelih zivalih se bakterije lahko naselijo v sklepih in drugih tkivih. Pri vecini zivalskih vrst je vir okuzbe blato okuzenih zivali. Bakterijo lahko prenasajo tudi klinicno zdrave odrasle zivali in zrebeta. Okuzene zivali so glavni rezervoar enterotoksigene E. coli, njihovo blato pa je glavni vir onesnazenja okolja. Pasivno imunost pred septikemicno in enteriticno obliko kolibaciloze dobijo zrebeta z imunoglobulini v mlezivu, ki ga morajo nekaj ur po skotitvi prejeti v zadostni kolicini in kakovosti.
Patogeneza Na razvoj kolibaciloze vplivajo imunsko stanje zivali in lastnosti serovarov E. coli. S patogenimi sevi E. coli se zrebeta okuzijo iz neposredne okolice ob
rojstvu, najpogosteje preko ust, popka in nosno - irelne sluznice. Za okuzbo so dovzetna predvsem zrebeta brez zadostne pasivne imunosti, normalne razvite crevesne flore in ucinkovitega lastnega imunskega sistema. Teza bolezni in razvoj klinicnih znakov sta posledica poteka bolezni in patogenosti serovarov. Patogena E. coli lahko samostojno povzroci obolenje ali pa spremlja katero drugo socasno potekajoco bolezen. Ko prispejo patogeni serovari E. coli v prebavila, jih del prezivi delovanje zelodcne kisline in preide v crevesje. V ugodnih razmerah se nekateri sevi pomnozijo v debelem in nato v tankem crevesu. Naselitev v teh delih crevesja ni fizioloska in pomeni motnjo, saj lahko E. coli deluje patolosko lev tankem crevesu. Septikemicna oblika se razvije pri novorojenih zrebetih, ki nimajo ustrezne kolostralne zascite. Navadno je to posledica premajhne kolicine zauzitega mleziva ali premajhne absorpcije imunoglobulinov. Mlezivo omogoci zascito pred septikemijo, ne more pa prepreciti driske.
1 140
I
ll. BAKTERIJSKE BOLEZNI: KOLIBACILOZA
Patogena E. coli povzroci okuzbo tkiv. V sistemsko cirkulacijo prehajajo preko crevesne stene, nosno - 2relne sluznice, tonzilarnih kript in popkovnih zil. Klinicni znaki in patoloske spremembe so posledica soka, ki se razvije zaradi delovanja endotoksinov. Ti povzrocajo znizan krvni tlak, bradikardijo in slabse delovanje srca, hipotermijo, spremenjeno krvno sliko, motnje koagulacije, hiperglikemijo in nato hipoglikemijo ter zmanjsanje jetrnega glikogena. Kmalu lahko pride do pogina zivali. Pri prezivelih zivalih se bakterije lahko naselijo v razlicne organe in sklepe, kjer povzrocijo artritis. Enterotoksicna oblika se pri zrebetih pojavlja redkeje. Enterotoksigeni serovari E. coli v prednjih delih tankega crevesa sproscajo enterotoksine, ki povecajo
izlocanje tekocine in elektrolitov iz sistemske cirkulacije v crevesni lumen. Razvije se driska, dehidracija, neuravnotezenost elektrolitov, acidoza in hiperkaliemija. Izlocene tekocine so alkalne, vsebujejo malo proteinov in veliko natrijevega bikarbonata. Enterotoksini povzrocijo spremembe na epitelu crevesnih resic, atrofijo tankega crevesa in kopicenje bakterij na sluznici jejunuma in ileuma. Pri mocni acidozi se razvijejo motnje cirkulacije, sok in nato pogin. Po gin je posledica acidoze, motenega ravnovesja elektrolitov in dehidracije. Enterotoksigeni sevi sicer niso invazivni, lahko pa se vezejo na sluznico tankega in debelega crevesa. Skozi crevesni epitel prodrejo v globljo plast sluznice in se po limfni poti razsirijo v krvni obtok. E. coli se v limfnih in krvnih zilah pomnozi in s svojimi endotoksini povzroci kolitoksemijo, ki se kaze v endotoksinskem soku, povisani telesni temperaturi (pireksiji), hipotenziji in nevtropeniji. Entericna oblika se pojavlja pri mladih zrebetih, ki so zauzila mlezivo. Razvije se kat posledica kolonizacije in razmnozevanja enteropatogenih E. coli, ki tvorijo enterotoksine, povzrocajo drisko, acidozo in dehidracijo.
Klinicna slika Bolezen se pricne nenadoma. Pri nekaj dni starih zrebetih obicajno bolezen traja dan ali dva. Bolezen se lahko ze zelo razvije pred pojavom ocitnih klinicnih znakov. Lahko se pojavi blaga in prehodna diareja, lahko pa tudi trajna in huda. V crevesju se redko pojavijo krvavitve. Septikemicna oblika bolezni se pojavi v prvih dneh zivljenja. Zrebeta postanejo slabotna, deprimirana, nerada sesajo in so nejesca. Na sluznicah se lahko pojavijo krvavitve. Pojavijo se tudi motnje dihanja. V zacetku bolezni je lahko telesna temperatura povisana, nato pa se spusti pod fizioloske vrednosti. Frekvenca srca je sprva povecana, z napredovanjem bolezni pa se znizuje. Zrebeta kmalu padejo v komo. Lahko se pojavijo driska in krci. Ce obolela zrebeta septikemicno fazo prezivijo, se lahko bakterije naselijo v pljuCih, sklepih, kosteh in drugih delih telesa. Razvije se lahko artritis, meningitis, panoftalmija in pljucnica. V parenhimskih organih se lahko razvijejo stevilni abscesi. Prognoza je pogosto odvisna od obsega in prizadetosti organizma ter od pravocasnega pricetka zdravljenja, ki pogosto ni uspesno, zato navadno poginejo vsa obolela zrebeta. 1 141
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Enterotoksicna oblika bolezni se pojavlja pri nekaj dni ali tednov starih zrebetih. Klinicna slikaje odvisna od stevila in virulentnosti povzrocitelja. Lahko se pojavijo znaki kolapsa (entericna toksemija) z znizano telesno temperatura, slabotnostjo, bledostjo sluznic, slinjenjem, tahikardijo, aritmijo in komo. Oriska se navadno ne pojavi, slisni pa so lahko sumi pretakanja tekocine v crevesju. Prognoza je navadno slaba. Pri entericni obliki bolezni se v zacetku kot posledica napolnjenosti crevesja s tekocino, pojavi nekoliko napet trebuh. Kmalu se pojavi profuzna pastozna driska rumenkaste do rumenkasto bele barve, neprijetnega vonja, z malo formiranega in vcasih krvavega blata. Perinealno podrocje in rep sta zaradi pogostega izlocanja oneciscena s pastoznimi iztrebki. Telesna temperatura je v zacetku bolezni v fizioloskih mejah, kasneje pa se spusti pod normalne vrednosti. V tern obdobju zrebeta lahko se vedno sesajo, kar pa je odvisno od njihovega splosnega stanja, oslabelosti, razvitosti acidoze in dehidracije. Ce je entericna oblika bolezni blaga, lahko obolela zrebeta po nekaj dneh spontano okrevajo.
Patologija Spremembe so odvisne od trajanja okuzenosti. Makroskopsko navadno niso vidne. Pri hudih oblikah bolezni se pojavijo subserozne in submukozne pikcaste krvavitve, v prebavilih pa blago vnetje zelodca in crevesja. V drugih organih so lahko znaki pljucnice, meningitisa in vnetja popkovne vene. V sklepih in seroznih votlinah je lahko fibrinozni izcedek. Pri entericni obliki bolezni je truplo dehidrirano. V crevesju je nakopicen plin. V jejunumu in ileumu so poskodovane crevesne resice. Na crevesni sluznici je mnozica bakterij E. coli, crevesna stena pa je infiltrirana z nevtrofilci. V ledvicah je lahko intersticijski nefritis.
Diagnoza Diagnoza temelji na anamnezi, klinicni sliki, pregledu fecesa in ugotavljanju povzrocitelja in njegovih enterotoskinov, izolaciji in serotipizaciji E. coli, patoanatomskih spremembah in mikroskopskem pregledu organov. Povzrocitelja je mogoce dokazovati tudi s krvno kulturo. Vzorci za bakteriolosko preiskavo morajo biti odvzeti takoj po poginu, saj E. coli zelo hitro zapusti crevo in vdre v druga tkiva. E. coli pri zrebetih redko povzroca primarno vnetje crevesne sluznice. Pogosteje je sekundarec pri drugih kuznih in nekuznih boleznih. Tudi specificni toksogeni in enteroinvazivni sevi E. coli vedno ne povzrocijo driske.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev druge septikemicne in prebavne bolezni, pri katerih se pojavlja driska. Pri septikemicni obliki bolezni pridejo v postev okuzbe s salmonelo 5. abortusequi, S. typhimurium in drugimi
1142 1
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: KOLIBACILOZA
mikroorganizmi (Actinobacillus equuli, Listeria monocitogenes in Streptococcus pyogenes). Pri akutni driski pridejo diferncialnodiagnosticno v postev okuzbe z drugimi bakterijami (Clostridium perfringens B, Salmonella spp), virusi (Rotavirus) in nekaterimi zajedavci (Eimeria spp). Prebavne bolezni se od okuzbe s patogeno E. coli razlikujejo po obilnem blatu, testaste do zelatinaste oblike, pri cemer so obolela zrebeta zivahna in sesajo. Zaradi posledic prve gonitve kobile po porodu, se lahko 7 do 15 dni kasneje pri sesnem zrebetu pojavi prehodna driska.
Terapija Patogene E. coli lahko povzrocijo septikemijo, zaradi cesar je potrebno antibioticno zdravljenje po antibiogramu in podporna terapija. Kljub zdravljenju je prognoza za obolela zrebeta slaba. Pogosto je povzrocitelj proti nekaterim antibiotikom odporen (tetraciklini, neomicin, ampicilin in kanamicin), obcutljiv pa na nekatere druge, kot so trimetoprim - sulfatoksazol (15 mgjkg IV, 12 ur ; 20-30 mg/ kg PO, 12-24 ur pri razmerju 5:1), gentamicin (4,4-6,6 mgjkg IV, IM, 24 ur ; zrebeta (< 2 tednov) 12-14 mg/ kg IV, IM, 24 ur), amikacin (8-10 mg/kg IM, IV, 24 ur), kloramfenikol (35-50 mgj kg PO, 6-8 ur ali 25 mg/ kg IV, 6-8 ur), kinolone al i cefalosporine. Ob hkratnem podpornem zdravljenju je ena izmed uspesnih antibioticnih kombinacij uporaba amikacina (8-10 mg/ kg IM, IV, 24 ur) in penicilina (Na, K) (22000 I.E./kg IV, 6-8 ur ; prokain 20000 I.E./kg, 12 ur), kakor tudi fluorokinolonov (enrofloksacin 5-7,5 mg/kg IM, IV, 24 ur). Navadno so pri terapiji antibiotiki izbora aminoglikozidi (gentamicin 7 mgjkg IV in amikacin 15 mg/kg IV), ki so lahko zaradi visokih odmerkov in slabe hidracije pri zrebetih tudi nefrotoksicna. Izjemnega pomena je socasno dajanje kristaloidnih tekocin in uravnavanje delovanja crevesja s kaolinom, morfinom ali kodeinom.
Terapija enterotoksemije Za zdravljenje enterotoksemije je potrebna sprememba hrane, nadomescanje tekocin in elektrolitov (v zgodnjem stadiju bolezni ringer laktat s KCL in plazmo). Ob nastanku mocne acidoze, deprimiranosti ali ob prenehanju sesanja je primerno dajati izotonicni bikarbonat (1,25% raztopina ali 12 mg zmesanih v 1 I sterilne vode) z 20-40 mEq/ 1 KCI IV. Simptomatsko zdravljenje obsega tudi profilakticno dajanje antiulkusnih pripravkov (sukralfat 1-2 g ali 2-4 g za vecja zrebeta ; zmanjsa absorpcijo drugih pripravkov) in analgetike za blazitev bolecin. Priporocljivo je tudi dajanje antibiotikov sirokega spektra (npr. 2,2-6,6 mgjkg IV, 12 ur) in imunoglobulinov.
Profilaksa Zrebetom je potrebno v cim vecji meri prepreciti stik s patogenimi E. coli, skrbeti za higieno okolja, omogociti hranjenje z nekontaminirano hrano in vodo ter jim pravilno oskrbeti popek takoj po porodu. Pomemben profilakticni 1t43
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
ukrep je cepljenje kobil ali zrebet s primernim cepivom ter zagotoviti zrebetom neposredno po porodu zadostne kolicine kakovostnega mleziva in s tern prenos kakovostne pasivne imunosti od matere na zrebe.
1144 1
II. 8AKTERIJSKE BOLEZNI: KONTAGIOZNI METRITIS
Kontagiozni metritis Metritis contagiosa equorum, Contagious equine metritis, CEM, Ansteckende Gebarmutterentzundung der Pferde
Kontagiozni metritis je bakterijska, spolno prenosljiva kuzna bolezen kopitarjev, ki se pri kobilah kaze v plodnostnih motnjah, pogostem preganjanju, vnetju materniene sluznice in sluznice noznice. Pri konjih je povzroeitelj gramsko negativna kokoidna palieka Taylorella equigenitalis, pri oslih pa Taylorella asinigenitalis. Bolezen ne vpliva na splosno zdravstveno stanje zivali, spremembe pa povzroei na genitalijah. Veeinoma jo prenasajo okuzeni, vendar klinieno zdravi zrebci.
Etiologija Povzroeitelj bolezni Taylorella equigenitalis je gramsko negativna, kokoidna, negibljiva, obeasno pleomorfna palieica, brez kapsule. Izven genitalij prezivi le nekaj dni. T. asinigenitalis, ki bolezen povzroea pri oslih, se gentotipsko razlikuje od T. equigenitalis. Bakterije naseljujejo urogenitalni trakt zrebcev in kobil. Pri zrebcih se zadriuje v fosi glandis, distalnem delu seenice in prepuciju. VCasih jih je mogoee najti tudi v modih, nadmodku in semenskih povesmih. Pri kobilah naseljuje maternico, noznico, okolico klitorisa in fose klitoris ter klitorisne sinuse.
Epizootiologija Bolezen je bila prvie opisana 1977, med izbruhom v Newmarktu v Angliji, od koder se je hitro razsirila med konji po Evropi. Leta 1978 se je bolezen pojavila tudi v ZDA. Danes je ob Veliki Britaniji, prisotna se v veeini ostalih evropskih drzav, tudi na Balkanu, ter na japonskem in v Gvineji Bissau. V Sloveniji je bila prvie ugotovljena in potrjena leta 1981. Ponovno se je v manjsem obsegu pojavila leta 1983, kasneje pa se je pojavljala obeasno, enako tudi po letu 2000. V naravi se lahko okuzijo vsi ekvidi. Klicenosci so lahko klinieno bolne ali povsem zdrave zivali. Povzroeitelja lahko vee let prenasajo zrebci, ki so praviloma klinieno zdravi. Ob pripustu lahko irebec okuzi vse kobile, s katerimi se je plodil. Okuzba se lahko prenese tudi s kobile na kobilo, npr. z ginekoloskimi instrumenti in nehigiensko oskrbo. Klinieno bolne in tudi zdrave kobile lahko povzroeitelja izloeajo trajno ali obeasno (vee mesecev). Novorojena zrebeta se lahko okuzijo pri porodu. Povzroeitelj se lahko na njihovi genitalni sluznici zadrzuje do njihove spolne zrelosti.
l 14s
1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Patogeneza Bolezen se vecinoma prenasa s spolnim kontaktom z okuzenimi zivalmi. Najpogosteje povzrocitelja prenese okuzeni zrebec. Okuzba se lahko prenese tudi s kontaminirano opremo, instrumenti in kontaminiranim semenom ob umetni osemenitvi. Okuzba pri kobilah izzove vnetje maternicne sluznice, noznice in vratu maternice. Ze drugi dan po okuzbi se lahko v lumnu pojavi proliferacija epitelnih celic. Med 2. in 37. dnem po okuzbi se v lumnu pojavi intracelularna vakuolizacija bazalnega sloja epitela in mononuklearne infiltracije strome, s stevilnimi plazmatskimi celicami. V brisu maternicnega vratu ali telesa maternice ter maternicnega izcedka, so stevilni polimorfonuklearni levkociti in odluscen epitel.
Klinicna slika Pri zrebcih ni klinicnih znakov bolezni. Pri kobilah se lahko akutni bolezenski klinicni znaki pojavijo ze 3 do 14 dni po pripustu pod okuzenega zrebca. Kazejo se v skrajsanem pojatvenem ciklusu, nevtrofilnem vnetju maternicne in noznicne sluznice in sluznice maternicnega vratu, s profuznim sluzastim gnojnim izcedkom iz maternice, ki vsebuje nevtrofilne mononuklearne celice. Izcedek se lahko pojavlja do 2 tedna po prvi pojatvi. Rep in koza perinealnega podrocja sta oneciscena z izcedkom. Izcedek ni vedno viden, vnetje pa se lahko opazi sele pri natancnem pregledu kobile. Pri nekaterih kobilah se lahko ugotovi le blago vnetje sluznice maternicnega vratu. Znacilni znaki okuzenosti se vecinoma kazejo tudi v nerednih in predolgih pojatvah. V kronicni fazi bolezni je prisotno blago vnetje maternice in noznice, z edematozno maternicno sluznico in hiperemijo maternicnega vratu. Sluznica je prekrita s sluzavimi gnojnimi oblogami. Okuzba pri kobilah izzove zacasno neplodnost, preganjanje, podaljsane pojatve ali skrajsan pojatveni ciklus. Med brejostjo lahko kobile zvrzejo ali povrzejo okuzena zrebeta, ki lahko postanejo prenasalci. Nekatere kobile bolezen prebolijo spontano. Postanejo lahko kronicne prenasalke, ki brez klinicnih znakov bolezen prenasajo naprej.
Patoloske spremembe Bolne zivali ob ustreznem zdravljenju praviloma hitro ozdravijo. V akutni fazi se lahko v maternici ugotovi vnetje maternicne sluznice z lokalno unicenim epitelom in nevtrofilno infiltracijo strome.
Diagnoza Diagnoza temelji na anamnezi, klinicni sliki in dokazovanju povzrocitelja. Pri diagnostiki bolezni je izjemnega pomena pravilen odvzem vzorcev na dolocenih mestih spolovil in njihov transport v laboratorij ter ponovni odvzem po sedmih 1146 1
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: KONTAGIOZNI METRITIS
dneh. Uradno priznana metoda diagnostike boleznije gojiscna preiskava bakterije na cokoladnem agarju. Vzorci se jemljejo s sterilnimi vatenkami. Pri zrebcih se odvzamejo iz sinusa fose glandis, secnice in prepucija, lahko pa tudi iz predejakulacijske tekocine in sperme. Pri kobilah se brisi odvzamejo z dveh do treh mest, in sicer iz fose klitoris in klitorisnih sinusov ter maternicne sluznice. Slednji se s posebno dolgimi vatenkami odvzamejo le kobilam med gonitvijo. Pri brejih kobilah se odvzame vzorec le s klitorisne fose in sinusov. Na preiskavo je mogoce poslati tudi delce maternice in del posteljice po zrebitvi. Pri zrebcih protitelesa nikoli ne dosezejo titra, pri katerem bi ga bilo mogoce dokazati s seroloskimi testi in zaradi tega za diagnostiko in kontrolo bolezni niso zanesljivi. Pri kobilah se serumska protitelesa pojavijo le med 3. in 7. tednom po okuzbi, vendar so zaradi hitrega znizevanja dokazljiva le kratek cas po akutni fazi bolezni. Bolj zanesljive so molekularne metode - polimerazna verizna reakcija (PCR), hkrati z izolacijo bakterije in njeno determinacijo.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev druge okuzbe genitalnih organov, pri katerih se pojavljajo gnojni izcedki. Med take povzrocitelje je mogoce pristevati Streptococcus equi subspecies zooepidemicus, Pseudomonas aeroginosa, Klebsiella pneumoniae in £. coli.
Terapija Taylore/la equigenitalis je lahko odporna proti streptomicinu, linkomicinu in trimetoprimu, obicajno pa ni odporna proti penicilinu, ampicilinu, karbenicilinu, eritromicinu, kloramfenikolu, tetraciklinom in trimetoprim-sulfametoksazolu ter nalidiksinski kislini in klorheksidinu. Za lokalno terapijo je opisanih vee razlicnih nacinov zdravljenja. Lokalno zdravljenje zrebcevtraja pet dni zapored. Pricne se z dajanjem kombinacije trankvilantnega in hipnoticnega sedativa (acepromazin in detomidin), ki povzroci prolaps penisa ter s tern omogocita ciscenje penisa in prepucija s toplo vodo in detergenti, ki so primerni za uporabo na sluznicah. CiScenju celotne povrsine penisa (fosa glandis, secnica) in prepucija s 4% klorheksidinom sledi nanos 2% raztopine klorheksidina ali 0,2% nitrofurazonskega mazila ali pa se opravi ciscenje z detergentom, razkuzevanje pa z 2% klorheksidinom in nanosom antibioticnega mazila. Pri kobilah poteka zdravljenje med pojatvijo, z izpiranjem maternice s fiziolosko raztopino in dajanjem antibiotikov v maternico. Tako zdravljenje je potrebno veckrat ponoviti v zaporednih ciklusih, kar lahko traja tudi vee mesecev. Zdravljenje je uspesno zakljuceno tedaj, ko v genitalijah ni vee povzrocitelja.
1147 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Sinus klitorisa je potrebno pri okuzenih kobilah ocistiti s cerumenoliticnim pripravkom in ga nato ocistiti z 0,2% raztopino nitrofurazona, podrocje pa namazati z 0,2% mazilom nitrofurazona. Temu sledi ponovno temeljito ciscenje sinusov klitorisa in fose s 4% klorheksidin glukonatom in nato nanos 0,2% mazila nitrofurazona. Stirinajst dni po koncanem zdravljenju je potrebno v 21 dneh (pregledi vsakih 7 dni, 3- krat zapored) dokoncno preveriti uspeh zdravljenja in morebitno prisotnost povzrocitelja. Lokalno zdravljenje je vcasih potrebno dopolniti tudi z oralnim dajanjem antibiotikov, npr. trimetoprim-sulfametoksazola (30 mg/kg, 12 ur) ali antibiotikov, izbranih po antibiogramu, ob hkratnem ciscenju zunanjih genitalij in nanosu 1% srebrove sulfadiazinske kreme. Ugodno lahko ucinkuje tudi vnos antibiotikov v maternico in sicer s 3- do 5- dnevno infuzijo benzilpenicilina, ampicilina ali klorheksidina, ki jo dopolni parenteral no dajanje ampicilina (22 mg/kg IM, 12 ur ali 22,8 kg/kg IV, 8 ur).
Preventiva Prepreciti je potrebno vnos povzrocitelja v neokuzeno rejo. Ce se pojavi nevarnost za okuzbo, je potrebno opraviti bakterioloskih pregled kobil in enkrat letno redni pregled zrebcev. Okuzene zrebce in kobile je potrebno izlociti in jih ustrezno zdraviti ter prepreciti pripuste, tudi ce ne kazejo klinicnih znakov bolezni. Plemenijo lahko samo plemenjaki, ki niso okuzeni. Okuzene zivali se lahko ponovno pripuscajo po tern, ko je bakterioloska preiskava odvzetega vzorca negativna. K preventivi pomembno prispeva umetno osemenjevanje, ki moznost okuzbe zmanjsuje na najnizjo mozno mero.
Prognoza Prognoza glede na plodnost je po zdravljenju pri obeh spolih ugodna.
1148 1
ll.
BAKTERI]SKE BOLEZNI: RHODOCOCCUS EQUI (CORYNEBACTERIUM EQUI)
Rhodococcus equi (Corynebacterium equi) Rhodococcus equi (Corynebacterium equi), Pneumonia equulei, Pneumonia of foals
Rhodococcus equi (Corynebacterium equi) je pogost patogen pri zrebetih, starih od 3 tednov do 6 mesecev, pri odraslih konjih pa se okuzba pojavlja pri imunsko oslabelih zivalih. V dihalih mladih zrebet povzroca kronicno piogranulomatozno pljucnico, ki se lahko hitro konca s poginom, v prizadetih prebavilih pa se bolezen kaze v prebavnih motnjah. V gostiteljevem organizmu se lahko razsiri in prizadene tudi stevilne druge organe. Povzroca velik pogin zrebet. Zelo pomemben patogen je tudi pri ljudeh z oslabljeno odpornostjo.
Razsirjenost Rhodococcus equi je razsirJen po vsem svetu. Bolezen se pojavlja obcasno, pogosteje zlasti v velikih rejah konj. V rejah, kjer je bolezen enzootsko prisotna, se lahko okuzi 15% zrebet.
Etiologija Rhodococcus equi je gramsko pozitiven, nesporogen, negibljiv kokobacil. lma 7 kapsularnih serovarov, ki se po virulenci ne razlikujejo. Med njimi je najpomembnejsi tip I. Serovari se med seboj loCijo glede pojavljanja na razlicnih geografskih podrocjih. Rhodococcus equi tvori dva eksoencima Cholesterol oksidazo in fosfolipazo C), ki lahko sodelujeta pri njegovi virulenci. Nekateri serovari so odporni proti kislinam. Rhodococcus equi je v tleh, zlasti na mestih z velikim stevilom zivali. Pogosteje se pojavlja v toplih in vlaznih obdobjih, kar ugodno vpliva na njegovo pomnozevanje v prebavilih zivali in nato pojavljanje v okolju. Bakterijo je mogoce najti tudi v prahu, pajcevini in zraku. Ob ugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) se lahko okuzba siri tudi z aerosolom. Od razlicnih zivalskih vrst se s povzrociteljem najpogosteje okuzijo konji, najti pa jo je mogoce tudi v abscesih v bezgavkah prasicev in prezvekovalcev. Pod dolocenimi pogoji se lahko z bakterijo okuzi tudi clovek. Dokaj odporna je na stevilne antibiotike, kot je penicilin, ni pa odporna na kloramfenikol, eritromicin in gentamicin.
Epizootiologija Bole zen je bila pri konjih prvic opisana leta 1923, iz pljuc zrebet pa je bil povzrocitelj prvic izoliran leta 1973. Obicajno je v tleh, v crevesju goveda, prasicev in konj.
1149 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
V vlaznih tleh lahko prezivi vee let. Virulentni serovari se najpogosteje pojavljajo v zrebetiScih, kjer se bolezen pojavlja enzootsko. V nekaterih vzrejaliscih se povzrocitelj lahko pojavlja vsako leto. Za boleznijo zboli do 50% zrebet. Zrebeta se okuzijo preko ust, popka in z vdihavanjem povzrocitelja. Bakterija se v prvih dveh mesecih zivljenja naseli v crevesju, v iztrebkih pa se lahko pojavi ze 5 dni po okuzbi. Bolezen je najpogostejsa pri zrebetih, starih od 2 tednov do 6 mesecev. Kljub velikemu stevilu okuzenih zbolijo le nekatera. Pljucnica se najpogosteje razvije pri zrebetih, starih od 1 do 3 mesece. Razvoj bolezni v tej starosti je verjetno posledica zmanjsane pasivne imunosti. Starejsa zrebeta, razen imunsko oslabelih, zbolijo redkeje. Odrasle zivali zaradi naravne imunosti ne zbolijo, razen v primerih, ce je le ta slaba. Obolevnost je odvisna tudi od vplivov okolja, pomnozevanja povzrocitelja, sirjenja v prebavilih ter odpornosti okuzene zivali. Ce bolezen ni kmalu ugotovljena in zdravljenje ni hitro in uspesno, lahko pogine do 80% zrebet. Smrtnost se z njihovo starostjo zmanjsuje. Po okuzbi preko dihal se razvije mocna pljucnica. Najpogosteje zivali povzrocitelja vdihajo skupaj s prahom. Bolezen je delno vezana na pasnike z velikim stevilom konj, ki lahko s tal dvigujejo veliko prahu. Okuzba preko ust lahko povzroci poskodbe prebavnega trakta ter razvoj cirov in ognojkov (abscesov). Povzrocitelj lahko preide tudi v druge organe, bezgavke in sklepe. Crevesna oblika bolezni, ki navadno sledi po zauzitju povzrocitelja s kontaminirano krmo, se lahko pojavi samostojno ali hkrati s pljucno obliko. Povzrocitelja je mogoce izolirati tudi iz stevilnih zivalskih vrst, tako pri drugih domacih zivalih, npr. mackah, psih, kot tudi kameloidov in krokodilov. Slednji vecinoma ne zbolijo ali pa se pri njih razvije le omejena okuzba.
Patogeneza Rhodococcus equi je fakultativna intracelularna bakterija. Patogeneza bolezni, ki jo povzroca, se ni v celoti pojasnjena. Zrebeta se okuzijo nekaj tednov ali mesecev pred pojavom klinicnih znakov. Prvi, ki zaustavljajo prodor povzrocitelja v pljuca, so nevtrofilci in pljucni makrofagi, ki pa ga ne morejo povsem uniciti. Pri tern ima verjetno pomembno vlogo tudi humoralna imunost.
Nevtrofilci ob prisotnosti protiteles unicijo 95 do 100% bakterij. Ce protiteles ni, sami povzrocitelja ne morejo uniciti. To pojasnjuje vecje stevilo obolelih zrebet, ki imajo manj maternalnih protiteles. Mikroorganizme, ki jih nevtrofilcem kljub njihovi baktericidnosti ne uspe uniciti, lahko fagocitirajo gostiteljevi makrofagi. Ker povzrocitelja v celoti ne morejo uniciti, lahko po vstopu vanje v njih ostajajo in se pomnozujejo. Mehanizem s katerim bakterija obide fagocitni mehanizem makrofagov, ni povsem pojasnjen. Tako lahko v fagocitih prezivijo tudi virulentni sevi in se pomnozujejo. Serovari, ki nimajo virulentnega plazmida, ne prezivijo in se v makrofagih ne pomnozujejo. Pomnozevanje bakterije v makrofagih povzroci njihovo degeneracijo in propad.
l tso I
ll. BAKTERIJSKE BOLEZNI: RHODOCOCCUS EQUI (CORYNEBACTERIUM EQUI)
Pri patogenem delovanju bakterije sodelujejo tudi drugi dejavniki. Po vstopu povzrocitelja v organizem in odzivu obrambnega mehanizma se oblikujejo granulomatozne tvorbe. Na razvoj bolezni mocno vplivajo gostiteljevi nevtrofilci. Natancen vzrok, ki vpliva na nastanek granulomatoznih tvorb, ni poznan, vendar naj bi slo za vpliv citokinov in kemokinov. Granulomi verjetno sodelujejo pri omejevanju in obvladovanju okuzbe ter patologiji bolezni in izlocanju stevilnih posrednikov vnetja, ki omogocajo sirjenje bakterije in ovirajo delovanje pljuc. Granulomatozne tvorbe omogocajo trajno okuzbo pljuc. Kot posledica se razvije kronicna bronhopnevmonija, oblikujejo se stevilni abscesi in gnojno vnetje bezgavk. Pri okuzenih zrebetih redkeje pride do okuzbe preko dihal in klinicne oblike bolezni. Konec bolezni je odvisen od stevila bakterij, njihove virulence in imunskega odgovora zrebeta. Vecina le - teh se s povzrociteljem sreca v zgodnjem obdobju svojega zivljenja, a vecinoma ne zbolijo. Vzroki za obcasno pojavljanje pljucnice so verjetno posledica slabe imunosti matere in slabega imunskega odgovora zrebeta. Pri nekaterih zrebetih na razvoj bolezni pomembno vpliva njihova nezmoznost pasivnega prenosa kolostralnih imunoglobulinov. Bolezen otezuje tudi hkratna okuzba z razlicnimi virusi, s cimer se slabsa obrambni mehanizem pljuc, kar lahko pri mladih zrebetih mocno prispeva k razvoju okuzbe. Za okuzbo so tako najbolj dovzetna neodporna zrebeta. Odrasle zivali so zaradi pridobljene odpornosti na infekcijo z R. equi manj obcutljive. Okuzba crevesja povzroci nastanek ulceroznih sprememb na sluznici debelega crevesa. Redko se pojavi bakteriemija in posledicno gnojna zarisca v razlicnih organih. Pri obseznih poskodbah crevesja je glavni klinicni znak driska.
Klinicna slika Bolezenske spremembe se najpogosteje pojavljajo pri zrebetih, starih od 3 do 6 mesecev. Vecina klinicnih znakov se pojavi pred 4. mesecem starosti. Najpogosteje so prizadeta dihala, hkrati pa so lahko tudi drugi organi. Splosni klinicni znaki, ki so odvisni od mesta okuzbe, so poviSana telesna temperatura, otrplost in zmanjsan apetit. Bolezen vecinoma poteka subklinicno. Navadno napreduje zelo pocasi. Prvi klinicni znaki so pogosto komaj zaznavni. Vidni postanejo sele tedaj, ko se bolezen dodobra razvije. Razvije se le pri nekaterih zivalih, ki pogosto poginejo pred razvojem klinicnih znakov. Tudi pri akutni obliki, ki se kaze v hudih motnjah dihanja in visoki telesni temperaturi, zrebeta kmalu poginejo.
Pljucna oblika bolezni Bolezen se pogosto pojavlja pomladi. Klinicni znaki bolezni so napredujoca pljucnica, ki je lahko akutna ali pa se razvija postopoma. Pri zrebetih, ki so obolela v prvem mesecu zivljenja, poteka bolezen bolj akutno kot pri starejsih. Kljub normalnemu sesanju cedalje bolj hujsajo, cesar ne more prepreciti niti zdravljenje.
11s1
1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Najpogosteje se pri zrebetih pojavi kronicna piogranulomatozna bronhopnevmonija z abscesi in gnojnim vnetjem bezgavk. Povzrocitelja pogosto spremljajo sekundarci, zlasti Streptococcus zooepidemicus. ZnaCilni klinicni znaki so tahipneja z napornim dihanjem, ki se kaze z napenjanjem trebusne stene, razsirjanjem nosnic in pogosto tahikardijo. Sluznice so cianoticne. Lahko se pojavi poviSana telesna temperatura, deprimiranost, kaselj in sluzav do sluzavognojen nosni izcedek. Zrebeta so navadno v dobrem kondicijskem stanju, pri kronicni obliki bolezni pa so shujsana. Ob klinicnem pregledu marsikdaj niso izrazite spremembe, ki bi odrazale dejansko stanje pljucnice. V prsni votlini so slisni patoloski respiratorni sumi. Inspiratorni in ekspiratorni sumi (piski in prasketanje) so najbolj slisni v kranioventralnem delu pljuc. Odvisni so od stopnje in napredovanja bolezni. V kranioventralnih delih pljuc je lahko slisno difuzno prasketanje in sopihanje ali pa komaj slisni hropci, ki so v nizjih delih pljuc podobni sumom pri drugih pljucnicah. Ce se abscesi oblikujejo v pljucih ali na periferiji, so pljucni sumi tisji. Ti so lahko tudi posledica plevralnega izliva, ki pa pri pljucnici, ki jo povzroca R. equi, ni pogost. Vecje abscese ter pojav plevralne tekocine je mogoce klinicno zaznati s perkusijo prsnega kosa, rentgenskim slikanjem in ultrazvocno preiskavo. Ze v zacetku bolezni je mogoce v okuzenih rejah, preden se pojavijo drugi klinicni znaki, z osluskovanjem odkriti spremembe na pljucih. Hropce na posameznih omejenih podrocjih je mogoce slisati med kasljem ali po njem, ce je kaselj izzvan s pritiskom na sapnik. Hkrati se lahko povzrocitelj pojavi tudi v enem ali vee sklepih. Sepanje pri tern navadno ni ocitno, spremenjena pa je sklepna tekocina, ki je podobna kot pri asepticnem sinovitisu.
Zelodcno - crevesna oblika Zelodcno - crevesna oblika bolezni se kaze v kronicni izgubi telesne teze, vnetju sluznice tankega in debelega crevesa, vnetju sluznice slepega crevesa, abdominalnih abscesih, vnetju potrebusnice in adhezijah. Priblizno polovica zrebet, ki so zbolela za pljucno obliko, ima tudi poskodbe na crevesju. Pri vecini pride do pljucnice. Pojavi se driska, ki je lahko akutna, kronicna ali intermitentna. Pojavi se lahko tudi ascites. Zrebeta imajo vecinoma razsirjeno granulomatozno vnetje sluznice in submukoze kolona, s prizadetimi mezenterialnimi bezgavkami. Kot posledica se razvije tudi obstrukcija limfnih poti, povisana koncentracija proteinov v abdominalni tekocini in v krvi hipoproteinemija. Bolj kot so spremembe razsirjene, bolj je ogrozeno zivljenje obolelih zrebet. Druge spremembe, ki se lahko pojavijo, so septicni artritis, abscesi v podkozju ali trebuhu, meningitis, osteomielitis, plevritis in endokarditis.
11s2 I
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: RHODOCOCCUS EQUI (CORYNEBACTERIUM EQUI)
Asepticni polisinovitis Pri priblizno tretjini obolelih zrebet se pojavi imunsko pogojen polisinovitis. Prizadeti so lahko vsi sklepi, najpogosteje tibio - tarzalni in tarzalni sklepi. V nasprotju s septicnim artritisom je lahko pri imunsko pogojenem sinovitisu sepanje le neznatno. V povecani kolicini sklepne tekocine je asepticna mononuklearna pleocitoza. Histoloska preiskava sklepne tekocine pokaze limfoplazemski sinovitis. Tak asepticni artritis se navadno po koncani okuzbi resorbira.
Obolenje kosti in sklepov Poleg ostalih klinicnih znakov se lahko pojavi tudi artritis in osteomielitis, ki se razlikuje od imunsko povzrocenega polisinovitisa v tdji stopnji sepanja. Razliko pokaze tudi citoloska preiskava sklepne tekocine. Pri stevilnih zrebetih se lahko pojavi osteomielitis vretenc, pri cemer zrebeta togo hodijo, se upirajo hoji in ob palpaciji izrazajo bolecine. Ko se okuzba razsiri v epiduralni prostor, se motnje delovanja hrbtenjace ali pritiski na korene zivcev pokazejo v obliki parez, paraliz, neskladnega gibanja ali sindroma kavde ekvine. Klinicni znaki se tako razlikujejo glede na obseg in mesto poskodb. Poleg osteomielitisa se lahko pojavi tudi flegmona .
Obolenje ostalih organov Ob okuzbi z R. equi se lahko hkrati pojavijo tudi stevilne druge bolezni. Tako se lahko razvijejo flegmone, podkozni abscesi, abscesi podceljustnih bezgavk, abscesi v ledvicah, vnetje ledvic, hipopion in ulcerativno vnetje mezgovnic. Opisani so tudi hepatitis, holangitis, hepatoencefalopatije, vnetje sarenice in 2arkovnika ter vnetje ocesnega zrkla. Okuzba s tern povzrociteljem lahko skupaj z drugimi mikrobi povzroci zvrg ali vnetje posteljice, kar lahko posledicno prav tako povzroci zvrg.
Okuzba pri odraslih konjih Pri odraslih konjih se bolezen pojavlja obcasno. Klinicno se kaze z gnojno bronhopnevmonijo, vnetjem prsne mrene in bezgavk, bolezenskimi spremembami v crevesju in osteomielitisom. Povzrocitelj lahko okuzi tudi rane. Pogosteje se bolezen pojavlja pri imunsko oslabljenih odraslih konjih.
Patologija Znacilne spremembe v pljucih so stevilni med seboj loceni cvrsti vozlici v polnokrvnih in deloma atelektaticnih delih pljuc. Razlikujejo se po velikosti. Lahko se zdruzujejo v vecje poskodbe v obliki abscesov, velike od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Navadno lezijo v obeh pljucnih krilih. Za bronhopnevmonijo znacilne neenakomerne in najbolj obsezne poskobe so v kranioventralnih delih pljuc. Ob hitrem in progresivnem poteku se lahko lezije razsirijo po celotnih
11s3 I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
pljuCih. V njih so podrocja kazeozne nekroze, nekroticno tkivo pa pogosto ne obdaja izrazita fibrozna kapsula. Plevralne tekocine pogosto ni. Bronhialne bezgavke so vecinoma povecane, edematozne in vsebujejo posamezna kazeozno nekroticna zarisca. Histolosko se poskodbe kazejo v obliki vecinoma piogranulomatoznih sprememb. V zacetku vsebujejo poskodbe v pljucnih alveolarnih prostorih makrofage, celice velikanke in nekaj nevtrofilcev. Sredisce nekroticnega drobirja je obdano z nekroticnimi nevtrofilci in okolnim tkivom, prezetim z makrofagi. V makrofagih in celicah velikankah so lahko neposkodvane bakterije. V alveolarnih septih in intersticiju so limfociti in plazmatke. Po razsiritvi bolezni zajame nekroza alveolarna septa ter se razsiri na vecja podrocja pljucnega parenhima, kjer nastajajo nekroticna kazeozna zarisca. Vidni so stevilni poskodovani makrofagi, ki vsebujejo bakterije ter piogranulomatozno vnetje bezgavk. Spremembe so pogosto tudi v prebavilih in mezenterialnih bezgavkah, kar se kaze v obliki zariscnega enterokolitisa in vnetja slepega crevesa. Vili na crevesni sluznici so lahko atrofirani, crevesna sluznica pa je nekroticna. Na njej so lahko difteroidne spremembe, lahko pa je viden tudi ulcerativni enterokolitis. Oporkove in kolonove bezgavke so povecane in vsebujejo kazeozna nekroticna zariSca. V trebusni votlini, se zlasti v oporkovih bezgavkah, se lahko oblikujejo veliki abscesi. Lahko so prisotne tudi adhezije in vnetje potrebusnice. Poskodbe so lahko razsirjene tudi drugod po telesu, kar kaze na hematogeno sirjenje okuzbe. Spremembe so tudi v obliki septicnega artritisa, vretencnega osteomielitisa, hipopiona in ulcerativnega vnetja mezgovnic. Abscesi so lahko tudi na ledvicah, jetrih, vranici, kozi in v podkozju. Spremenjena je lahko tudi posteljica v obliki placentitisa, na zvrzenem plodu pa so lahko pnevmonicne spremembe. Histoloske poskodbe kazejo piogranulomatozno vnetje limfaticnega tkiva s fibronekroticnimi ulceracijami epitela.
Diagnoza Diagnoza, ki temelji le na klinicnih znakih, ni zanesljiva. Zelo pomembna je anamneza, podkrepljena s klinicnimi znaki pljucnice, ki paje ni mogoce zanesljivo povezati s povzrociteljem, starostjo zrebet ob pojavu bolezni, pojavom podobnih bolezenskih znakov pri drugih zrebetih in pojavom bolezni v preteklosti. Poleg klinicnih znakov in ugotovitvi gnojne bronhopnevmonije sum potrjuje tudi dolg, subakuten potek bolezni. · Koncno diagnozo lahko potrdi izolacija povzrocitelja ali polimerazna verizna reakcija (PCR). Druge preiskave lahko diagnozo le podprejo. Mednje sodi indirektna imunofluorescenca (IFA), izolacija bakterije iz traheobronhialnega vzorca, sklepne tekocine, peritonealne tekocine, krvi in blata ter seroloske metode - test ELISA, AGIO, SHI (sinergisticna inhibicija hemolizinov) in preiskava krvi.
1154 1
Il. BAKTERIJSKE BOLEZNI: RHODOCOCCUS EQUI (CORYNEBACTERIUM EQUI)
Krvna slika ni specificna. Pojavlja se hiperfibrinogenemija, pogosta je nevtrofilna levkocitoza z mono- in trombocitozo ali brez nje. Lahko se pojavi tudi hiperglobulinemija. K potrditvi diagnoze prispeva tudi ugotavljanje koncentracije serumskega amiloida A (SAA). V akutnem obdobju bolezni se lahko zviSa, zniza pa se, ko nastopi izboljsanje stanja, kar je hkrati znak uspesnosti zdravljenja. Drugi diagnosticni postopki obsegajo rentgensko slikanje prsnega kosa, ki v pljucih pokaze znacilne vozlaste in votle kavernozne poskodbe in abscese (odsotnost poskodb bolezni ne izkljucuje), ultrazvok, ki pokaze periferno prizadetost pljuc, racuna lniska tomografija (CT), magnetna resonanca (MRI) in scintigrafija.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev smolika (ki poteka hitreje), rinopnevmonitis in virusni arteritis, kjer so najpogosteje prizadeti zgornji deli dihal, redkeje pljuca. Pri zelo mladih zrebetih sta lahko izrazena pnevmonicni sindrom in akutna dihalna stiska. Pri salmonelozi (Salmonella abortusequi in S. typhimurium) so lahko prizadeti sklepi, redkeje pljuca. Streptococcus zooepidemicus in Str. subsp. equi povzrocata pljucnico, ki jo je mogoce dolociti z bakteriolosko preiskavo. Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev tudi okuzbe z Actinobacillus equuli (sigeloza), E. coli in Bacillus piliformis (Tizzerjeva bolezen).
Terapija Rhodococcus equi je obcutljiv na stevilne antibiotike. Ker se lahko nahaja intracelularno in povzroca piogranulomatozno vnetje, morajo antibiotiki dobro prehajati v tkivo in makrofage ter ucinkovati v relativno kislem okolju. Zelo uspesna je kombinacija antibiotikov eritromicina (estolat 25 mg/kg PO, 6-8 ur ; fosfat 37,5 mg/kg PO, 12 ur ; gluceptat 5 mg/kg IV, 4-6 ur) in rifampicina (5-10 mg/kg PO, 12 ur v kombinaciji z makrolidi ali azalidi), ki delujeta sinergisticno in uspesno prodreta v makrofage. V obicajnih odmerkih delujeta bakteriostaticno, v vecjih pa baktericidno. Zdravljenje traja vsaj mesec dni. Kombinacija obeh antibiotikov omogoca visok nivo v organizmu in preprecuje razvoj hitre odpornosti proti rifampicinu, ki se pojavi, ce je dan samostojno. Eritromicin lahko pri zrebetih povzroci drisko in visoko telesno temperatura (41,1 do 43,4 °C), ki se pojavi zlasti pri visoki zunanji temperaturi okolja. Zaradi tega je potrebno zrebeta hladiti s hladnimi alkoholnimi in vodnimi kopelmi, ventilatorjem, dajanjem antipiretikov (dipiron, ascetilsalicilna kislina) in s prestavitvijo v senco. Ucinkujejo lahko tudi drugi antibiotiki ali njihove kombinacije. Uspesno je tudi zdravljenje s sulfonamidi in trimetoprimom (30 mgjkg PO, 8-12 ur) ter rifampicinom (10 mg/ kg PO, 24 ur) in enrofloksacinom (5 mg/kg PO, 24 ur), danih samostojno ali v kombinaciji z ceftiofurom (2,2 mg/ kg IV, IM, 12 ur) ali rifampicinom. Kombinacija azitromicina (azalid) (10 mg/ kg PO, 24 ur, 5-10 dni, nato na 48 ur) in klaritromicina (polsinteticni makrolid) (7,5 mg/kg PO, 12 ur) doseze vecjo 1155
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
koncentracijo v tkivu in fagocitih. Nadalje je uspesna tudi kombinacija azitromicina (10 mgjkg, PO, 24 ur, 7 dni ; na 48 ur, 21 dni) in rifampicina (5-10 mgjkg PO, 12 ur) ali vankomicina (4,3- 7,5 mg/kg IV, 8-12 ur), ali trimetoprim-sulfametoksazola (15 mgjkg IV, 12 ur; 20-30 mgjkg PO, 12-24 ur pri razmerju 5:1). Ce so prisotne druge aerobne bakterije pa tudi ceftiofur (2,2 mgjkg IV, IM, 12 ur). Se uspesnejse je zdravljenje s kombinacijo klaritromicina in rifampicina, ki navadno traja 4 do 8 tednov. Zdravljenje lahko traja daljsi cas pri zrebetih z abscesi ali osteomielitisom. Podporna terapija, ki dopolnjuje zdravljenje, obsega dajanje nutritivov, rehidracijo ter premestitev bolnega zrebeta v hladen, primerno vlazen in zracen prostor. Podporna terapija lahko zlasti pri kronicno bolnih zrebetih izboljsa uspeh zdravljenja. V tezkih primerih je potrebna kontrola plinov v krvi in intranazalna oksigenacija (10-20 mljkgjmin} Dajanje protivnetnih pripravkov (fluniksin meglumin, fenilbutazon, ketoprofen, paracetamol) znizuje poviSano telesno temperatura. Terapijo lahko dopolnjujejo mukolitiki in kristaloidne tekocine (vzdrzevana kolicina 40 mljkg IV, 24 ur- dehidrirana zrebeta, kine morejo sesati). V akutnih primerih lahko pride v postev tudi DMSO (1 mgjkg IV), raztopljen v 1 I 0,9 NaCI. Primerni so tudi p- specificni bronhodilatatorji, kot je klenbuterol (1,6 ].lg/kg PO, 12 ur), aminofilin, teofilin in albuterol. Pri hkratnem dajanju aminofilina in eritromicina lahko nastane interakcija, ki povzroci toksicno raven aminofilina v krvi in s tern poslabsa boiezensko stanje. Podporno terapijo lahko dopolnjujejo tudi antiulkusna sredstva, kot sta ranitidin (6,6 mgjkg PO, 8 ur) in sukralfat (1-2 g PO, 6-8 ur), ki pa ne smeta biti dana
hkrati ali v kombinaciji z oralnimi antibiotiki, bronhodilatatorji ali blokatorji H2 protonske crpalke. Pri septicnih artritisih pa je potrebna tudi lokalna terapija. Pri prebavni obliki bolezni z drisko uspesno ucinkuje antibioticno zdravljenje z eritromicin stearatom, fosfatom ali estolatom (25 mgjkg PO, 8 ur) in rifampicinom (5-10 mgjkg PO, 12 ur) ali azitromicinom (10 mgjkg PO, 24 ur, 5 dni zapored, nato vsak 2. ali 3. dan). Uspesno ucinkuje tudi eritromicin laktobionat (5 mgjkg razt. v 0,9% NaCI, IV). Med alternativno zdravljenje sodijo tudi vankomicin in imipenem, ki so namenjeni predvsem uporabi v humani medicini. Zdravljenje dopolnjujejo kristaloidne tekocine (ringer laktat), z 20 mEq/1 KCI, kar nadomesti izgubo tekocine in elektrolitov ter plazma (2-41), ki vsebuje protitelesa proti endotoksinom in albumine. Tako zdravljenje izboljsa ucinkovitost kristaloidnih tekocin in omogoca dodatno zascito pred endotoksemijo. Zdravljenje je koncano, ko ni vee klinicnih znakov in se normalizira vrednost fibrinogena v plazmi, rentgenska ali ultrazvocna diagnostika pa potrdi odstranitev poskodb v pljucih.
Prognoza Ob ustreznem in pravocasnem zdravljenju je lahko ugodna do dobra, pri cemer lahko prezivi 60 do 90% zrebet. Ne prezivijo zrebeta, ki imajo visoko tahikardijo
1156 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNJ: RHODOCOCCUS EQUI (CORYNEBACTERIUM EQUr)
(>100), tezave z dihanjem in obsezne rentgensko vidne spremembe. Pri razvitem osteomielitisu, artritisu, fizitisu ali razvitih trebusnih ognojkih je prognoza nezanesljiva oz. slaba, tako pri zrebetih kot odraslih konjih. Prognoza pri sportnih konjih v zvezi z delovanjem dihalnih organov je po preboleli okuzbi vecinoma ugodna.
Preventiva Med preventivne ukrepe sodi optimalno stevilo kobil in zrebet v vzrejaliscih, kar zmanjsa moznosti sirjenja bakterije Rhodococcus equi. Ko se bolezen pojavi, je potrebno izolirati okuzena zrebeta in sproti odstranjevati njihovo blato in s tern zmanjsati onesnazenje okolja s povzrociteljem. Zrebeta morajo prebivati v primernem okolju in brez stresa, ki ga predstavljajo prevelika naseljenost, slabo prezraceni hlevi in izpostavljenost prahu. Tega je mogoce zmanjsati z vlazenjem tal ali spremeniti sestavo tal z dajanjem gramoza v okolici ograj, jasli in napajalnikov. V vzrejaliscih, kjer se bolezen pojavlja enzootsko, je potrebno bolna zrebeta cim prej odkriti in takoj priceti z zdravljenjem. Za zacetek zdravljenja zadostuje ze klinicna zaznava neobicajnih hropcev, povecanje telesne temperature nad 39 °C in povecana frekvenca dihanja, ki presega vee kot 40 vdihov na minuto. V enzootsko okuzenih rejah je mogoce v prvih 3 tednih zivljenja hebet bolezen prepreciti s preventivnim dajanjem antibiotikov in s tern zmanjsati moznost razvoja bolezni. Imunska zascita zrebet, pridobljena z uporabo bakterina, ni vedno uspesna. Imunski odgovor ne zagotavlja vedno celicne ali lokalne imunosti, ki je potrebna za primerno zascito pred povzrociteljem. Tezo bolezni lahko omili hiperimuni serum, ki ga je mogoce pridobiti s cepljenjem kobile s cepivom, ki kobil sicer ne sciti pred okuzbo. Za zagotovitev pasivne zascite morajo zrebeta cim prej po porodu zauziti zadostne kolicine mleziva. Aktivna imunizacija do danes se ni razvita. Zaradi zmanjsanja moznosti hkratnih virusnih in sekundarnih bakterijskih okuzb mora biti mladim zrebetom zagotovljen ustrezen program cepljenj proti drugim bakterijskim in virusnim boleznim.
Bolezen pri ljudeh Bolezen se pojavlja kot sekundarna okuzba pri imunsko oslabelih ljudeh. S povzrociteljem se lahko okuzijo z vdihavanjem, preko poskodovane koze in sluznic ali z zauzitjem povzrocitelja. Najpogostejsi vir okuzbe je onesnazena zemlja. Pljucna okuzba se pogosto izrazi kot piogranulomatozna pljucnica. Imunsko oslabljeni ljudje se lahko s povzrociteljem okuzijo od bolnih zivali in za boleznijo zbolijo.
J157 J
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Salmoneloza Salmonellosis, Paratyphoid, Salmonellose, Abortus infectiosus seu enzooticus equae, Paratyphoid abortion in mares, Paratyphoid-Stutenabort
Salmoneloza sodi med pomembne bolezni vseh zivalskih vrst in cloveka. Povzrocitelj je bakterija Salmonella enterica oz. njeni patogeni serovari. Povzrocajo sistemsko ali crevesno okuzbo. Bolezen se kaze v tezki septikemiji, vnetju prebavnega trakta, zvrgu in drugih lokalnih znakih. Pri zenskih zivalih povzroca zvrg Salmonella abortusequi, pri moskih pa spremembe na testisih. Nekateri serovari so patogeni za zivali in !judi.
Razsirjenost Salmonele so razsirjene povsod, so ubikvitarne. Pojavljajo se pri vseh zivalskih vrstah in cloveku. Pogosto se pojavljajo v crevesju zivali in !judi. Obolevanje zivali je zelo razlicno in odvisno tudi od bivalnega okolja in stresnih dejavnikov. Najpogosteje zbolijo teleta, prasici, perutnina, svinje, govedo, redkeje druge zivalske vrste. Obolele in prikrito okuzene zivali lahko bakterije skupaj z blatom dolgo izlocajo v okolico. Leta 1997 je v Evropi izbruhnila salmoneloza, ki jo je povzrocila Salmonella abortusequi, in povzrocila stevilne zvrge pri kobilah.
Etiologija Salmonele so gramsko negativne, aerobne in fakultativno anaerobne palicke v velikosti 0,7-1,5 x 2-5 J.lffi, gibljive, s peritrihnimi bicki, praviloma brez kapsule. Virulenco povzrocajo njihovi endotoksini. Salmonele lahko ob ugodnih pogojih v okolju prezivijo mesece in leta, zlasti v vlaznih tleh, vodi, rastlinah, iztrebkih in hrani za zivali, ki vsebujejo ribjo ali kostno moko ter kri. Odporne so proti mrazu, vecletnem susenju, posebej v blatu (vee let), prahu in hrani. Sposobnost prezivetja izven organizma je odvisna tudi od serovara. Obcutljive so na soncno svetlobo, beta- in gamasevanje, gretje (>70 °C) in pasterizacijo. Mnozijo se pri temperaturi 8 do 45 °C in pH 4 do 8 ter v okolju z malo ali celo brez kisika. Salmonele vsebujejo endotoksine. Serovari, ki povzrocajo crevesno vnetje in drisko, tvorijo citotoksine in eksotoksine, podobne enterotoksinom E. coli. Salmonele imajo razlicne antigene, ki se opredeljujejo kot 0 (somatski), Vi (kapsularni) in H (flagelarni) antigeni. Somatski antigeni so kemicno stabilni ogljikovi hidrati in lahko pod vplivom bakteriofagov (lizogenizacija) spreminjajo antigensko sestavo salmonel. Kapsularni antigeni so sestavljeni iz polisaharidov in preprecujejo aglutinacijo s protitelesi za somatske antigene. 1158 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: SALMONELOZA
Salmonele povzrocaJo sistemsko in crevesno okuzbo. Predstavnik rodu je Salmonella enterica, ki se genotipsko in fenotipsko deli v sest podvrst (Salmonella enterica subsp. arizonae, Salmonella enterica subsp. enterica, Salmonella enterica subsp. diarizonae, Salmonella enterica subsp. houtenae, Salmonella enterica subsp. indica in Salmonella enterica subsp. salamae) in vee kot 2500 serovarov. Vecina salmonel, ki so pomembne v veterinarski medicini in povzrocajo klinicne spremembe, pripadajo podvrsti Salmonella enteritica subsp. enterica. V klinicnih primerih pri konjih se se po svetu najpogosteje pojavljajo serovari Salmonella typhimurium, S. newport, S. anatum inS. agona. Prilagojeni serovari so za posameznega gostitelja strogo specificni in pri njem povzrocajo znacilne klinicne znake, med tern ko neprilagojeni serovari nimajo specificnega gostitelja in povzrocajo razlicne klinicne znake. Prilagojeni serovari navadno povzrocajo sistemsko okuzbo v obliki bakteriemije, poviSane telesne temperature in druge sistemske znake, ne povzrocajo pa driske. Ce se le ta ze pojavi, je relativno blaga. Konjem prilagojeni serovar je Salmonella abortusequi, ki povzroca zvrgavanje in bakteriemijo. Okuzijo se lahko zivali vseh starosti in kategorij , najpogosteje na pasi. Po okuzbi lahko mnoge ostanejo prikrito okuzene, bolezen pa se pojavi ob razlicnih stresnih stanjih. Breja kobila lahko zvrze na koncu brejosti, brez poprejsnjih klinicnih znakov bolezni, ali pa povrie mrtvorojeno zrebe. Pri ponovni brejosti, zaradi pridobljene imunosti, navadno ne zvrzejo. Ce se s salmonelo okuzijo novorojena zrebeta, se navadno pojavijo znaki septikemije ali kronicnega artritisa. Tudi pri starejsih zivalih se lahko poleg opisanih klinicnih znakov pojavijo se bronhitis, pljucnica, vnetje prebavil, artritis, mastitis in vnetje spolnih organov. Med neprilagojene serovare pri konjih sodijo Salmonella typhimurium , S. anatum, S. newport, S. enteritidis, S. heidelberg, S. arizona inS. agona. Povzrocajo znacilno omejeno okuzbo v crevesju, ki se kaze v enterokolitisu in driski, pri zrebetih pa se obicajno, poleg vnetja crevesja pojavi tudi septikemija. Med neprilagojenimi serovarije najpogostejsa Salmonella typhimurium, ki pri vseh zivalskih vrstah povzroca teike oblike salmoneloze in pogosto epizootije vnetja prebavil pri ljudeh po vsem svetu. Pri imunsko oslabelih odraslih konjih lahko povzroca vnetje prebavil, bronhitis ali pljucnico, pri zrebetih pa septikemijo in poliartritis.
Epizootiologija Epizootiologija salmoneloze je zelo raznolika in zapletena. Bolezen se pojavlja pri vseh zivalskih vrstah in cloveku. Predstavlja nevarno zoonozo. Sirjenje bolezni je horizontalno in vertikalno. Na razvoj vplivajo stevilni dejavniki, ki se razlikujejo glede na zemljepisno !ego, podnebne razmere, gostoto dojemljive populacije, nacine reje zivali, pripravo krme in raznolikost serovarov.
11s9 I
PETER J
I
l 16o I
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: SALMONELOZA
Na razvoj bolezni in pojav klinicnih znakov vplivajo tudi stevilni drugi dejavniki. Mednje sodi starost (zrebeta zbolijo hitreje kot odrasli konji) in razlicne vrste stresa (npr. stradanje). Kljub temu da normalna crevesna flora in motiliteta prebavil uvrscata konje med bolj odporne proti okuzbi, lahko stradanje in sprememba krme negativno vpliva na normalno crevesno bakterijsko floro. Nanjo lahko negativno vplivajo tudi drugi stresni dejavniki in antimikrobno zdravljenje, kar olajsa naselitev salmonel v prebavilih.
Patogeneza Okuzba s salmonelami je najpogostejsi vzrok akutnega toksicnega kolitisa, ki se kaze v vnetju debelega crevesa in razvoju endotoksemije. Preden salmonele preidejo v ileum, cekum in oporkove bezgavke, morajo na tej poti premagati stevilne gostiteljeve ovire. Mednje sodijo baktericidni endmi v slini, zelodcna kislina, crevesne proteaze, lizocimi, antibakterijski peptidi, komplement in fagociti. Preziveti morajo tudi srecanje z normalno crevesno bakterijsko floro. Vsi ti dejavniki delujejo na salmonele negativno in s svojim delovanjem zmanjsujejo njihova stevilo, potrebno za uspesno okuzbo. K uspesni okuzbi s salmonelami prispevajo dejavniki, ki vplivajo na naravno zelodcno in crevesno bakterijsko floro in zmanjsujejo zelodcno crevesno peristaltiko ali odstranjujejo druge naravne ovire, ki preprecujejo naselitev salmonel. Zauzitje antacidov ali pripravkov, ki zmanjsajo izlocanje zelodcne kisline, lahko omogoci prezivetje salmonel v gostiteljevih prebavilih. Na normalno crevesno floro negativno vplivajo tudi antibiotiki, ki lahko skupaj z drugimi dejavniki pospesujejo razvoj salmonel in s tern vnetje crevesja. Na uspeh okuzbe lahko vpliva tudi imunsko stanje gostitelja, stevilo bakterij, starost, vrsta zivali, stres in virulenca. Na slednje vpliva njena sposobnost naselitve in razmnozevanja v sluznici prebavil in v drugih organih, sposobnost tvorbe toksinov, prisotnost bickov, citotoksinov, enterotoksinov in lipopolisaharidov. Ob normalnih pogojih to delovanje prepreCi aerobna in anaerobna crevesna flora tako, da se veze na ciljne celice, na katere bi se vezale salmonele in s tern onemogocajo njihova vezavo na sluznico. Vnetje in nekroza epitela povzrocita izhajanje in izgubo proteinov v crevesni lumen, kar povzroci hipoproteinemijo, znacilno za hudo obliko salmoneloze. Kot posledica se razvije trebusni edem, edem nog, zrela, crevesja in pljuc. Poskodovanje crevesnega epitela in vdor sal monel v submukozo povzroci tudi sproscanje endotoksinov v krvni obtok, kar vpliva na delovanje srca, telesno temperatura, razvoj levkopenije, hemokoncentracijo, acidozo, koagulopatije in nastanek hipotenzije. Ucinkovanje enterotoksina salmonele 5. typhimurium povecuje izlocanje Cl, Na in Hp v crevesni lumen. Skoraj vse salmonele lahko pri imunsko oslabljenem organizmu povzrocijo sistemsko obliko salmoneloze, medtem ko se invazivni serovari razmnozujejo v krvi in povzrocajo sistemsko salmonelozo tudi v tistih organizmih, ki imajo normalno imunsko sposobnost. Endotoksini, ki vzpodbujajo makrofage, da izlocajo dejavnike tumorske nekroze in druge citokine, povzroca povisanje telesne 1 161
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
temperature in druge znake septicnega soka. Nekateri serovari, ki povzrocajo vnetje crevesne sluznice in drisko, tvorijo tudi citokine in eksotoksine. Pri mladih in slabo odpornih zivalih se salmonele lahko sirijo iz oporkovih bezgavk v retikuloendotelne celice jeter, od tam pa v krvni obtok. Ta prehod je lahko, zlasti pri novorojenih zrebetih, zelo hiter in traja le 15 minut. Po vstopu salmonel v krvni obtok, se lahko v 24 do 48 urah razvije febrilna reakcija, v naslednjih 3 do 9 dneh pa akutna oblika bolezni. Ce se razvije le bakterijemija, ima to za posledico razvoj akutnega enteritisa. Ta stadij prezivi vecina prizadetih zivali. Pri tern pa se salmonele naselijo v oporkovih bezgavkah, jetrih in vranici. Enteritis se lahko razvije po prvi okuzbi, pri klicenoscih pa kadar koli. Edini konjem prilagojeni serovar je S. abortusequi, ki po okuzbi navadno ne povzroci enteritisa. Po peroralni okuzbi se brez vidnih sistemskih znakov razvije bakteriemija. Ko bakterije (po okuzbi) prodrejo v submukozo, preidejo v makrofage in se po organizmu razsirijo s krvjo in limfo, kar povzroci bakteriemijo in znacilno naselitev bakterij v ciljnih organih oz. modih in posteljici, kjer povzrocajo vnetje placente (placentitis), kar ima pri brejih kobilah za posledico tudi zvrg. Zrebeta okuzenih kobil, ki se rodijo pravocasno, se okuzijo ze v maternici ali kontaminirani okolici ali prek popka kmalu po zrebitvi. Pri peroralni poskusni okuzbi s S. typhimurium se bolezenski znaki pojavijo v obliki povisane telesne temperature in nevtropenije. Tri do enajst dni po okuzbi se pojavi driska. Ova do stiri tedne po okuzbi zacnejo obolele zivali z blatom obilno izlocati salmonele. Nevtropenija, ki se pojavi v zacetku bolezni, se z zacetkom driske spremeni v nevtrofilijo.
Klinicna slika Pri s salmonelo okuzenih konjih se lahko pojavijo razlicni klinicni znaki bolezni, od neopaznega izlocanja bakterij z blatom do poteka, ki se konca s poginom. Na to vplivajo stevilni dejavniki, zlasti izpostavljenost okuzbi, kolicina povzrocitelja, virulenca in obrambne sposobnosti gostitelja. Salmoneloza se pri konjih lahko pojavlja vvec oblikah: v asimptomatski (inaparentni) obliki z zacasnim ali trajnim izlocanjem salmonel z blatom 4 do 6 dni ; v subakutni crevesni obliki, ki se pojavlja pri odraslih konjih v enzootsko okuzenih rejah in se kaze z nejescnostjo, depresijo, povisano telesno temperatura in nevtropenijo (s pomikom v levo), brez hude driske in blatom, podobnim govejim iztrebkom, s pogosto nevtropenijo in spremenjenih hematokritom ; v hudem (fulminantnem) akutnem enteritisu z drisko, povisano telesno temperatura, dehidracijo in nevtropenijo, ki se obicajno pojavlja pri starejsih zivalih ob stresu s spremljajoCimi mocnimi kolicnimi bolecinami. Za to obliko navadno dan ali dva po stresu zbolijo tudi komaj rojena ali mlada zrebeta. Pojavi se visoka telesna temperatura, cianoza sluznic, upocasnjeno dihanje, slaboten pulz, driska, kolicni napadi, anemija in zlatenica. Bolezen je pogosto smrtna (po 8 do 12 urah). Pri lazji obliki bolezni je telesna temperatura le nekoliko povisana ali spremenljiva, redko je trajno povisana.
1162 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: SALMONELOZA
Bolezen lahko traja 5 do 12 dni in jo zrebeta redko prezivijo. Ce bolezen prezivijo, ostanejo poskodbe v mozganih, kar se kaze v obliki meningoencefalitisa, poliartritisa in sprememb na drugih organih. Pri kobilah se lahko pojavi zvrg. Salmoneloza lahko pogosto povzroca mocno drisko (mocan akutni enteritis), ki je obicajna pri vseh zivalskih vrstah. Na zacetku se lahko pojavi povisana telesna temperatura (41 do 42 °C), povecana srcna frekvenca in pospeseno dihanje, kongestija sluznic, nejescnost, huda zeja, kolicni krci in nevtropenija (s pomikom v levo), ki za salmonelozo ni specificna in se pojavlja hkrati z drugimi znaki endotoksemije. Po pojavu driske se temperatura navadno kmalu zniza. Pri odraslih konjih se driska pojavlja manj pogosto. Pri tern organizem izgubi veliko vode in elektrolitov, kar povzroci dehidracijo in poruseno razmerje med elektroliti, v serumu pa izgubo proteinov. Zaradi dehidracije je povecan hematokrit, lahko se pojavi trombocitopenija. Izloceno blato lahko vsebuje kri, sluz, vcasih pa hkrati kri in obilo fibrina. Veckrat oboleli konji izlocijo krpice ali cele kose crevesne sluznice. Zaradi nastalih sprememb lahko pride do poskodb jeter in ledvic, kar povzroci spremembe biokemicnih parametrov v krvi. Bolne zivali zaradi mocne dehidracije in toksemije mocno shujsajo, izgubijo kondicijo ter poginejo po 2 do 5 dneh. Ce zdravljenje ni pravocasno in primerno, lahko pogine 75% obolelih zivali. Kot posledica akutne driske se, zlasti pri odraslih zivalih, lahko razvije laminitis. Med salmonelozo se lahko razvije tudi septikemija (smrtna septikemija). Oblika bolezni se znacilno pojavlja pri novorojenih zrebetih. Bolna zrebeta so mlahava, leiijo, imajo povisano telesno temperatura (40,5 - 42 °C) in po 24 do 48 urah poginejo. Septikemija, ki je pri zrebetih pogostejsa kot pri odraslih konjih, se lahko razvije brez ocitnih znakov enterokolitisa. Pri zrebetih se salmonele naselijo v pljucih, sklepih in kosteh. Tista, ki septikemijo prebolijo, dobijo hud enteritis, ki se pojavi 22 do 24 ur po zacetku bolezni. Ce ta stadij bolezni prezivijo, se lahko kot posledica septikemicnega poliartritisa pojavi sepanje ter pljucnica, vnetje poprsnice (plevritis) ali potrebusnice (peritonitis). Zvrg (salmonelozni abortus) pri kobilah povzroca prilagojena S. abortusequi oz. Ekvini paratifoid. Inkubacijska doba po naravni okuzbi traja od 20 do 42 dni . Obicajno se zvrg pojavi v 7. do 8. mesecu brejosti. Kobile pred zvrgavanjem ne kazejo znakov bolezni, apetit je normalen, telesna temperatura pa je lahko normalna ali nekoliko povisana. Lahko se pojavijo kolicni znaki. Pri konjih obeh spolov se lahko po okuzbi razvijeta septikemija in artritis, pri kobilah se poleg zvrga lahko pojavijo tudi fistule v vi menu, pri zrebcih pa vnetje mod. Deset do stirinajst dni pred zvrgom se lahko pri kobilah pojavi nabreklo vime in ustnice vagine. Iz noznice se cedi sluzast izcedek. Telesna temperatura je lahko povisana, ocesne veznice so zazarjene, kobile pa postanejo nejesce. Neposredno pred zvrgom postanejo nemirne, hrzajo, legajo in vstajajo ter hitro izvrzejo plod. Ce se pojavi zvrg v zgodnjih mesecih brejosti, ostane zvrzeni plod v posteljici, ce pa pride do zvrga kasneje, se posteljica izloci po zvrgu. Ob tern je telesna 1 163
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
temperatura pri kobilah pogosto povisana in doseze 40 °C. Iz noznice se v vecjih kolicinah cedi temno rumen lohialni izcedek. Rep je oneciscen in zlepljen z izcedkom. Ce zvrg nastane v zacetnih mesecih brejosti, pogosto ni opazen, nanj pa lahko opozarja le izcedek. Zaradi zvrga lahko pride do zaostajanja posteljice, vnetja maternice, sklepov, tkivnih ovojnic, pododermatitisa in tudi do jalovosti. Z lohialnim izcedkom, ki navadno preneha v 1 do 2 tednih po zvrgu, lahko kobile izlocajo salmonele. Navadno se s prenehanjem izlocanja izcedka prenaha tudi izlocanje salmonel, lahko pa izlocanje poteka tudi vee mesecev po tern (do 5 mesecev). Pravocasno rojena zrebeta pri okuzenih kobilah lahko v prvih dneh po porodu zbolijo za akutno septikemijo in poginejo. Lahko pa prezivijo in 7 do 14 dni kasneje zbolijo za poliartritisom. Zanj lahko zbolijo tudi zrebeta cepljenih kobil, ki niso pokazale zunanjih znakov bolezni. Pri odraslih konjih se lahko po okuzbi s S. abortusequi pojavita tudi septikemija in artritis. Pri okuzenih zrebcih se pojavi povisana telesna temperatura, edematozna oteklina prepucija, skrotuma in artritis. Po hidrokeli, epididimitisu in vnetju vaginalne tunike nastane orhitis in atrofija testisa, pri kobilah pa se poleg zvrga oblikujejo tudi fistule v vi menu. Drugi mozni klinicni znaki, ki se lahko pojavljajo pri salmonelozi, so tudi dilatacija zelodca in ileus. Lahko pa se kot posledica pojavi tudi obstipacija malega kolona ali kronicna driska, ki navadno traja vsaj 4 tedne, vendar za samonelozo ni znacilna. Lahko se pojavi tudi pri hudi obliki salmoneloze odraslih konj, vendar scasoma vecinoma preneha.
Patologija ZnaCilne patoloske spremembe pri konjih, obolelih za salmonelozo, se kazejo v enteritisu in enterokolitisu. Prevladujejo poskodbe v obliki difuznega fibrinoznega ali hemoragicnega vnetja slepega in debelega crevesa. Na povr5ini je lahko sluznica nekroticna in pokrita s sivkastimi prevlekami. Pri kronicni obliki so lahko ciri na edematozno spremenjeni submukozi crevesne sluznice. Oporkove bezgavke so lahko povecane, edematozne in prezete s krvavitvami. Sluznica zelodca je hiperemicna, edematozna in mestoma prezeta s krvavitvami. Na sluznici tankega crevesa je lahko blaga kongestija ali pa je pokrita s sluzavim ali krvavim izcedkom. Znacilne histoloske spremembe so v slepem in debelem crevesu. Najpomembnejse so krvavitve in povrsinska koagulativna nekroza, kjer prevladuje mononukelarna celicna infiltracija. Nekroticni epitellahko pokriva fibrinozni celicni izcedek. V lamini propriji so kapilare pogosto zamasene s fibrinskimi trombi. Kot posledica kopicenja vnetnih celic so v jetrih majhna nekroticna zarisca. Pri perakutnem enteritisu spremembe niso vidne makroskopsko. Lahko so vidni znaki septikemije, ki se kazejo v obliki obseznih submukoznih in subseroznih pikcastih krvavitev. Pri akutnem enteritisu so spremembe v debelem in tankem 1164 1
II.
BAKTER IJSKE BOLEZNI: SALMONELOZA
crevesu. Vnetje se lahko kaze le v mukoznem enteritisu, submukoznih petehijah ali pa se razvije do difuznega hemoragicnega enteritisa. Po okuzbi s S. typhimurium se pojavi mocno nekroticno vnetje ileuma in debelega crevesa . Crevesna vsebina je vodena, mocno zaudarja ter vsebuje kri in sluz. Zivali, ki so dolgo bolehale, imajo pogosto obsezne fibrinske obloge. Oporkove bezgavke so povecane, edematozne in hemoragicne. jetra so lahko povecana in mascobno degenerirana. V prsni in trebusni votlini je lahko krvava tekocina. Pod epikardom so lahko razlicno obsezne subserozne pikcaste krvavitve. Pri septikemicni obliki in akutnem enteritisu so salmonele lahko v krvi, vranici, jetrih, zolcu, oporkovih bezgavkah in crevesni vsebini. Pri kronicni obliki pa so spremembe predvsem v crevesju, redkeje v drugih organih. Pri salmoneloznem zvrgu so plodovne ovojnice lahko normalne, serozno in hladetinasto infiltrirane ali prezete s krvavitvami. Posamezni deli horiona so dvignjeni nad okolico. Resice so na tern delu delno pokrite s kasasto gnojno maso. Tudi drugi deli horiona so oblozeni s temno rumeno snovjo, brez neprijetnega vonja. Podkozno vezivno tkivo plodu je edematozno. V trebusni in prsni votlini je pogosto svetlo do temno rdeca serozna tekocina. Na seroznih povrsinah so pikcaste krvavitve, podobno tudi na perikardu in endokardu. Na zelodcni in crevesni sluznici so pikcaste, lahko tudi vecje krvavitve. jetra so polnokrvna in krhka, vranica je povecana.
Diagnoza Bolezen se pogosto kaze v razlicnih oblikah driske in abdominalnih bolecinah. Lahko se pojavi prikrita okuzba ali pa salmonele povzrocijo okuzbo zunaj crevesja. Diagnozo lahko poleg klinicnih znakov potrdi izolacija salmonel iz vzorca blata obolele zivali, ki pa je lahko lazno negativen zaradi premajhnega stevila bakterij v blatu in razlicnega obdobja bolezni. Pri akutni salmonelozi (5. typhimurium) in driski je lahko vzorec blata bakteriolosko se 14 dni po zacetku bolezni negativen, preiskava pa je zanesljiva le 50%. Salmonele je mogoce izolirati tudi z biopsijo rektalne sluznice. Taka metoda je natancnejsa oct bakterioloske analize blata. Za ugotavljanje salmonel pri poginjenih zivalih so za bakteriolosko preiskavo primerni vzorci vsebine slepega in debelega crevesa, tkiva jeter, vranice, oporkovih bezgavk ter vzorci drugih organov. Vzorci tkiv, odvzetih po smrti, so lahko pozitivni, cetudi je bilo vee zaporednih bakterioloskih rezultatov blata negativnih, neodvisno od tega, ali so bile zivali za zivljenja zdravljene z antibiotiki. V krvi obolelih konj se pojavljajo razlicne hematoloske in biokemicne spremembe, ki pri salmonelozi niso znacilne. Odvisne so zlasti od poteka bolezni. V zacetku bolezni se kot posledica intenzivnega prehajanja nevtrofilcevv prizadeto crevesno tkivo, pojavita se levkopenija in nevtropenija s pomikom v levo. V poznejsem obdobju bolezni se pojavi levkocitoza z zrelimi nevtrofilci in povecanim fibrinogenom. Z razvojem endotoksemije se lahko nevtropenija se poveca, zlasti
l 16s I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
zaradi povecanega kopicenja in zlepljanja levkocitov z epitelnimi celicami. Nizke vrednosti trombocitov kazejo na sekundarno koagulopatijo in razsejano intravaskularno koagulacijo. Pri bakteriemiji, ki se pogosteje razvije pri zrebetih, starih od 1 do 6 mescev in motenim pasivnim prenosom imunosti, lahko bakterioloska preiskava potrdi prisotnost salmonel v krvi. Pri crevesni obliki salmoneloze, ki ni posledica bakteriemije, pa krvna preiskava, razen pri novorojenih zrebetih, ni zanesljiva. Biokemicne spremembe v krvi obolele zivali se najpogosteje pokazejo kot hipoali hiperglikemija, hipoalbuminemija in prerenalna azotemija (specificna teza urina ~ 1.020, brez prisotne krvi, proteinov ali sedimenta). Ce je azotemija delno posledica motenj delovanja ledvic, so lahko vrednosti K visoke. Ce traja driska vee kot 24 ur, ledvice pa delujejo normalno, zlasti ce je obolela zival med zdravljenjem prejela bikarbonat in dektrozo, se lahko pojavi huda hipokaliemija. Neravnovesje elektrolitov se lahko odrazi v hiponatriemiji, hipokloremiji, hiperkaliemiji in pogosto v metabolni acidozi. Pri laboratorijskem ugotavljanju salmonel je mogoce uporabiti tudi druge diagnosticne metode. Rezultate, dobljene s polimerazno verizno reakcijo in drugimi bioloskimi tehnikami, je potrebno primerjati z rezultati bakterioloskih in drugih preiskav blata. Za opredelitev salmonel je mogoce uporabiti tudi seroloske metode. Vendar serolosko pozitivne zivali niso tudi zanesljivo okuzene, okuzene zivali pa so lahko v zacetku okuzbe serolosko negativne. S pregledom seruma okuzenih zivali je mogoce ze 14 dni po okuzbi dokazati znacilne aglutinine. Pri salmoneloznem zvrgu je mogoce S. abortusequi izolirati iz posteljice, vzorca tkiva maternice in iz sklepov zvrzenega plodu (pri poliartritisu). Visok titer aglutininov je mogoce odkriti pri kobili se dva tedna po zvrgu. Pri cepljenih kobilah se pozitivna reakcija pojavlja se leto dni. Za dokazovanje sal monel so potrebne tudi bakterioloske preiskave vode in hrane, ki lahko potrdijo ali ovr2ejo morebitno kontaminacijo s salmonelami.
Diferncialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev vse kuzne bolezni, ki povzrocaJO septikemijo in podobne kronicne in akutne oblike bolezni (Kolitis X), se zlasti tiste, ki jih povzrocajo E. coli in Actinobacillus equuli. Pri salmoneloznem zvrgu lahko pridejo diferencialnodiagnosticno v postev kuzne bolezni kot so virusni arteritis, rinopnevmonitis in tudi bakterijske bolezni, kot jih povzrocajo E. coli, Actinobacillus equuli in Streptococcus zooepidemicus (poliartritis).
Terapija Zdravljenje je vecinoma uspesno, ce se zacne dovolj zgodaj. Pri tern je pomembna ustrezna nega, antibioticna, tekocinska, simptomatska in podporna terapija.
1166 1
ll. BAKTERIJSKE BOLEZNI: SALMONELOZA
Antibioticno zdravljenje salmoneloze ni vedno uspesno. Prav tako ni vedno uspesno zdravljenje klicenoscev. Zahteva skrbno presojo, zlasti pri odraslih konjih, ki imajo salmonelozno vnetje crevesja (enterokolitis). Zdravljenje ne spremeni poteka in ne vpliva na trajanje izlocanja salmonel v blatu. Primerno je pri nevarnosti septikemije, mocni nevtropeniji, visoko povisani telesni temperaturi, poskodbah epitela, nevarnosti prehajanja bakterij skozi crevesno sluznico in obseznih poskodbah endotela. Uporaba antibiotikov je tako odvisna od posameznega primera enterokolitisa in natancne diagnoze. Izbira antibiotika je odvisna rezultatov antibiograma. Temelji na topljivosti antibiotika v lipidih in sposobnosti prodora v celice, saj lahko salmonele invadirajo celice gostitelja. Tako pri salmoneloznem kot idiopatskem kolitisu pogosto uspesno ucinkuje gentamicin (4,4-6,6 mgjkg IV, IM, 24 ur, zrebeta (< 2 tednov) 12-14 mgjkg IV, IM, 24 ur) in betalaktamski antibiotiki. Oba sicer slabo prehajata v celice, gentamicin pa lahko tudi poskoduje ledvica. Med najuspesnejse pripravke sodijo fluorokinoloni , tako v peroralni kot injekcijski obliki (enrofloksacin 5-10 mgjkg IV, 24 ur). Uspesno prehajajo v celice, imajo baktericidne lastnosti in majhen negativen ucinek na anaerobno crevesno flora. Vendar lahko pri zrebetih negativno vplivajo na njihova hrustancno sklepno tkivo. Zato so za zrebeta primernejsi betalaktamski antibiotiki (sirokospektralni cefalosporini in ampicilin), ki so lahko dani samostojno ali skupaj z aminoglikozidi kot gentamicin (4,4-6,6 mgjkg IV, IM, 24 ur; zrebeta (< 2 tednov) 12-14 mgjkg IV, IM, 24 ur) ali amikacin (8-10 mgjkg IM ali IV, 24 ur). Nekatere salmonele, izolirane pri klinicno obolelih konjih, so lahko odporne proti stevilnim antibiotikom. Zato je pri zdravljenju odlocilnega pomena izbor antibiotika na podlagi antibiograma. Pri bakteriemiji, ki je pogosta pri novorojenih zrebetih, je pomembno delovanje antibiotikov predvsem pri bolezenskih spremembah na kosteh ali sklepih. Pri tern antibiogram temelji na vzorcih odvzetih iz sklepov. Poleg ze nastetih antibiotikov je mogoce uporabiti tudi tetracikline (44 mgjkg IV, 6 ur) ter amikacin (18-22 mgjkg IV, 24 ur) ali ceftiofur (5 mgjkg IV, 8 ur) in amikacin, trimetoprim in sulfonamide (15 mgjkg IV, 12 ur ; 20-30 mgjkg PO, 12-24 ur pri razmerju 5:1), cefalosporine (25 mgjkg IV, PO, 6 ur), gentamicin (6,6 mgjkg IV) ter amikacin (20 mgjkg IV) v kombinaciji s penicilinom (Na, K 22000 I.E./kg IV, 6-8 ur ; prokain 20000 I.E.jkg, 12 ur) in kloramfenikol (SO mgjkg PO, 6 ur). Vendar pa lahko tetraciklini in neomicin v visokih odmerkih unicijo normalno crevesno flora, pogosto pa postanejo salmonele nanje odporne. Kot posledica enterokolitisa se pojavi tudi driska in izguba tekocine, kar zahteva ustrezno rehidracijsko zdravljenje. To temelji na oceni dehidriranosti obolele zivali, koncentraciji elektrolitov v plazmi, zlasti kalija, natrija, klora, kalcija in magnezija, serumske glukoze ter acido baznega ravnotezja, delnega tlaka plinov v venski krvi ali skupnem C02 in osmolarnosti. Za uspesno rehidracijo odrasli kanji potrebujejo velike kolicine kristaloidnih intravenskih tekocin (100 lj24 ur). Z nadomescanjem tekocin in elektrolitov, ki jih je obolela zival zaradi enterokolitisa izgubila, je potrebno vzdrzevati tekocinsko, elektrolitsko in acidobazno
1167 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
ravnotezje. Zato so potrebne pogoste meritve serumskih elektrolitov, ocena hematokrita in acido baznega ravnotezja. Mocna hiponatriemija lahko bolezensko stanje mocno poslabsa. Za nadomescanje Na je potrebna hipertonicna raztopina. Po pricetku zdravljenja je lahko primerna mesanica 0,9% NaCI in izotonicnega natrijevega bikarbonata (1,3%) v enakih odmerkih, v skupnem odmerku 5 do 8 I. Zlasti pri zrebetih s hiponatriemijo (<115 mRq/ 1) je potrebno dajanje hipertonicne raztopine NaCI (1-2 mgj kg) v bolusu v 30 minutnih intervalih, dokler koncentracija ne doseze 125-130 mEq/ 1, ne sme pa je preseci. Pri pojavu hiponatriemije in acidoze pa lahko ugodno ucinkuje tudi dajanje 5% natrijevega bikarbonata (1,25-2 1/100 kg IV, v 2 urah). Lahko se pojavi tudi hipokaliemija. Klinicno se kaze v trdih skeletnih miSicah in drhtenju. Pri pojavu hipokaliemije in acidoze je primerno dajanje KCI (4,5 g/1 Hp/100 kg) ali NaBi (12,5/1 Hp/100 kg). Odprava acidoze lahko pripelje do hipokaliemije, zaradi cesar je skoraj vedno, ce je bil dan tudi NaBi, potrebno dodati se K (1,5-3gjl). Pri koncentraciji K, nizji od 3,5 mEq/ 1, je lahko intravenskim tekocinam dodan kalijev klorid (KCI) (20-40mEq/l), vendar le v primeru, ce lahko obolela zival normalno urinira. Dajanje K mora biti previdno, saj lahko povzroci srcne aritmije. Pomembno je tudi stanje hematokrita. Pri vrednostih ~ 5 5% je prognoza za obolelo zival nezanesljiva, pri ~60% pa je slaba. ce je prisotna mocna tahikardija c~uo; min), cianoticne sluznice in renalna azotemija, je prognoza nezanesljiva do slaba. Pojav tromboflebitisa pomeni slabo prognoza, saj je otezeno tudi dajanje intravenskih kristaloidnih tekocin. Tudi eksudativni peritonitis, ki odslikava okvare crevesne stene, pomeni slabo prognoza za obolelega konja. Prognoza je slab a tudi pri mocno tekoci driski, pri kateri konji izgubijo veliko vode. Hkrati je lahko mocno napeta trebusna stena, pojavijo se tudi kolicne bolecine. Pri takih konjih se lahko pogosto razvije ireverzibilni crevesni ileus s kopicenjem tekocine in plinov v crevesnem lumnu. Tako stanje je navadno nepopravljivo. V prebavilih obolelih konj in zlasti zrebet, se lahko razvijejo tudi ciri. Pri zdravljenju pridejo v postev razlicni antiulkusni pripravki, kot so ranitidin (1,5 mgj kg, IV ali 6,6 mgjkg PO), famotiodin (0,7 mgjkg IV, 24 ur ali 2,8 mgj kg PO, 6 ur), omeprazol (2 - 4 mgjkg PO, 24 ur) in sukralfat (2 g PO). Zaradi vnetnega odgovora, ki je posledica endotoksemije in sepse, se pogosto poveca prepustnost in zmanjsana tonus ozilja in pride do okvare miokarda. Pogosta je tudi hipoalbuminemija, ki se odraza v zmanjsanem onkotskem tlaku. Vsi ti dejavniki zmanjsujejo cirkulatorni volumen in povzrocajo nezadostno prekrvljenost tkiv. Zato je potrebno nadomescanje oz. ohranjanje zadostnih kolicin tekocine in elektrolitov v organizmu in preprecevanje nastanka hipovolemicnega soka z dajanjem koloidnih raztopin v veno. Z dajanjem ze manjsih kolicin teh raztopin je mogoce z osmotsko porazdelitvijo iz zunajcelicnih tekocin zagotoviti v kratkem casu vecji intravaskularni volumen. Med komercialne koloidne terapevtske raztopine sodi, poleg plazme, tudi hidroksietilni skrob (HES). Ta je zaradi zmanjsane propustnosti ozilja ucinkovitejsi od plazme. Dajanje plazme pa 1 168
I
11.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: SALMONELOZA
lahko ugodno ucinkuje pri zdravljenju endotoksemije in intravaskularne koagulopatije, saj vsebuje tudi elektrolite (>11), ki izboljsajo delovanje srca in ucinkujejo podobno kot kristaloidne tekocine. Dajanje hipertonicne raztopine NaCI uspesno polni ozilje. Taka terapija je primerna, ko kristaloidnim tekocinam ne uspe uravnavati hipotenzije. Uspesno preprecevanje hipovolemicnega soka pomembno vpliva na uravnavanje srcno-zilnega sistema. Pomembno je, da so izotonicne tekocine dane hkrati s hipertonicno raztopino. Dajanje hipertonicne raztopine je kontraindicirano pri konjih z odpovedjo ledvic, srcno aritmijo, hipernatriemijo, hipokaliemijo, trombocitopenijo ali koagulopatijami. Ob pojavu endotoksemije in vnetja temelji zdravljenje na preprecevanju prehoda endotoksinov v krvni obtok, na nevtralizaciji endotoksinov, sproscanju in delovanju posrednikov vnetja, preprecitvi endotoksinskega delovanja in poskodovanja celic. Preprecevanje prehajanja endotoksinov v krvni obtok poteka v prebavilih. Pri tern uspesno ucinkuje ditrioktahedral smektit (zacetni odmerek 1,36 kg/500 kg; nato 1 g/500 kg, 6 ur), naravni hidrirani aminomagnezijev silikat s keliranimi makro- in mikrominerali. Mehanizem njegovega delovanja ni povsem pojasnjen, vendar skrajsa trajanje driske in zmanjsa pogostnost iztrebljanja. Pri zdravljenju endotoksemije uspesno deluje polimiksin B (1000-6000 I.E./kg, 8-12 ur), vendar je skodljiv pri zivalih z motnjami delovanja ledvic. Uspesno ucinkujejo tudi oralni adstringenti in sredstva za zascito sluznice, kot so bizmutov subsalicilat, aktivno oglje ali izdelki iz kaolina. Bizmutov subsalicilat (2-4 l/500 kg, 6-12 ur) navadno ucinkuje v roku 72 ur. Aktivno oglje lahko adsorbira toksine, vendar ucinkuje slabse kot bizmutov subsalicilat. Pripravki iz kaolina lahko izboljsajo izlocanje blata, vendar ne zmanjsujejo izlocanje vade in njene izgube z blatom. Za preprecevanje sinteze, sproscanja in delovanja posrednikov vnetja, ki sekundarno nastajajo pri endotoksemiji, uspesno ucinkujejo nesteroidni antiflogistiki in analgetiki (NSAID), zlasti fluniksin meglumin (0,25 mgjkg IV, 8 ur). Zavirajo ciklooksigenazo in zmanjsujejo tvorbo metabolitov arahidonske kisline (tromboksanov in prostaciklinov). Poleg NSAID lahko uspesno ucinkuje pentoksifilin (8 mg PO, 8 ur), ki zmanjsuje nastajanje citokinov, tromboksanov in ucinkovanje tkivnih dejavnikov, medtem ko se povecuje koncentracija prostaglandinov I2 v plazmi in ga je mogoce kombinirati s fluniksin megluminom. Vnetje sicer uspesno preprecujejo tudi kortikosteroidi, ki pa so zaradi imunosupresivnega delovanja kontraindicirani. Oboleli kanji morajo imeti stalen dostop do vade . Ce zauzijejo zadostne kolicine z minerali obogatene vade (30 mg KCI v 8 I Hp, 12 ur ; elektrolitske raztopine veckrat dnevno 5 - 10 I, 6-8 ur), potrebujejo manj intravenskih tekocin. Hrana, s katero se hranijo kanji v casu driske, mora biti cista in brez primesi blata. Obroki hrane morajo biti manjsi in ponujeni veckrat dnevno, kar omogoca tudi potreben nadzor nad zauzitimi kolicinami krme. Najprimernejsa je lahka krma, z zadostnimi kolicinami topnih ogljikovih hidratov, kvalitetno seno ali
1169 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
briketi. Zlasti sveza trava v omejenih kolicinah navadno spodbudi k hranjenju nejesce konje. Za hipoproteinemicne zivali pa je primerna peletirana krma in kakovostno seno, ki vsebujeta zadostne kolicine beljakovin. Ce ponujene hrane konji ne morejo zauziti, jo je potrebno nadomestiti parenteralno, zlasti tako, ki je bogata s kalorijami in beljakovinami. Ker potek zdravljenja zahteva neprestano preverjanje, je pri obolelih konjih z drisko potrebno vseskozi nadzorovati njihove vitalne funkcije. Z merjenjem pomembnih parametrov je mogoce ugotavljati njihova pomanjkanje ali pretirano povecanje in zdravljenje ustrezno prilagajati. Od komplikacij, ki se lahko pojavijo pri enterokolitisu, je tudi laminitis, ki ga je potrebno zdraviti ze na samem zacetku. Pojavijo se lahko tudi abdominalne bolecine, ki jih je mogoce odpraviti ali lajsati z dajanjem NSAID (fluniksin meglumin). Ce pripravek ne odpravi bolecin, ga je potrebno nadomestiti z mocnejsimi analgetiki (ksilazin, detomidin, tudi v kombinaciji z butorfanolom). Pri tern lahko uspesno ucinkuje tudi trajna intravenska infuzija butorfanola. Pri zdravljenju je potrebno upostevati tudi ukrepe, ki ga dopolnjujejo. Obolele konje z drisko je potrebno izolirati ter drugim zivalim in ljudem prepreciti stik z blatom obolelih zivali. Te je potrebno namestiti v primerne bivalne prostore, brez zuzelk, ptic in glodavcev ter jih zascititi pred vlago in mrazom. Tla morajo biti pokrita z ustreznim toplim in mehkim nastiljem, kar omogoca udobno lezanje zivali in hkrati deluje ugodno pri morebitnem pojavu laminitisa.
Nega zrebeta Pri zrebetih lahko, zlasti pri bakteriemiji, pride do razsiritve bakterije v sklepe in do nastanka artritisa. Antibioticno zdravljenje lahko dopolnjuje karprofen (1,5 mg/ kg PO, 24 ur), ki naj bi imel manjsi ulcerogeni vpliv kot fluniksin meglumin. Pri pojavu abdominalnih bolecin ugodno ucinkujejo dipiron (5-10 ml IV), butorfanol (4-6 mg IM, IV), ksilazin (0,6-1,0 mg/ kg IV, IM), ketoprofen ali fluniksin meglumin. Pri nastanku vnetja sarenice in zarkovnika, brez cira rozenice, pride v postev 4- do 6- krat dnevno dajanje topikalnih kortikosteroidov in atropina (1%) v prizadeto oko. Pri zrebetih, obolelih za septikemicno obliko, pride v postev sistemsko in peroralno dajanje gentamicina (250 mg IV, 12 ur), ampicilina (1 g, 6 ur) in kloramfenikola (20 mgjkg IV, 6 ur), ob hkratnem dajanju kristaloidnih tekocin. Kot podporna terapija pridejo v postev adstringentni pripravki, elektrolitske tekocine za preprecitev akutne dehidracije in toksemije.
Preventiva Zivalim je potrebno prepreciti stik in prenos okuzbe, ustrezni higienski pogoji in zagotavljanje nekontaminirane hrane. Potrebno jim je omogociti ustrezen prevoz in prepreciti nastanek stresov, ki lahko prispevajo k razmahu bolezni. Pomembno preventivno vlogo ima vzdrzevanje normalne crevesne flore , ki lahko deluje kot
l 17o I
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: SALMONELOZA
ovira za naselitev salmonel v crevesju, previdna uporaba antibiotikov in drugih pripravkov, nagle spremembe krme in vzdrzevanjem primerne temperature ter vlage v bivalnih prostorih. Pri zvrgih, ki nastanejo kot posledica okuzbe s salmonelami, je potrebno okuzene kobile izolirati in neskodljivo odstraniti kuznino. Okuzenim priplodnim zrebcem je potrebno prepreciti nadaljnje pripuste. Uspesno preventive, zlasti pri enzootskem pojavu, omogoca aktivna imunizacija z bakterijskim in zivim oslabljenim cepivom kobil z avtogenimi ali komercialnimi bakterini S. abortusequi (3- krat v razmiku 1 tedna, 2 do 3 mesece po zrebitvi). Cepljenje in uporaba hiperimunega seruma sta marsikje bolezen povsem izkoreninila.
1171
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Smolika Adenitis equorum, Strangles, Coryza contagiosa equorum, Druse Smolika je akutna kuzna bolezen mladih konj in zrebet. Povzrocitelj je bakterija Streptococcus equi subsp. equi. Bolezen se kaze v tipicnem akutnem febrilnem poteku, vnetju nosne in zrelne sluznice in hkrati zagnojitvi podrocnih in drugih bezgavk. Lahko povzroci tudi septikemijo in zvrgavanje pri kobilah.
Razsirjenost bolezni Zbolijo predvsem zrebeta in mlajsi konji. Najpogosteje se pojavlja v credah in zrebetiscih. Vedno zbolijo vsa zrebeta. Starejse zivali zbolijo redko, predvsem tiste, ki niso prebolele bolezni v svoji mladosti. Bolezen se vecinoma zakljuci ugodno, vendar lahko pri zrebetih povzroci motnje v razvoju in tudi pogine.
Etiologija Povzrocitelj Streptococcus equi subspecies equi (prej Streptococcus equi),je gramsko pozitivna, oblasta bakterija, premera 0,6 do 1,0 )..lm, s kapsulo iz hialuronske kisline. Pojavlja se v parih ali verigah. Temperatura 100 °C jo hitro unici, pri 65 do 70 °C propade v 10 minutah in pri 60 °C v SO minutah. Pri temperaturi 2 °C prezivi na lesu 63 dni, pri 20 °C pa na steklu ali lesu 48 dni. Dalj casa prezivi v zemlji, v suhem okolju, posebno v gnoju in krvi. V vodi prezivi okrog 30 dni, dlje pa v razlicnih izcedkih. Odporen je na ~zunanje vplive in mraz, ni pa odporen ~ · razkuzilqm. Pripada seroloski skupini C in se ne deli na serovare. !rna antigene R in M. Najverjetneje je za pridobljeno imunost zoper okuzbo odgovoren kapsularni antigen.
Streptococcus equi subsp. equi ima stevilne dejavnike virulence, med katere sodijo neantigenska kapsula iz hialuronske kisline, hialuronidaza, streptolizin S, streptokinaza, imunoglobulin G (IgG), proteinski Fc-receptorji, pirogene eksotoksine (SePE-1, SePE-H), peptidoglikan, antifagocitni protein M (SeM) in levkocidni toksin. Kapsula virulentnih izolatov Str. equi subsp. equi najverjetneje zavira nevtrofilce, ki bi se sicer vezali na bakterijo, jo fagocitirali in unicili. Prav tako pospdi delovanje proteaz in toskinov v organizmu in delovanje antifagiocitnega proteina M. Streptokinaza S povzroca ~ hemolizo. Vezava na eritrocite se kaze tudi v obliki ireverzibilne osmotske lize celice. Molekule pirogenih toksinov (SePE, SePE-1, SePE-K, SePE-L) nespecificno spodbudijo celice T, da proliferirajo in
1172 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: SMOLIKA
sprostijo citokine, kar se odraza v akutnem povisanju temperature, nevtrofiliji in hiperfibrinogenemiji.
Epizootiologija Bolezen je prvi opisal jordanus Rufus leta 1251. Smolika je bolezen izkljucno kopitarjev. Zbolijo konji, stari od 6 mesecev do 5 let, najpogosteje pri starosti 2 do 3 let. Redko zbolijo zrebeta, stara 1 do 2 meseca, in konji, starejsi od 5 let. Bolezen najbolj prizadene mlada zrebeta, odstavljence in letnike. V skupini lahko zbolijo vse zivali, pogine pa jih od 1 do 5%. Starejse zivali zbolijo redkeje. Tudi pogin je pri tej kategoriji zivali manjsi. Konji se lahko s povzrociteljem okuzijo preko nosne sluznice ali zrela, s hrano, vodo, z gnojnim nosnim izcedkom ali gnojem iz bezgavk. Okuzba se lahko na krajse razdalje siri tudi po zraku. V vlaznih hlevih lahko kapljice vode in izlockov s povzrociteljem dalj casa lebdijo v zraku in padejo v krmo. Tak prenos je bolj pogost v hlevskih kot v prostih rejah. Najpogosteje se okuzba prenese z bolnih na zdrave zivali z neposrednim ali posrednim stikom ter gnojnim izcedkom okuzene zivali. Z okuzenim nosnim izcedkom in gnojem bolnih zivali so lahko okuzene tudijasli, posode za napajanje, tla, hrana, stelja in trava na pasnikih. Neposreden stik poteka med konji, posreden pa iz bivalnega okolja, hlevskega orodja, zajetij vode, hrane, jasli, zaprege, obleke, osebja in veterinarjev. Kljub temu da povzrocitelj izven gostitelja prezivi le nekaj tednov, se lahko v hlevih pojavlja vsako leto in lahko se vedno ostaja virulenten. Pri sirjenju okuzbe so pomembni prikriti prenasalci, ki prenasajo povzrocitelja v svojih zgornjih zracnih poteh. Najverjetnejsi vir okuzbe je nosni izcedek, v katerem lahko povzrocitelj ostane se nekaj tednov po prenehanju klinicnih znakov bolezni. Na tak nacin lahko prebolele zivali se dolgo sirijo okuzbo. Subklinicno okuzeni konji bakterije najpogosteje prenasajo v zracnem mehurju. Vanj pridejo v zacetnem stadiju bolezni, navadno po rupturi retrofaringalnih bezgavk skozi strop zracnega mehurja. Po drenazi abscesov iz retrofaringalnih bezgavk se pogosto oblikuje empiema zracnega mehurju, ki lahko preidev kronicno obliko. Ce gnoj ostane v zracnem mehurju, se iz njega oblikujejo posamezni ali stevilni hondroidi. Empiema zracnega mehurja lahko brez klinicnih znakov traja mesece in leta. Pri stevilnih obolelih konjih se posledicno pojavi obcasni kaselj in enostranski nosni izcedek. Povzrocitelj se lahko siri tudi na druge nacine. Med pripustom ga lahko okuzeni zrebci prenesejo tudi v kobiljo maternico. Okuzena in bolna zrebeta lahko med sesanjem prenesejo povzrocitelja v materino vime in izzovejo mastitis. Kobile lahko s povzrociteljem okuzijo svoja zrebeta. Izjemoma se lahko okuzba siri preko kastracijske rane ali z ugrizom bolnega zrebeta. Se posebej so za okuzbo obcutljiva oslabela zrebeta, ki imajo zmanjsano odpornost (prehlad, podh!anjenost, slabi zivljenjski pogoji) in hkrati prebivajo v majhnih,
1 173
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
zatohlih in pretoplih hlevih, ali pa na zmanjsano odpornost vplivajo razlieni stresi kot so prevoz, nenadne spremembe vremena ali druga hkratna obolenja. Veekrat se bolezen pojavi brez znanega izvora okuzbe. Zbolijo lahko predvsem starejse zivali, ki niso bile v stiku z bolnimi ali njihovimi izloeki. To se pogosto zgodi pri prehlajenih, utrujenih in izerpanih konjih. Te zivali so prenasalke povzroeitelja, kije lahko obieajno prisoten tudi v zraenih poteh zdravih konj. Bolezen se pri tern lahko razvije spontano, brez novega vnosa povzroeitelja ali prehoda bakterije iz gnojnega procesa.
Patogeneza Inkubacijska doba po okuzbi s Streptococcus equi subsp. equi traja od 3 do 14 dni. Povzroeitelj vstopi v organizem skozi nos ali usta in prodre v nosno in zrelno sluznico. Po nekaj urah se pritrdi na celice kript mandibularnih in suprafaringealnih bezgavk, kjer se pomnozi. Nato mesto kmalu pridejo stevilni nevtrofilci, ki povzroeitelja ne fagocitirajo ali unieijo, kar je najverjetneje posledica bakterijske hialuronske kapsule, antifagocitnega proteina SeM in Mac ter drugih antifagocitnih dejavnikov, ki jih izloea povzroeitelj. Vrhunec nastopi s kopieenjem stevilnih povzroeiteljev v dolgih verigah, obkrozenih z mnozico degeneriranih nevtrofilcev.
Str. equi subsp. equi najpogosteje prizadene zgornje zraene poti, zraeni mehur in bliznje bezgavke. Hematogeno in limfogeno se lahko siri tudi v druge organe, kar se odraza v gnojenju in oblikovanju gnojnih zarise in nastanku abscesov v bezgavkah ter drugih organih prsne in trebusne votline. Sesti do dvanajsti dan po okuzbi preko nosne votline se razvije bakteriemija, tri do stirinajst dni po okuzbi pa se zaradi sproseanja pirogenih mitogenov pojavijo prvi klinieni znaki v obliki naglega povisanja telesne temperature (39,4 °C). v krvi se pojavi levkocitoza, poveean fibrinogen in nevtrofilija. Kmalu se razvijejo abscesi, kar pogosto spremlja kopieenje limfe v dovodnih limfnih poteh. Po dreniranju abscesov se telesna temperatura, ki se ob gnojenju poviSa, hitro zniza. Po latentnem obdobju, ki traja od 4 do 14 dni, se z nosnim izcedkom priene izloeati Str. equi subsp. equi. Po koneanem akutnem obdobju bolezni traja izloeanje povzroeitelja se 3 do 7 tednov, veasih tudi dlje. V zraenem mehurju in drugih organih pa se lahko zadrzuje se vee kot leto dni. Veeinoma konji, ki so bolezen preboleli, postanejo imuni, pri ostalih pa se okuzba lahko ponovi vee mesecev kasneje, kar je verjetno posledica motenj v nastanku ali vzdrzevanju zadostne kolieine sistemskih protiteles in protiteles v sluznici. Veeinoma se po okuzbi pojavi moean specifieni antifagocitni protein M ter sluznieni imunoglobulini A (IgA) in G (IgGb). Odziv protiteles v sluznici in serumu je med seboj neodvisen. Pri konjih, ki so ze v preteklosti prisli v stik s povzroeiteljem, se razvije blaga kataralna oblika smolike. Kljub temu da se ne razvije klasiena kliniena slika, lahko taki konji v nosnem izcedku izloeajo dovolj veliko stevilo povzroeitelja, da z njim okuzijo mlajse in za okuzbo dovzetne konje.
1174 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: SMOLIKA
Mlezivo kobil, ki so prebolele smoliko, vsebuje protitelesa IgGb in IgA, ki so podobna tistim v nosno-zrelni sluznici rekonvalescentnih konj. Ko zrebeta tako mlezivo zauzijejo, se protitelesa ponovno pojavijo v nosno-zrelni sluznici in zrebetom do odstavitve zagotovijo odpornost na okuzbo. Tezja oblika bolezni se razvije pri zrebetih, pri katerih poleg okuzbe s povzrociteljem, sodelujejo tudi druge ·sekundarne vrste bakterij, ki so sicer na sluznici zdravih zrebet. Po okuzbi s streptokoki lahko prodrejo v tkiva in delujejo patogeno. Novorojena zrebeta se redko okuzijo s povzrociteljem, razen ce do okuzbe ne pride ze v maternici prek posteljicinega krvnega obtoka. Breje kobile imajo ob tern pogosto vneto zrelo in zagnojene submandibularne bezgavke.
Klinicna slika Inkubacijska doba pri zrebetih traja od 4 do 8 dni, pri oslabljenih organizmih (prehlad, napor, slabi pogoji bivanja) pa le 2 ali 3 dni. Prvi klinicni znak smolike je nenadno povisana telesna temperatura (39,5 do 40 "c), ki se razvije kat posledica delovanja pirogenega toksina. Pri tern postanejo zrebeta apaticna in imajo slabsi a petit. Dan kasneje se lahko temperatura nekoliko zniza in se po pricetku gnojenja ponovno povisa in vztraja do zakljucka vnetnega procesa. Dan ali dva kasneje se pojavijo znaki akutnega nosnega katarja. Sprva je nosna sluznica rdeckasta, topla in suha, kmalu pa se pricne izlocati bister, nato nekoliko kalen in voden, kasneje pa sluzav izcedek, ki postane po 4 do 5 dneh sluzavognojen ter slednjic gost in gnojen. Ob tern lahko otecejo tudi zleze v nosni sluznici, kar daje videz trdih majhnih vozlickov. Poleg njih nastanejo na sluznici se majhni gnojni mehurcki, iz katerih se razvijejo ciri, podobno kot pri smrkavosti, od katerih se razlikujejo po rdecem robu in dnu. Med pogostim kasljanjem in prhanjem se izloca nekoliko lepljiv nosni izcedek. Hkrati se ob vnetju zrela pojavi akutni katar ustne sluznice in vek. Kmalu se pojavi akutno vnetje submandibularnih in retrofaringalnih bezgavk, ki so otekle in bolece. Nastanek limfodenopatije kot najpomembnejsega klinicnega znaka smolike najprej zaznamuje pojav pogosto vrocega, difuznega, bolecega in nejasno omejenega edema, ki zapolni submandibularni prostor. Kmalu se razsiri na zrelo ter podrocje pod usesom in na obrazni del. Oteklina je boleca, napeta in topla, zaradi cesar obolela zival dr2i glavo iztegnjeno. Ko doseze kriticno velikost, se oteklina preneha povecevati in ostane nespremenjena. Kmalu se lahko na njej pojavi eno ali vee testastih mest, nad katerimi izpade dlaka. Na teh mestih pricne preko povrsine koze pronicati serum. Na teh mestih se koza cedalje bolj tanjsa. Kmalu abscesi v bezgavkah dozorijo. Iz njih se pricne izlocati gost rumenkasto bel gnoj. Abscesi v bezgavkah se vecinoma zagnojijo 7 do 14 dni po prvih klinicnih znakih bolezni, kar lahko traja vee dni ali tednov. Odpiranje in izcejanje abscesov povzroci padec telesne temperature in hitro normalizacijo stanja. Ce se abscesi razvijejo v globljih predelih submandibularnega podrocja, se poleg frenuluma razvije boleca, sprva trda in nato testasta oteklina. Med nastajanjem
111s I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
otekline otece tudi jezik, ki je bolec in povecan ter pogosto strli iz ust. Slednjic se abscesi odprejo v ustno votlino. Bezgavke se lahko tako povecajo, da pritiskajo na zrelo, grlo, sapnik in poziralnik, ovirajo ali celo zaprejo zgornje dihalne poti, kar povzroci dispnejo, stridor in asfiksijo. V takih primerih je potrebna takojsnja traheotomija. Pritisk na grlo oboleli zivali povzroci mocne bolecine. Izteguje vrat in ima mehek vlazen kaselj, ki ob stopnjevanju bolezni postane bolj produktiven in izrazit. Poskusi goltanja hrane in vode lahko sprozijo refluks in izhajanje zauzite hrane skozi nos. Zivali so pogosto deprimirane in apaticne. Tudi oblikovanje abscesov v bezgavkah ob vhodu v prsni kos lahko povzroci pritisk na sapnik, asfiksijo in pogin. Ob vnetem zrelu in oteklih retrofaringalnih in subparotidnih bezgavkah se lahko abscesi drenirajo v vee smeri in prodrejo skozi kozo na podrocje zrela ali v zrelno votlino. Takrat se tudi skozi nos izcedi velika kolicina gnoja. Pri tern lahko bolna zrebeta gnoj aspirirajo v spodnje dihalne poti, kar povzroci pogin zaradi obstrukcijskega vnetja pljuc. Gnoj lahko prodre preko zunanjih povr5in tudi v parotidno podrocje in blizino grla. Oblikujejo se abscesi, ki skozi kozo abscedirajo navzven. Gnojna vsebina se lahko izcedi vzdolz jugularnega zleba. Na sredini vratu ali pred vhodom v prsno votlino se lahko prebije skozi kozo in se izcedi navzven. Poleg vnetja zrela se lahko pojavita tudi vnetje grla in nosne sluznice, kar se kaze v obojestranskem nosnem izcedku, ki je sprva bister in nato gnojen. Zaradi nakopicenega gnojnega izcedka se lahko slisi hropce. Nosna sluznica postane hiperemicna, iz oci pa se lahko cedi gnojni izcedek, ki vsebuje povzrocitelja. Pogosto so prizadete tudi parotidne, intramandibularne, kraniocervikalne, retroin subfaringalne bezgavke. Ce se vnetje razsiri na mehko nebo ali misicje jezicnih kosti (M. omohyoideus, M. hyoideus), obolela zival ne more pozirati, kar znatno zmanjsa moznost prezivetja. Vnetje lahko prizadene tudi enega ali oba zracna mehurja. Vanju se iztekajo retrofaringalne bezgavke in povzrocijo empiemo zracnega mehurja. Ta se mocno poveca in ga je mogoce tipati za vertikalno vejo spodnje celjustnice. Napolnjen z gnojem oblikuje na eni ali obeh straneh trikotno podrocje, ki ga omejujejo a. carotis, njena zrelna veja in spodnji rob celjusti. Nastala oteklina, polna gnoja, pritiska na sapnik, kar povzroci nastanek mocnega sopenja. Ko abscesi pocijo, se gnoj iz zracnega mehurja izcedi skozi nosno votlino. Navadno ga del ostane v zracnem mehurju, kjer se preoblikuje v sirasto gosto snov. Ce sta hkrati vneti tudi irelo in grlo, je dihanje ovirano in pospeseno, zrelo pa je zaradi vnetja obcutljivo. Zato je pogost dolgotrajen vlazen, bolec in krcevit kaselj. Iz z gnojem napolnjenega zracnega mehurja se lahko ob kaslju skozi nos in usta izcejajo velike kolicine gnoja. Okuzenost zracnega mehurja je klinicno zelo pomembna, zlasti zaradi moznega prenasanja povzrocitelja. Dihanje postane otezeno tudi ob oteklini v podrocju epiglotisa. Ob tern se slisi hropenje in zvizganje. Mocno je pospesena tudi srcna frekvenca , ki lahko ob gnojenju bezgavk doseze dvojno vrednost.
1176 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: SMOLIKA
Kot posledica povecanja retrofaringalnih in prednjih vratnih bezgavk se lahko v grlu poskoduje tudi n. recurens, kar povzroci zacasno enostransko ohromelost grla (hemiplegija larinksa) in razvoj sopenja. Zaradi zastajanja limfe in prizadetih bezgavk se v naslednjih 3 do 7 dneh poveca oteklina v intramandibularnem in suprafaringalnem podrocju. Sirjenje povzrocitelja po telesu lahko povzroci nastajanje abscesov tudi v drugih organih, kot so mozgani, bezgavke v pljucih, prsi in trebuh, kar povzroci tezke komplikacije in slabo prognoza (smolicni bastard). Med zagnojitvijo bezgavk se v krvi pojavi levkocitoza, ki med zorenjem abscesov doseze visek (do 40000 jm!). Po zagnojitvi se stevilo levkocitov sprva hitro zniza, a se kmalu nato vrne v normalne vrednosti. Ce levkocitoza vztraja ali se po levkopeniji levkocitoza zopet pojavi, pomeni to moznost nastanka novih gnojnih zarisc v organizmu. Med boleznijo je spremenjen tudi urin, ki ga je manj, ima vecjo specificno tezo in vsebuje veliko beljakovin. Ko abscesi zorijo, se v urinu poveca indikan, ki se po odpiranju in iztekanju gnoja povrne v normalo. Po zakljucku bolezni se po nekaj dneh pojavi poliurija. Iztrebljanje je v zacetku bolezni bolj redko, kasneje pa je nekoliko pogostejse. Zaradi akutnega crevesnega katarja so lahko iztrebki mehki in prevleceni s sluzjo. Na zacetku ali zakljucku bolezni se lahko na kozi pojavijo kratkotrajne difuzne koprivnice (urtikarije) ali majhni mehurcki, napolnjeni s serozno tekocino. Kasneje lahko na teh mestih nastanejo drobne kraste, po katerih ostanejo nezne bele brazgotine. Mehurcki so najpogostejsi na obrazu, v okolici nosu in ust, na vratu, ob straneh na prsih in na upogibnih straneh sklepov. Teza bolezni je mocno odvisna od imunskega stanja obolele zivali. Pri mladih konjih se pogosto razvije tezka oblika bolezni, s tezkimi klinicnimi znaki in velikimi abscesi v bezgavkah, ki se scasoma odprejo in izcedijo. Pri odraslih konjih se vecinoma pojavi blazja oblika, ki se kaze predvsem z nosnim izcedkom in razvojem majhnih abscesov in hitro sanacijo bolezni.
Netipicne oblike bolezni Lahko se razvijejo komplikacije, ki so posledica neprimernih higienskih razmer in telesnih naporov. Na potek bolezni neugodno vpliva prepozno in nepravilno zdravljenje. Ob tern se lahko pri smoliki pojavijo tudi nekoliko manj znacilne oblike : Netipicna ali kataralna oblika smolike se obicajno pojavi pri konjih, ki ze imajo protitelesa proti Str. equi subsp. equi. Bolezen se razvija znatno pocasneje kot pri klasicni obliki. Navadno se pojavi pri zivalih v istem hlevu, pri starejsih konjih pa skupaj s sekundarno okuzbo. Lahko se razvije kataralno obolenje zgornjih zracnih poti in zrela. Pojavi se gnojen nosni izcedek, obcasni in kratkotrajni kaselj in blago poviSanje telesne temperature. Pri nekaterih obolelih konjih lahko pride tudi do zagnojitve in abscediranja bezgavk. Ce bakterije niso prodrle v bezgavke
1177 1
PETER I
in se v njih pomnozile, ostanejo nespremenjene ali pa le nekoliko otekle. Tudi ce so bezgavke vnete, pogosto ne pride do oblikovanja abscesov. Pri priblizno treh cetrtinah zivali, ki so prebolele smoliko, se razvije solidna imunost, ki jo sestavljajo sluznicni IgG in IgA ter serumska protitelesa. Ta se razvijejo pocasi, zaradi cesar v 6 do 8 tednih po nastanku klinicnih znakov, ne dosezejo dovolj visokega titra. Zadostna aktivna imunost tako prepreci poznejso okuzbo. Nosni izcedek, ki vsebuje povzrocitelja, lahko po zacetku klinicnih znakov bolezni traja se 3 do 4 tedne. V zracnem mehurju pa lahko ostane se vee mesecev. Komplikacije lahko nastanejo tudi po razsiritvi vnetnega procesa v neposredno okolico ali pa se okuzba razseje v katere koli druge organe (potujoca smolika). Po organizmu se Iahko povzrocitelj razsiri s krvjo in limfo iz septicnih zarisc ali z neposredno aspiracijo gnoja, ki vsebuje povzrocitelja. Kot komplikacija se lahko razvije katar nosne votline, ki lahko preide do kostnih votlin glave in izzove nekrozo koscenih sten in prizadene mozganske ovojnice. Lahko se pojavijo tudi znaki vnetja mozganov. Oblikujejo se lahko abscesi, ki preidejo v hrbtenicni kana) in povzrocijo paralizo prednjih delov telesa. Ob zagnojitvi submandibularnih bezgavk se pogosto pojavi tudi vnetje povrsinskih bezgavk glave. Limfne poti iz obraza, oci, nosu in ust otecejo in oblikujejo nekaj milimetrov debele bolece trakove, ki jih obdaja difuzno infiltrirano okolisko tkivo. Kasneje se ob limfnih poteh pojavijo vozlici, iz katerih se razvijejo abscesi, hkrati pa otece podkozno tkivo. Zaradi oteklin se zadebelijo nosna krila, lice in ustnice. Po zagnojitvi podkoznega tkiva se mocno povisa telesna temperatura. Dihanje je zaradi otekle nosne sluznice zelo oteteno. Tako obolele zivali pogosto poginejo zaradi posledic septikemije. Ce se vnetje razsiri na vratne bezgavke, lahko otece eel vrat. Najpogosteje se zagnojijo tiste, ki letijo na spodnji strani vratu. Oteklina se postopoma veca in se pocasi siri proti lopaticam in prsim. Vnetni proces, ki je vedno gnojne narave, se razsiri na pljucno ali medpljucno poprsnico. Povecane bezgavke lahko pritiskajo na poziralnik, pri tern ovirajo poziranje, se vanj iztekajo ali pritiskajo na n. vagus. K netipicnim oblikam smolike sodijo vnetja v pazdusnih (aksilarnih), dimeljskih (ingvinalnih) in komolcnih (kubitalnih) bezgavkah ter bezgavkah v kolenski gubi, kar zivalim otezuje premikanje. Gnojenje bezgavk ob zadnjiku otezuje izlocanje blata, lahko pa povzroci tudi vnetje crevesja. Zaradi vnetja vimenskih bezgavk lahko otece vime. V notranjosti organizma so najpogosteje prizadete medpljucne (mediastinal· ne) in oporkove (mezenterialne) bezgavke. Pri tern se razvije mocno vnetje s povisano telesno temperatura. Pri vnetju medpljucnih bezgavk znaki pogosto niso znacilni. Pojavi se otezeno dihanje, brez klinicnih znakov, ki bi nakazovali prizadetost prsnih organov. Ko se vnetje v prsni votlini razsiri na popljucnico ali poci kateri od abscesov, se razvije gnojno vnetje poprsnice. Kot posledica se lahko razvije kataralna ali gnojna pljucnica, ki ji lahko kmalu sledi pogin obolele zivali.
1178 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: SMOLIKA
Vnetje oporkovih bezgavk se navadno pojavi nekoliko kasneje, ko se vnetje submandibularnih bezgavk ze zakljuci. V crevesnem oporku se pojavijo trde elasticne tumorske spremembe, ki lahko fluktuirajo. Klinicni znaki se kazejo v dolgo trajajoci bolezni s poviSano telesno temperatura, dolgo trajajocimi prebavnimi motnjami, pri katerih se izmenjujeta obstipacija in driska, ter mocnimi kolicnimi napadi. Zivali hujsajo in pogosto zaradi popolne izcrpanosti poginejo. Ce pride v trebusni votlini do predrtja abscesa, se razvije akutno vnetje potrebusnice in obolela zival pogine. Zrascanje crevesja ali trebusne stene pa lahko povzroci kronicne prebavne motnje. Abscesi v trebusni votlini lahko povzrocajo tudi nastanek notranjih hernij. Vnetje potrebusnice se lahko brez ocitnih klinicnih znakov razvije tudi pri zivalih, ki so smoliko prebolele oziroma so prebivale v okuzenem hlevu ali pa je prislo do predrtja abscesa v oporkovih bezgavkah. Ce se vsebina abscesa izprazni v crevo, lahko zival kmalu povsem okreva. Zagnojene bezgavke v blizini zelodca pa lahko povzrocijo tudi njegovo predrtje. Pri trebusni (abdominalni) smoliki se lahko primarno vnetje oporkovih bezgavk kaze v akutnem zelodcno-crevesnem katarju. Pri tern lahko bolne zivali poginejo. Bolezen se pojavi s klinicnimi znaki, ki se kazejo z naprej iztegnjenimi prednjimi in zadnjimi nogami, uslocenim ali grbavim hrbtom ter stokanjem. Pritisk na prsnicne hrustance izzove bolecino. Pri uriniranju in izlocanju blata postanejo zivali nemirne. Zaradi otekanja in oblikovanja abscesov v sakralnih bezgavkah, otece in se izboci okolica anusa. Pojavijo se kolicne bolecine kakor tudi bolecine pri leganju. Na spodnjem delu kriznice je lahko s kostjo zrasla oteklina, zgornja stran rektuma pa je odebeljena. Abscesi lahko pritiskajo na zivce (n. opturatorius), povzrocijo njihovo vnetje in atrofijo pripadajocih skupin misic. Nastali abscesi se lahko izcedijo skozi presredkovo (perinealno) podrocje in kozo repa. Prodrejo lahko v kriznicni kanal, kar ima za posledico obsezno flegmono in paralizo. Lahko se pojavijo tudi akutno vnetje in bolece otekline sklepov, ki otezujejo gibaje. Okolico sklepov lahko obdaja difuzna flegmona , ki lahko preide tudi v vnetje tetivnih ovojnic. Pri okuzbi ob pripustu se bolezenski znaki pojavijo po 3 do 4 dneh oz. 8 do 10 dneh. Na kozi v okolici noznice in na sluznici klitorisa nastajajo vozlicki in vozli, ki razpadejo. Oblikujejo se razjede, globoki ciri in fistule. Po prenehanju bolezni na prizadetih mestih ostanejo nepigmentirana mesta. Abscesi se lahko pojavijo tudi v okolici sramnih ustnic, preidejo na miSicje stegen in vimena. Pri zrebcih lahko okuzba ob pripustu povzroci vnetje mod. Abscesi, ki se lahko razvijejo tudi na notranjih organih (pljucih, mozganih, jetrih, vranici, ledvicah, scitnici, oceh, tetivah in sklepih), lahko povzrocajo komplikacije v obliki miokarditisa, endokarditisa, panoftalmitisa, periorbitalnih abscesov, ulceroznega keratitisa, paravertebralnih abscesov, cerebralnih abscesov, septicnega artritisa in tenosinovitisa. Pri tern imajo obolele zivali visoko telesno temperatura in oslabljeno delovanje srca. Postanejo slabotne, apaticne, hujsajo in v nekaj dneh poginejo. Ce vnetje in gnojni absces prizadeneta tudi mozganske
1 179
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
ovojnice, se pojavijo nenadni napadi vrtoglavice. Pri tern se lahko zival zrusi in hitro pogine. Metastaticno vnetje v oceh se kaze v obliki iridohorioiditisa. V prednji ocesni komori se nabira izcedek, kar lahko povzroci propad ocesnega zrkla. V vekah lahko nastanejo stevilna majhna gnojna zarisca in gnojna vnetja ocesnih veznic. Lahko se razvijeta difuzno vnetje rozenice in slepota. Steklovina lahko postane vlaknata in kalna ter kasneje posvetli. Lahko pride tudi do njenega razvodenevanja. Spremembe so lahko trajne.
Posledice bolezni Posledica smolike je lahko purpura haemorrhagica, vnetje tetiv in tetivnih ovojnic, redkeje pa paraliza obraznih zivcev, grla, zadnjih delov telesa in kronicno vnetje nosne votline. Purpura haemorrhagica ali urtikarni dermatitis je komplikacija, ki se lahko razvije med smoliko ali po ozdravitvi. Gre za asepticni nekrotizirajoci (levkocitoklasticni) vaskulitis, ki se kaze predvsem z edemom, pikcastimi krvavitvami in ekhimozami. Ceprav patogeneza ni pojasnjena, verjetno vaskulitis nastane zaradi odlaganja imunskih kompleksov v stene krvnih zil. Ceprav ta komplikacija pogosto spremlja smoliko, se lahko pojavlja tudi pri stevilnih drugih povzrociteljih, npr. Rhodococcus equi, virus influence in drugimi povzrocitelji okuzb ter ob povecanju titrov IgA in IgG. Klinicni znaki bolezni so lahko blagi in prehodni ali pa tezki in privedejo celo do pogina. Znaki purpure hemoragike se obicajno pojavijo 2 do 4 tedne po okuzbi. Bolezen se zacne z urtikarijo. Zaradi posledic vaskulitisa se pojavi podkozni edem, najpogosteje na glavi, nogah in trupu. Na teh mestih se lahko kmalu pojavi krvav izcedek, razjede in kraste. Na mestih pojava podkoznega edema, zlasti na distalnih delih nog, lahko pride do luscenja koze, ki pogosto ne izzove srbez (pruritus) ali bolecine. Po sluznicah se lahko pojavijo pikcaste krvavitve in ekhimoze. Lahko je povisana telesna temperatura, pojavi se nejescnost. Vaskulitis lahko prizadene tudi pljuca, misice in prebavni trakt, kar se kaze v motnjah dihanja, obcutljivosti misic in kolikah. V krvi se kaze blaga do zmerna anemija, nevtrofilija, hipergamaglobulinemija in hiperfibrinogenemija. Stevilo trombocitov ni spremenjeno, prav tako ni spremenjena koagulacija. Kot posledica bolezni se lahko razvije tudi infarkcija miSicja in rabdomioliza s progresivno atrofijo. Natancna patogeneza obeh sindromov ni poznana. Verjetno je vzrok sprememb imunskega izvora, razlicen pa je tudi mehanizem nastanka. Infarkcija misicnine je verjetno posledica imunsko povzrocenega vaskulitisa, rabdomioliza s progresivno atrofijo pa je verjetno posledica navzkrizne reakcije med antifagocitnim proteinom M in miozinom. Pri purpuri hemoragiki je pogosta infarkcija misic, pri cemer se povisajo vrednosti kreatin kinaze (CK), kar je posledica vaskulitisa v misicah in blage misicne nekroze.
Str. equi subsp. equi lahko povzroci tudi proliferativni glomerulonefritis z odpovedjo ledvic, gnojno vnetje koze (piodermijo), pljucnico, miozitis in
! tso
1
II.
BAKTERIJ SKE BOLEZNI: SMOLIKA
miokarditis. Pri kobilah se lahko v mlecni zlezi, kljub navidez normalni obliki organa, razvije mastitis. Nastanek brezmlecja (agalakcije) je lahko sekundarna posledica poviSanja telesne temperature, nejescnosti in letargije, ki preprecuje nastajanje mleka.
Patologija Na truplu poginjene zivali so otekline in zagnojene povrsinske bezgavke. Po dlje trajajoci bolezni je truplo navadno tudi mocno shujsano. Bezgavke so povecane v podrocju zrela, sprednjem delu prsi in bronhov. V njihovi notranjosti so razlicno veliki abscesi, ki so lahko razdeljeni na vee manjsih votlin in napolnjeni z rumenkasto belim gnojem, v katerem so streptokoki in tudi druge bakterije. Sluznica sapnika in zrela je hiperemicna, pogosto prezeta s krvavitvami, sluzjo ali gnojnim izlockom. Sluznica, ki pokriva poklopec (epiglotis) in aritenoidne hrustance, je hladetinasto navlazena. Lahko je prisotno tudi gnojno vnetje poprsnice in osrcnika. Pljuca so lahko hiperemicna, akutno edematozna ali z znaki kataralne pljucnice. V parenhimu so pogosto stevilni in razlicno veliki abscesi. V srcu so bradavicasto (verukozno) vnete trikuspidalne zaklopke, lahko so vidne tudi tromboze, prezete s streptokoki. Zagnojene so lahko tudi oporkove bezgavke. Potrebusnica je vneta, v trebusni votlini je lahko tudi gnojni izcedek. Ce traja smolika daljsi cas, so abscesi obdani z debelo steno, njihova notranjost pa je polna gostega gnoja in siraste vsebine. Abscesi so z veznim tkivom prirasli k crevesju. Zelodcna sluznica je lahko z nekaj milimetri debelim gnojnim slojem locena od misicne plasti. Abscesi so lahko tudi v jetrih, ledvicah, mozganih, pod lopaticama, v trebusni slinavki, vranici, kriznicnem kanalu, vratnih miSicah, dimeljskem podrocju, v okolici zadnjika, sklepih, modih, mlecni zlezi, prizeljcu, srcni misici in drugje.
Diagnoza Diagnoza temelji na anamnezi, klinicnih znakih in potrditvi povzrocitelja v nosnem izcedku ter gnojni vsebini bezgavk. Klinicni znaki smolike so razlicni in odvisni od imunskega stanja konja. Navadno je izrazeno vnetje bezgavk, ki se lahko razvije dokaj pozno in lahko traja manj kot teden ali vee kot 8 tednov. Znacilna je povisana telesna temperatura, deprimiranost, nejescnost in nosni izcedek, ki je sprva serozen, nato mukopurulenten. Pojavi se levkocitoza z nevtrofilijo in fibrinogenemija. Diagnosticno so pomembne ognojene submaksilarne, mandibularne in retrofaringealne bezgavke. Povecane bezgavke lahko ovirajo zracne poti in tudi poziranje. Iz retrofaringealnih bezgavke lahko po rupturi vsebina odteka iz organizma navzven in navznoter. Kot posledica odtekanja navznoter se lahko razvije aspiracijska pljucnica ali empiema zracnega mehurja. Diagnozo potrdita bakterioloski pregled in izolacija povzrocitelja iz nosnega brisa ali izcedka, odvzetega s sluznice 10 do 15 em globoko v zunanjem nosnem
11s1 I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
prehoctu in iz gnojne vsebine bezgavk. Vzorec je mogoce octvzeti tucti z lavazo nosne votline in zbiranjem izcectka. Za ugotavljanje povzrocitelja je ucinkovita polimerazna verizna reakcija.
Diferencialna diagnoza Smolika je lahko pri obolenju retrofaringealnih bezgavk poctobna nespecificnemu vnetju zrela ali poctusesne slinavke, pri kateri se pojavi vnetna oteklina. Venctar pa se vnetje zrela pri smoliki razvije sele v kasnejsem obctobju bolezni. Smolika se lahko izraza v akutnem nosnem in zrelnem katarju, brez zagnojenih bezgavk. Sum je navactno utemeljen, ko v hlevu z znacilnimi klinicnimi znaki zboli vecje stevilo zivali. Diferencialnactiagnoza pa je tezavna v primeru, ko so prizactete bezgavke v telesnih votlinah. Nepigmentirana mesta, ki ostanejo na spolnih organih po preboleli smoliki, se razlikujejo oct sprememb pri cturini. Pri slectnji so spremembe na robovih sramnih ustnic in ne na okoliski kozi kot pri smoliki. Oct maleusa se smolika razlikuje po praviloma kronicnem poteku, brez vnetja zrela. Pri tern poctusesne bezgavke nikoli ne abscectirajo. Pri maleusu je nosni izcectek sluzast in rumenkast, pri smoliki pa krpicast in sivkasto bel. Maleus je mogoce potrctiti serolosko, bakteriolosko in z alergijsko reakcijo. Tuberkulozo pa je mogoce oct smolike razlikovati na poctlagi tuberkulinske reakcije. Mesane bakterijske okuzbe je mogoce razlikovati s pomocjo bakterioloske preiskave octvzetih vzorcev s spremenjenih mest (gnoj obolelih bezgavk, nosni izcectek, blato, urin itct).
Terapija Zctravljenje je octvisno oct obsega in teze bolezni. Oboleli konji potrebujejo pocitek v suhem in toplem hlevu, z mehko, vlazno in kakovostno krmo ter zactostno kolicino vocte. Zctravilo izbora je antibiotik penicilin (prokain penicilin G >22000 I.E. IM, 12-24 ur, 5-7 ctni), ucinkujejo pa tucti ampicilin in cefalosporini (ceftiofur 2 mgj kg, 12-24 ur, >10 ctni), makrolicti (eritromicin), kloramfenikol (35-50 mgjkg PO, 6-8 ur ali 25 mgjkg IV, 6-8 ur), trimetoprim in sulfactiazin (15 mg/ kg IV, 12 ur; 20-30 mg/ kg PO, 12-24 ur pri razmerju 5:1) ter teraciklini. V zgoctnjem obctobju in v akutni fazi bolezni lahko takojsnje ctajanje antibiotikov, ob povisani telesni temperaturi in stanju cteprimiranosti, prepreCi razvoj abscesov. Take zivali so pogosto ctovzetne za ponovno infekcijo. Dajanje antibiotikov navactno zavre nastajanje imunosti, ker povzrocitelj ne more spoctbuctiti imunskega octgovora in poveca ctovzetnost zctravljenega konja za ponovno okuzbo. Antibiotiki lahko pri nastajanju abscesov v bezgavkah in limfoctenopatiji povzrocijo nasproten ucinek. Stanje se sicer hitro izboljsuje, v bezgavkah pa se lahko hkrati poctaljsa zorenje abscesov, ki se lahko po prenehanju ctajanja antibiotikov ponovno oblikujejo. Limfoctenopatija ob povisani telesni temperaturi ter ctrugih klinicnih znakih, lahko zaracti ctelne obstrukcije zracnih poti povzroci
1182 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI : SMOLIKA
dispnejo. V takem primeru je prav tako indicirano antibioticno zdravljenje, ki abscese zmanjsa in s tern prepreci zozitev dihalnih poti in zadusitev zivali. Zdravljenje mora biti zato usmerjeno k spodbujanju zorenja in k dreniranju abscesov. To je mogoce doseci predvsem s topikalnimi resorbentnimi mazili in gretjem vnetih podrocij. Ce se abscesi ne izcedijo spontano, jih je potrebno odpreti kirursko in jih dnevno spirati z jodovimi pripravki (3-5% povidon jodid). Kirurska terapija pa vse do trenutka, ko kapsula in tekoca vsebina abscesov nista dozoreli, ni smiselna. S punkcijo je mogoce pregledati vsebino abscesa in stanja kapsule ter vcasih odstraniti vsebino tudi brez kirurskega posega. Za odpravo bolecin, poviSane telesne temperature, vnetne otekline v okolici abscesov je primerno dajanje NSAID, kot sta npr. fenilbutazon (1,1 mgjkg IV, 12-24 ur) in fluniksin meglumin. Primerna je tudi podporna terapija s kristaloidnimi tekocinami, hranjenje preko nazogastricne sonde in po potrebi traheotomija, pri kateri je potrebna uporaba antibiotikov za preprecevanje razvoja sekundarne bakterijske flore v spodnjem delu dihal. Podporno terapijo lahko dopolnjuje tudi dvakrat dnevno ciscenje drenaznih poti in nosu, z repelenti pa je potrebno prepreciti dostop zuzelkam. Pri okuzbi zracnega mehurja je potrebno spiranje z antiseptiki ali vodno raztopino penicilina. Krma mora biti kakovostna, mehka in vlazna. Pri vnetju zrelu mora obolela zival dobivati krmo, ki jo lahko pogoltne, ali pa jo je potrebno hraniti preko sonde. Ce so abscesi v globljih tkivih (med podusesno slinavko in spodnjo celjustjo), jih je potrebno zaradi nevarnosti zadusitve cimprej odpreti. Terapija empieme zracnega mehurja zahteva odstranitev gnoja z lavazo in togim katetrom, z uporabo fizioloske raztopine, topikalnega in sistemskega dajanja benzilpenicilina ali topikalnega dajanja 20% acetilsalicilne raztopine. Gostejsi gnoj ali hondroide pa je mogoce odstraniti endoskopsko.
Terapija purpure hemoragike Zdravljenje temelji na uporabi kortikosteroidiov, zlasti deksametazona (0,1-0,2 mgjkg) in antibiotikov (penicilin), ki nudijo zascito pred sekundarno bakterijsko okuzbo, ter po potrebi tudi furozemid (1 mgj kg, 12 ur), ki lahko za nekaj dni zmanjsa edem. Hkrati je indicirano dajanje NSAID ter podporne terapije v obliki intravenskih kristaloidnih tekocin, hidroterapije, zmernega gibanja in s 'povijanjem nog. Ob pojavu anemije in trombocitopenije je smiselna transfizija krvi.
Profilaksa Zaradi mocne nalezljivosti povzrocitelja je potrebno takoj prepreCI sirJenje okuzbe na druge dovzetne zivali. Zdrave konje je potrebno lociti od bolnih in jih premestiti s kontaminiranih mest. Bolne zivali je potrebno izolirati, jih zdraviti v izolaciji ter skrbeti za higieno osebja in opreme.
l ts3 I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN! KONJ
Prostore in napajalisca, kjer se okuzene zivali zadrzujejo, je potrebno ocistiti in ra zkuziti. NajuCinkovitejsa razkuzila so povidon jodid, klorheksidin glukonat, 0,6% sulfonska kislina, glutaraldehid in fenol (1 : 200). Kontaminiran nastilj je potrebno odstraniti na varna in pokrito mesto. Pri novo vhlevljenih zivalih je potrebno upostevati karanteno, preden pridejo v stik z drugimi kanji. V tern casu jim je potrebno odvzeti nosne brise in dvakrat dnevno meriti temperatura. V velikih vzrejaliscih je potrebno odstavljena zrebeta in mlajse konje premestiti od kobil in zrebcev. Ker so dojece kobile pogosto vir okuzbe, jih je potrebno izolirati skupaj z njihovimi zrebeti. Na pasnikih, na katerih so se pasle obolele zivali, je potrebno paso opustiti vsaj za mesec dni. Pomembno je tudi zatiranje zuzelk z uporabo insekticidov, v hlevih pa namestitev zascitnih mrez in elektricnih unicevalcev zuzelk. Se nekaj tednov po prenehanju bolezni je potrebno pripomocke za ciScenje razkuzevati ali unicevati. Preventivno dajanje antibiotikov (npr. benzatin penicilin 30000 I.E./kg IM, 2 dni) ali dodajanje nizkih odmerkov tetraciklinov v hrano (v odmerku 60-80 ppm) lahko ucinkovito prepreci in zavre izbruh bolezni, vendar se zaradi tega imunost v credi ne razvije. Prekinitev terapije z antibiotiki pa povzroci, da so zivali bolj dojemljive za okuzbo. Hkrati pa lahko dajanje nizkih odmerkov tetraciklina povzroci nastanek enteritisa (npr. klostridijski enterokolitis). Vecina konj po preboleli smoliki pridobi solidno imunost. Pridobijo jo lahko s cepivom, ki vsebuje bakterin, z oslabljenim cepivom in prenosom pasivne imunosti na zrebeta. Zrebeta prvi odmerek prejmejo pri starosti 4 do 6 mescev, nato pri 5 do 7, 6 do 8 in 12 mesecih starosti. Cepljenje kobil pred porodom zvisa nivo protiteles v mlezivu. Zrebeta imajo zato znatno visji titer protiteles, ki jih pred boleznijo varujejo v prvih mesecih zivljenja. Cepljenje lahko zmanjsa stevilo obolelih zivali, bolezen pa se pojavi v blazji obliki. Cepiva, ki vsebujejo bakterin, pogosto izzovejo lokalno in sistemsko reakcijo.
Bolezen pri ljudeh S Str. equi subsp. equi se lahko okuzijo tudi ljudje, ki so bili v stiku z okuzenimi in bolnimi kanji. Povzrocitelj se lahko hitro prilagodi novemu gostitelju. Ljudje se lahko okuzijo s kuznino preko dihal ali ust.
1184 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: STAFILOKOKNE OKUZBE
Stafilokokne okuibe Staphylococcus Infection
Stafilokoki so gramsko pozitivne bakterije, ki so lahko del normalne mikroflore zivali in cloveka. V dolocenih okoliscinah lahko s svojim patogenim delovanjem, zlasti v obliki gnojenja, prizadenejo stevilne organske sisteme. Pri konjih sta najpomembnejsi vrsti Staphylococcus aureus in Staphylococcus intermedius. Zaradi odpornosti na antibiotike in patogenega delovanja, imajo poseben pomen sevi, odporni na meticilin.
Razsirjenost Bakterije so v zemlji, prahu, vodi, pogosto na kozi in sluznicah zivali in !judi.
Etiologija So gramsko pozitivni, negibljivi, nesporogeni in fakultativno anaerobni koki, premera 0,5 do 1,5 pm. Po celicni delitvi lahko bakterije ostanejo v parih, tetradah ali grozdih. Tvorijo izvencelicne encime in toksine, od cesar je pogosto odvisna njihova patogenost ali virulenca. Kljub temu, da so del normalne mikroflore pri ljudeh in zivalih lahko postanejo pod dolocenimi pogoji patogeni in prizadenejo razlicne organske sisteme. Rod ima vee deset vrst in podvrst. Nekateri izmed njih pri konjih povzrocajo samostojno bolezen, zopet drugi so oportunisticno patogeni. Bolj patogeni so vecinoma koagulazno pozitivni stafilokoki, oct katerih sta v veterinarski medicini najbolj pomembna Staphylococcus aureus in Staphylococcus intermedius. Staphylococcus aureus tvori stevilne encime in toksine, ki pomembno prispevajo k virulenci posameznih sevov. Najvaznejsi encimi, poleg koagulaze, so dezoksiribonukleaza, stafilokokinaza, fosfataza, hialuronidaza in ~- laktamaza (penicilinaza). Od toksinov tvorijo hemolizine, enterotoksine, dermonekrotoksin, levkocidin in letalni toksin. Patogeni so lahko tudi koagulazno negativni stafilokoki, vendar se okuzba z njimi pojavlja predvsem pri imunsko oslabljenih konjih, zlasti po razlicnih stresih in zdravljenjih. Med koagulazno pozitivnimi vrstami stafilokokov sodijo Staphylococcus aureus, S. interemdius, S. delphini, S. schleiferi subsp. coagulans, S. hyicus (s spremenljivo koagulazno reakcijo), med koagulazno negativne vrste pa Staphylococcus epidermidis, S. xylosus, S. equorum, S. schleiferi subsp. schleiferi, S. lentus, 5. sciuri, S. capitis in 5. haemolyticus. Stafilokoki so vecinoma del normalne mikroflore nosne votline (Staphylococcus aureus) in koze zdravih !judi in zivalih. Obstajajo tudi na kozi vecine konj (Staphylococcus epidermidis). Zlasti Staphylococcus au reus in koagulazno negativni stafilokoki so lahko del mikroflore na ocesni veznici zdravega konja.
11ss I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Tako v veterinarski kot humani medicini predstavljajo pri zdravljenju okuzb posebno tezavo proti penicilinskim antibiotikom odporni stafilokoki. V humani medicini je najpomembnejsi proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus (MRSA), ki pri bolnikih povzroca veliko obolevnost in smrtnost. Kljub temu da se z njim najvec srecujejo v humani medicini, je pomemben patogen tudi pri konjih. Proti meticilinu so pogosto odporni koagulazno negativni stafilokoki, ki pa klinicno niso tako pomembni.
Patogeneza Okuzba se lahko razvije po razlicnih poskodbah, kirurskih posegih, pri imunsko oslabelih konjih. Stafilokoki imajo stevilne encime in toksine, ki olajsajo potek okuzbe in posledicni razvoj bolezni. Toksin sindroma toksicnega soka (TSST-1) ali pirogeni stafilokokov superantigen je bil najprej odkrit pri stafilokoknem toksicnem sindromu pri ljudeh, pojavi pa se lahko tudi pri konjih. Po prodoru toksina skozi neposkodovano sluznico nastane lokalna reakcija, kot posledica pa se lahko razvije sistemska bolezen. Pri koznih okuzbah s stafilokoki pa lahko pri konjih eksfoliativni toksin povzroci luscenje koze. Pri stafilokoknih okuzbah je vir okuzbe tezko dolociti. Izvor okuzbe so lahko tudi zdrave zivali in ljudje. Tudi MRSA je lahko v prebavilih konj . Okuzba med konji se lahko odvija neposredno, lahko s pogostimi dotiki nosnic drugih konj ali okuzenega blata ter razlicnih drugih okuzenih predmetov. Izvor okuzbe so lahko tudi lastniki konj in veterinarji, ki prenasajo stafi lokoke na kozi. Navadno se okuzba prenese preko cloveskih rok na nos konja in obratno. Prenos z ljudi lahko olajsa slab obrambni mehanizem zivali, okuzijo se lahko ob nesterilnem kirurskem posegu, z intraartikularnimi injekcijami, z vstavitvijo intravenskega kanila, ob oskrbi rane in drugih posegih. Pogosto se stafilokoki na novorojena zrebeta prenesejo preko popkovnice.
Klinicni znaki Klinicni znaki okuzbe so raznoliki in odvisni od mesta okuzbe, virulence stafilokokov in gostitelja. Lahko se razvije blaga lokalna okuzba, toksemija ali celo septikemija. Stafilokoki navadno povzrocajo sekundarno okuzbo, zlasti pri travmatskih ali kirurskih ranah. Zaradi neprimerno pripravljenega in razkuzenega mesta vboda na kozi ali necistih rok veterinarja pa lahko po intraartikularni injekciji v notranjosti sklepa povzrocijo septicni artritis.
Koagulazno pozitivni stafilokoki Med konji so najbolj pogoste okuzbe z vrsto Staphylococcus aureus. Povzroca okuzbe koze, podkoznega tkiva (flegmone), ran, kosti, sklepov in tetiv. Povzroci lahko tudi vnetje sapnikove sluznice (traheitis), mezgovnic (limfangitis), gnojno vnetje ledvicnega meha in parenhima (pielonefritis), vnetje maternice (metritis), dorzalno
11s6 I
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: STAFILOKOKNE OKUZBE
fistula, vnetje poprsnice (plevritis), ovojnic centralnega zivcevja (meningitis) in sinusov (sinusitis). Nekoliko manj pogosto vendar podobno poteka okuzba s Staphylococcus intermedius, ki prav tako lahko povzroca vnetje mezgovnic (limfangitis), sinusov (sinusitis), sklepov (artritis), tetivnih ovojnic (tendosinovitis) in kosti (osteomielitis). Staphylococcus hyicus pa se lahko pojavlja pri dermatitisu na biclju, postartikularni injekciji, septicnem artritisu in dorzalni fistuli.
Koagulazno negativni stafilokoki Staphylococcus epidermidis se pojavlja pri septicnem artritisu, tendosinovitisu, osteomielitisu in drugih okuzbah misicno-skeletnega sistema. Pogosteje se pojavlja kot sekundarec pri bakteriemijah, ranah, okuzbah pri kirurskih rezih, septicnem artritisu, v cerebrospinalni tekocini in pri bolnisnicnih okuzbah. Se posebej se z njim lahko okuzijo novorojena zrebeta. Drugi stafilokoki, kot Staphylococcus xylosus, pa lahko povzrocajo tudi vnetje maternice in uses (Staphylococcus warnen').
Diagnoza Vecino klinicno pomembnih stafilokokov je mogoce izolirati in dolociti z obicajnimi bakterijskimi preiskavami. Pri izolaciji stafilokoka S. aureus je potrebno vzorce preizkusiti na meticilin. Kljub temu da se antibiotik meticilin klinicno ne uporablja, preizkus potrdi, ali je izolirani S. aureus MRSA. Odpornost proti meticilinu je mogoce ocenjevati tudi z uporabo oksacilina, ki je in vivo bolj stabilen od meticilina. Stafilokoki, ki so odporni proti oksacilinu, so odporni tudi proti meticilinu. Stafilokoki naseljujejo kozo in sluznice tudi pri zdravih zivalih, pri katerih ne povzrocajo bolezenskih sprememb. Najti jih je mogoce v ustni in nosni votlini, zrelu, na kozi ali v vagini. Koagulazno negativni stafilokoki se lahko pri zdravih konjih v spodnjih zracnih poteh pojavijo po napornem delu, kar je najverjetneje posledica prehoda banalne bakterijske flore iz zgornjih v spodnje zracne poti. Zato lahko njihova izolacija iz aspirata traheje ali vzorca bronhoalveolarne lavaze (BAL) ne pomeni potrditve prave diagnoze. V manjsem stevilu je mogoce stafilokoke najti tudi v vzorcih urina.
Terapija Zdravljenje je odvisno od mesta in obsega okuzbe ter obcutljivosti bakterije na antibiotike. Pri nezahtevnih povrsinskih okuzbah (rane, vrezi) navadno zadostuje topikalna terapija z uporabo srebrovega sulfadiazina (1% srebrnega sulfadiazina in 0,2% klorheksidin diglukonata), fusidinske kisline, mupirocina ali vankomicina. Med zdravljenjem je potrebno nenehno preverjanje ucinkovitosti zdravljenja, saj bi se lahko razvila bakteriemija ali celo sistemska okuzba. Pri septicnem artritisu, ki ga je povzrocil Staphylococcus aures, navadno dobro ucinkuje izpiranje z gentamicinom (1g), ce pa se pojavi okuzba kosti oz. ortopedske okuzbe, pa lahko ucinkuje intraosealna infuzija.
1187 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Vecinoma je pri stafilokoknih okuzbah potrebna sistemska terapija. Pri tern mora izbira antibiotikov temeljiti na antibiogramu, na znacilnostih uporabljenih antibiotikov (prehajanje in koncentracija antibiotikov na mestu okuzbe, medsebojno delovanje zdravil. ..) in posebnostih pacienta. Stevilni sevi Staphylococcus aureus, izolirani pri zivalih in ljudeh, so odporni na penicilin. Razlicno pa so odporni tudi na drug antibiotik. Vecinoma so obcutljivi na sinteticne in polsinteticne peniciline, cefalosporine, trimetoprim-sulfonamide in fluorokinolone. Obicajno se pri zdravljenju okuzbe uporabljajo aminiglikozidni antibiotiki streptomicin, dihidrostreptomicin, neomicin, gentamicin (4,4-6,6 mglkg IV, IM, 24 ur; zrebeta (< 2 tednov) 12-14 mglkg IV, IM, 24 ur), amikacin (8-10 mglkg IM ali IV, 24 ur) in tobramicin, ~-laktamski kot penicilin G (22000 I.E./kg IV, 6-8 ur ; prokain 20000 l.E.jkg, 12 ur), aminopenicilini : amoksicilin (10-20 mglkg IV, IM, 6 ur) in ampicilin ter sirokospektralni penicilini (karbenicilin in tikarcilin). Med cefalosporini so ucinkoviti cefazolin (10-22 mglkg IV, IM, 6-8 ur), cefotaksim (40 mglkg IV, 6 ur), cefoksitin (20 mglkg IV, IM, 4-6 ur), cefalotin, cefapirin in ceftiofur (2,2 mglkg IV, IM, 12 ur). Uspesni so lahko tudi makrolidni antibiotiki (klindamicin in linkomicin), sulfonamidi v kombinaciji s trimetoprimom (sulfadiazin I trimetoprim, sulfadoksin I trimetoprim, sulfametoksazol I trimetoprin (p.o)) in tetraciklini (oksitetraciklin, doksiciklin). Pri okuzbah z MRSA kot tudi pri sekundarnih okuzbah z endemskim MRSA zdravljenje temelji na uporabi ~-laktamskih antibiotikov oziroma na podlagi antibiotikov, izbranih po antibiogramu. Vendar tudi ti antibiotiki niso ucinkoviti, saj so lahko nekateri sevi MRSA nanje odporni. Mnogi MRSA so lahko odporni proti vsem antibiotikom, ki se uporabljajo pri zdravljenju zivali, zaradi cesar se pri terapiji pogosto posega po antibiotikih, ki v veterinarski medicini niso v rutinski uporabi.
Preventiva Konji imajo lahko na svoji kozi stevilne vrste stafilokokov. Pravilna nega in reja konj, pravocasno zdravljenje in razumna raba zivali omogocajo, da ne pride do pojavljanja okuzb. Pri veterinarskih posegih je odlocilno pravilno razkuzevanje kirurskih podroCij in pripomockov, primerna asepsa in pazljivo dajanje zdravil z injekcijo. Konje, okuzene z MRSA, je potrebno lociti od ostalih zivali in jih prepreCiti stik z njimi. Osebje, ki take zivali neguje, mora nositi zascitne rokavice, obleke in obuvala. Okuzeni konji so lahko prenasalci okuzbe na druge konje in !judi. Mogoc je prenos okuzbe med konji, na !judi ali z !judi na konje. Okuzene hleve in vzrejalisca z okolico ter orodje je potrebno skrbno razkuziti. Prav tako je potrebno prepreciti odnasanje ali uporabo kontaminiranih predmetov. Tudi predmete, ki so bili v stiku z obolelimi konji ali so se v zvezi z njimi uporabljali, je potrebno po uporabi skrbno razkuziti.
1188 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: STREPTOCOCCUS EQUI SUBSP. ZOOEPIDEMICUS
Streptococcus equi subsp. zooepidemicus lnfectio streptococcalis neonatorum
Streptococcus equi subsp. zooepidemicus je gramsko pozitiven, ~- hemoliticen streptokok, ki je pogosto prisoten na sluznici nosno-zrelne votline in zunanjih spolovilih pri konjih in drugih zivalskih vrstah. Na poskodovanih sluznicah in epitelu je zlasti ob primarnih virusnih okuzbah in ranah pogost priloznostni patogen. Pogosto spremlja gnojenje, izolirati pa ga je mogoce iz okuzenih ran starejsih konj kakor tudi iz popka novorojenih zrebet. Pri zrebetih povzroca, zlasti ob predhodnem virusnem obolenju, okuzbo dihal.
Razsirjenost Bakterija je vsepovsodna.
Etiologija Streptococcus equi subsp. zooepidemicus je gramsko pozitiven, negibljiv, okrogel ali jajcast, ~-hemoliticen streptokok, premera 0,5-2 ,0 pm, ki ima lahko kapsulo. V razmazu se pojavlja v parih ali v krajsih ali srednje dolgih verigah. Spada v serolosko skupino C.
Epizootiologija Okuzba s Str. equi subsp. zooepidemicus se najpogosteje pojavlja pri konjih . ] e pogost komenzal v ustni votlini, zrelu in dihalih zdravih konj . Kat oportunisticni patogen pri obolenjih dihal pri razlicnih bakterijskih (v netje nosne sluznice, bronhov, pljucnica) in virusnih okuzbah (influenca, herpesvirusi), pri okuzbah radii (endometritis), razlicnih oblikah stresa (napor, vrocina, dihalni stres) in poskodbah tkiv. Pojavlja se v sklepih, bezgavkah, nosni votlini in pljucih. V bezgavkah lahko povzroca stevilna majhna gnojna zarisca. Take bezgavke so pogosto povecane, trde in lahko abscedirajo, vendar manj pogosto kat pri smoliki. Povzroca difuzno ali fokalno pljucnico. V pljucih se lahko razvijejo abscesi, vnetje poprsnice in potrebusnice. Pri zrebetih, okuzenih z virusom influence, lahko pogosto povzroci sekundarno pljucnico in poveca obolevnost in smrtnost. Pri oslih taka sekundarna pljucnica veckrat povzroci pogin obolele zivali. V organizem zrebet vstopi skozi popkovnico in povzroci bakteriemijo. Bakterija se kasneje pojavi v sinoviji, povzroci gnojno vnetje sklepov in jih taka trajno poskoduje.
1 189
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Epizootiolosko je velikega pomena sirjenje okuzbe ob pripustu latentno okuzenih zrebcev in kobil. Pogost je kot sekundarec pri piometri, poskodbah maternice ali okuzbi po porodu in povzroca vnetje maternicnega vratu in maternice. Povzroci lahko trdovratno okuzbo pri otezkocenem porodu ali zostajanju posteljice, iz cesar se lahko razvije vnetje maternicne sluznice. Pojavlja se tudi pri pnevmovaginitisu in endokrinih motnjah (npr. anestrija), ki se razvijejo kot posledica navidezne brejosti. Lahko se pojavlja tudi pri vnetju nadmodka, mod ali vnetjih akcesornih spolnih zlez. Pogost sekundarec je tudi pri bakterijskih vnetjih ran na kozi. Kozno vnetje se lokalno razvije v forunkulozo, folikulitis, ulcerativno vnetje mezgovnic in abscese. Povzroci lahko serozni ali gnojni ocesni izcedek, ki nastane zaradi okuzbe vreck ocesne veznice. Bakterijska okuzba oci se lahko stopnjuje v okuzbo rozenice ali v nastanek primarnega intraokularnega vnetja, ki se lahko izraza kot mocan hipopion.
Klinicna slika Pri konjih se lahko razvijejo stevilni klinicni znaki. Klinicna slika je odvisna od napredovanja okuzbe. Bolne zivali so deprimirane, nejesce in imajo povisano telesno temperatura. Bezgavke imajo povecane. Pogost je sluzavognojen nosni izcedek. Lahko se pojavijo spremenjeni pljucni sumi (zgostitev ali plevralni izliv). Zrebeta se pred okuzbo s Str. equi subsp. zooepidemicus pogosto okuzijo z virusi ali bolehajo za drugimi obolenji, ki prizadenejo zgornja dihala. Kot zgodnji znaki bolezni se pri njih pojavi povisana telesna temperatura, mocna deprimiranost in nejescnost. Lahko se pokazejo tudi znaki limfadenopatije. Kot sekundarna okuzba se lahko razvije vnetje zracnega mehurja, z obseznim kopicenjem gnoja in oblikovanjem hondroidov. Pri kobilah se pogosto pojavlja pri vnetju maternicne sluznice, kuznega zvrga in vnetju posteljice.
Diagnoza Diagnozo potrjuje izolacija povzrocitelja z bakteriolosko preiskavo vzorca z mesta okuzbe. Povzrocitelja je mogoce dokazati tudi pri stevilnih klinicno zdravih zivalih. Klinicni znaki bolezni so na zacetku pogosto podobni znakom pri smoliki. V zadnjem delu in svodu zracnega mehurja se lahko oblikujejo abscesi in se kopici gnoj, ki vsebuje povzrocitelja. S svojo prisotnostjo pri stevilnih drugih okuzbah pogosto otezuje in podaljsuje trajanje in zmanjsuje uspeh zdravljenja.
Terapija Zdravljenje je odvisno od poteka bolezni. Okuzba je posebej nevarna za zrebeta. Uspesno ucinkujejo antibiotiki kot penicilin Na, K (22000 I.E./kg IV, 6-8 ur) ; prokain penicilin (20000 I.E./kg, 12 ur), ki predstavlja zdravilo izbire, ampicilin (22 mg/kg IM, 12 ur ali 22,8 mg/kg IV, 8 ur), ceftiofur (2,2 mg/kg IV, IM, 12 ur),
l 19o I
fl. BAKTERIJSKE BOLEZNI: STREPTOCOCCUS EQUI SUBSP. ZOOEPIDEMICUS
kloramfenikol (35-50 mgjkg PO, 6-8 ur ali 25 mgjkg IV, 6-8 ur), rifampicin (10 mgjkg PO, 24 ur), eritromicin (estolat 25 mg/kg PO, 6-8 ur; fosfat 37,5 mgjkg PO, 12 ur ; gluceptat 5 mg/kg IV, 4-6 ur), trimetoprim-sulfonamidi (15 mgjkg IV, 12 ur ; 20-30 mgjkg PO, 12-24 ur pri razmerju 5:1) in oksitetraciklin (2-10 mg/kg IV, 24 ur). Pri sistemsko obolelih zrebetih je poleg antibiotikov potrebna podporna tekocinska terapija, zaradi ovir pri dihanju pa vcasih celo traheotomija. Za znizevanje povisane telesne temperature so primerni nesteroidni analgetiki in antiflogistiki (NSAID), ki izboljsajo tudi pocutje in apetit.
Preventiva V okviru preventive je potrebno cim bolj zmanjsati vse oblike stresa in izvesti imunizacijo kobil z izvleckom bakterije, kar zagotavlja delno zascito ter skrbeti za vsesplosno higieno, zlasti pri porodih in novorojenih zrebetih. Pri mladih zivalih je prognoza dobra. Dodatna razsiritev okuzbe in druge komplikacije pomenijo slabo prognoza.
Bolezen pri ljudeh Ljudje se lahko s povzrociteljem okuzijo ob stiku, z ugrizom ali z okuzenim mlekom. Lahko se razvije vnetje zrela, glomerulonefritis, septikemija, meningitis, endokarditis, artritis in gnojna okuzba ran.
1 191
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Tetanus Tetanus, Starrkrampf Tetanus je akutna nenalezljiva kuzna bolezen zivali in eloveka, ki jo povzroea Clostridium tetani. Izraza se v moenem refleksnem drazenju motorienih zivenih centrov in trajnem kreu misic. Bolezen je posledica delovanja eksotoksina, ki blokira sproseanje zaviralnih prenasalcev (inhibitornih transmiterjev), kar se izraza v kreu skeletne misienine. Ob nepravoeasnem zdravljenju obolela ziva l pogine.
Razsirjenost Clostridium tetani je vsepovsodni mikroorganizem.
Etiologija Clostridium tetani je nezna, gibljiva, anaerobna, gramsko pozitivna palieka (2-5 J1 m dolga in 0,5 Jlm siroka). Navadno je v tleh, kontaminiranih z zivalskimi, zlasti konjskimi iztrebki. Pogosto je tudi v erevesju konj in drugih zivali. Pojavlja se v vee seroloskih tipih, ki se razlikujejo po flagelarnih antigenih, vendar z enotnim nevrotoksinom. Za tetanusov toksin je med zivalmi najbolj dovzeten konj. Spore so zelo odporne na kemikalije. Uniei jih vroea vodna para. V vreli vodi propadejo v 10 minutah, v avtoklavu pri 121 °C pa v 15 minutah . Nekoliko manj so ueinkovita oksidativna razkuzila, med katere sodijo raztopine joda.
Epizootiologija Bolezen tetanus je bila opisana ze pred vee kot 3000 leti v Egiptu, poznali pa so jo tudi drugod po svetu. Leta 1890 so znanstveniki pri kuncu, z dajanjem majhnega odmerka tetanusovega toksoida, dokazali nastanek nevtralizacijskih protiteles. Dve leti pozneje so izdelali konjski tetanusov antitoksin, ki so ga v prvi svetovni vojni s pridom uporabljali pri zaseiti poskodovanih vojakov. Leta 1927 je bila izdelano prvo cepivo, ki je bilo pri konjih prvie uporabljeno okrog leta 1940.
Clostridium tetani uspesno prezivi v naravi. Svojo patogenost mikroorganizem kaze po vstopu v gostitelja skozi globoke vbodne rane v mehkem tkivu. Spore lahko v tkivu ostanejo neaktivne vse do nastanka anaerobnih pogojev. Zato je pogosto zelo tezko odkriti mesto, na kate rem je Clostridium tetani vstopil v gostiteljev organizem. Od vseh zivali so za okuzbo najbolj dovzetni konji. Vhodne rane, ki predstavljajo vstopna mesto za okuzbo, so pogosto v kopitu (zarad i napak pri kovanju ali nabodenja na zebelj), ustni votlini (korekcija zobovja) in drugih mestih, kjer ostri predmeti prebijejo sluznico ali kozni pokrov. 1192 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: TETANUS
Patogeneza Kanji se okuzijo najpogosteje s povzrociteljevimi sporami (vegetativnih celic) preko ran. Za Clostridium tetani so najprimernejse globoke vbodne rane, brez prisotnega kisika, pogosto kontaminirane s prstjo, iztrebki ali zarjavelimi delci kovine. Ce je v tkivu prisoten kisik, se bakterija v njem ne more pomnozevati. Najpogosteje so vstopna mesta bakterije vbodne rane na nogah, kopitu ter druge podobne poskodbe. Tetanus se lahko razvije tudi kot posledica okuzbe kirur5kih ran, uporabe nesterilnih kirurskih instrumentov, poporodne okuzbe maternice in preko popkovnice zrebeta. Pogosto se razvije tudi brez ocitnih razlogov, saj so lahko vstopne rane na takih mestih ali tako majhne, da jih s prostim ocesom ni mogoce opaziti. Po vdoru v organizem ostane C. tetani na mestu okuzbe, brez da bi prizadel okoliska tkiva. V poskodovanem tkivu je navadno malo kisika, kar je posledica nekroze in prisotnih aerobnih bakterij. Mikroorganizem se lahko uspesno razvija tudi v majhnih povrsinskih ranah, ce so v njih ustrezni anaerobni pogoji. Le odsotnost kisika omogoca razmnozevanje bakterije C. tetani in posledicno sproscanje njegovih toksinov. Bolezenski znaki tetanusa so posledica delovanja bakterijinih eksotoksinov. Proizvaja dva toksina - tetanolizin (hemolizin) in tetanospazmin (nevrotoksin). Tetanolizin nima kakega posebnega patogenega delovanja, deluje pa nekrotizirajoce in prispeva k oblikovanju okolja, ki omogoca pomnozevanje mikroorganizma in sproscanje tetanospazmina. Tetanospazmin se iz bakterije sprosti med pomnozevanjem v rani in vstopi v podrocne in senzorne zivce. Za razvoj klinicnih znakov tetanusa je odlocilen ucinek tetanospazmina na zivcno tkivo, po katerem se siri s hitrostjo 75 do 250 mmfdan. Ce zival tetanospazmin zauzije, nanjo nima ucinka. Tetanospazmin je odporen na visoke temperature, razgradijo pa ga nekatere proteaze, ki so tudi v zelodcnem soku. Ker se peptid slabo absorbira iz prebavil, peroralni vnos za gostitelja ni nevarnen. Ce je kolicina toksina velika, preide tudi v kapilare in limfne poti. Med sirjenjem po telesu lahko na poti do perifernih zivcnih koncicev poskoduje zivljenjsko pomembna tkiva. Delovanje tetanospazmina v zivcnem tkivu je mnogostransko. Ko toksin krozi s krvjo, najprej prizadene motoricna zivcna sredisca v glavi in vratu, ter kasneje tudi v udih. Ko se bolezen razvije, so klinicni znaki podobni pri vseh zivalskih vrstah. Preko perifernih zivcev in s krvjo pride toksin do receptorjev ganglijskih koncicev motoricnih zivcev in do celic v hrbtenjaci. Na ta nacin vpliva na stevilne misicne skupine. Toksin na motoricne nevrone deluje presinapticno. Z blokiranjem sinapticne inhibicije povzroca spasticno paralizo in znacilen tetanusov krc. Bistvo njegovega delovanja je zaviranje sproscanja nevrotransmiterjev. To med drugim omogoca vsem misicnim skupinam, da se po vzburjenju krcijo spontano, v primerjavi z normalnim stanjem, pri katerem skrcenje (kontrakcijo) ene miSice spremlja
1193
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
sprostitev (relaksacijo) ali reakcija pri njej nasprotni misici. Med hiperaktivnostjo misic se koncentracija cirkulirajoeih kateholaminov poveea za deset krat. Motnje delovanja avtonomnega ziveevja nastanejo vee dni po zaeetku kreev, verjetno zaradi relativno poeasnega prenosa toksina v avtonomne zivce. Po specifieni vezavi tetanospazmina na gangliozide v zivenem tkivu ga antitoksin ne more vee nevtralizirati. Zaradi tega lahko dajanje tetanusovega antitoksina, ne glede na velikost odmerka, ueinkoviteje deluje prepreeevalno kot zdravilno, ko se bolezen ze razvije. Ozdravitev tetanusa zahteva rast novih zivenih koneieev, to pa je proces, ki lahko traja tedne ali mesece. Med potekom bolezni se poveea aktivnost simpatikusa kar povzroei intenzivno hiperaktivnost (avtonomni vihar), pri katerih sodelujejo tudi a in 13 adrenergieni receptorji. Poveeana aktivnost simpatikusa povzroea hemodinamieno nestabilnost in predstavlja vzrok smrti, ki nastane zaradi posledic kreev dihalnega misieja in poslediene zadusitve. Glede na razliene poti sirjenja toksina v organizmu povzroea t. i. ascendentni tetanus, pri katerem se siri toksin po dolzini debla motorienega zivca do hrbtenjaee in se pojavlja navadno pri za tetanus manj obeutljivih zivalih (pes, maeka), in descendentni tetanus, ki je znaCilen za konje, pri katerem se toksin siri preko ozilja hotne misienine glave, telesne misienine ter misic prednjih in zadnjih nog. Klinieni znaki tetanusa se pojavijo najprej na skeletnih miSicah tiste strani, na kateri je mikroorganizem vstopil v rano ter sele kasneje na nasprotni strani. Tetanusov toksin lahko prav taka deluje kot nevromuskularna povezava, ki povzroei paralizo misic. Ueinek, ki je podoben butulinusovemu, povzroea paralizo obraznih misic, znaeilno za redko cefalieno obliko tetanusa. Vendar pa paralizo navadno prekriva spazmogeni ueinek zaviralnih (inhibiornih) internevronov.
Klinicna slika Inkubacijska doba lahko traja 1 do vee kot 60 dni, v povpreeju 7 do 10 dni. Daljsa kot je inkubacijska doba, ugodnejsa je navadno prognoza bolezni. V nasprotju z ljudmi, kjer se tetanus pojavlja v generalizirani, lokalizirani in cefalieni obliki, se pri konjih navadno pojavlja v generalizirani obliki oziroma v t. i. descendentnem tipu tetanusa. Klinieni znaki so podobni kot pri drugih zivalskih vrstah. Generalizirana oblika se vedno pojavlja tudi pri mladih zrebetih. Verjetno imajo pri tern vlogo krajsi kranialni somatski zivci, kot so zivci nog. Prvi znaki tetanusa se kazejo v rigidnosti misic glave in vratu. ZnaCilni znaki so tudi poveean tonus masetrov (trizem), rigidnost obraznih (risus sardonicus) in trdota vratnih misic. Hkrati se pojavi izstop (prolaps) tretje oeesne veke. Glava in vrat sta iztegnjena, obraz pa daje trajno videz prizadetosti. Usta so zaprta, eeljusti sklenjene in jih ni mogoee razkleniti. V zaeetnem obdobju bolezni se lahko pojavi povisana telesna temperatura (<39,1°C), ki se lahko ob pojavu konvulzij se poveea. Pri odraslem konju se na zaeetku bolezni pogosto pojavijo znaki kolike in okorna hoja. Pri vseh primerih generaliziranega tetanusa se nekaj dni po prieetku
1194 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: TETANUS
rigidnosti miSIC pojavijo tonicni krci. Te lahko sprozi zunanji nespecificen, vizualni, emocionalni, zvocni ali spontani drazljaj. Na sicer majhen drazljaj se lahko bolna zival dramaticno in pretirano odzove z intenzivno reakcijo. Ob vznemirjanju so zivali preplasene, imajo pokoncno in zategnjeno drzo uhljev, udrte veke in razsirjene nosnice. Eden izmed najzgodnejsih znakov, ki se pojavijo ob obcutku ogrozenosti oz. vznemirjenja ob dotiku obraza, je izstop tretje ocesne veke in njeno skrcevanje (retrakcija). Kmalu se pojavi splosen krc in drhtenje misic ter krc masetra (trizem) in otezeno premikanje celjusti, kar daje videz visece spodnje celjusti. Poskusi zvecenja ali sesanja povzrocijo skrcitve masetra. Bolna zival ni sposobna odpirati celjusti, pojavijo se hude tezave pri poziranju. Iz ust se ji cedi slina. Refleksni krc tako prepreci prizadetemu konju hranjenje ali pitje. Pri poskusu goltanja hrane in vode, lahko spazem zrela in grla sprozi njeno vracanje skozi nos. Kot posledica se lahko razvije aspiracijska pljucnica. Obicajno pride do zadrzevanja blata in urina, vecinoma zaradi nezmoznosti zavzemanja polozaja za iztrebljanje in uriniranje. Noge postanejo toge, prednje iztegnjene naprej, in zadnje nazaj. Zival se poti po vsem telesu. Drza je izrazito toga, prav tako je toga in krcevita hoja. V zadnjih nogah se pojavijo krci, zaradi cesar zival negotovo in razkoraceno hodi. Rep je dvignjen. Krc repa se pojavi predvsem takrat, ko gre zival ritensko ali se obraca. Ko se bolezen razvije, se misicni krci le se stopnjujejo. Preobcutljivost se poveca do te mere, da ze blago vzburjanje senzorijev povzroci mocne krcitve skeletne misicnine. Ker se ne pojavi zaviralni refleks, ki bi nadzoroval gibanje, se antagonisticne misice fleksorjev in ekstenzorjev socasno krcijo s polno mocjo. Sile teh krcenj so lahko toliksne, da povzrocijo rabdomiolizo, znotrajmiSicne krvavitve, natrganje tetiv ter zlome dolgih kosti ali vretenc. Zlomi dolgih kosti lahko nastanejo med krcem misic ali kot posledica padcev. Poskusi vstajanja lahko pri lezecem obolelem konju sprozijo mocne misicne krce nog in trupa, kar prepreci vstajanje in ga prisili k ponovnemu leganju. Tak misicni krc se lahko pojavi tudi pri navidez ozdravljenem konju in ga prisili, da se ponovno uleze. Ko enkrat lezi, se izredno tezko ponovno postavi na noge. V zacetku bolezni sta telesna temperatura in srcni utrip v fizioloskih mejah. Ko se misicni tonus poveca, se lahko telesna temperatura poviSa in pred poginom preseze 42 °C. Pospesi se tudi srcni utrip. S trajanjem miSicnih krcev se klinicni znaki stopnjujejo. Zivali zavzamejo zgrbljeno drzo, neenakomerni krci miSic lahko povzrocijo zakrivljenost hrbtenice in premik repa na stran. Prisoten je mocan opistotonus. Krci, ki so se sprva pojavili le po zvocnem drazljaju ali dotiku, postanejo spontani. Motnje avtonomnih funkcij se lahko razvijejo vee dni po misicnem krcu. Pojav spremenljivega srcnega utripa, spreminjajoci se krvni tlak in profuzno potenje so znaki, ki kazejo na pretirano delovanje simpatikusa. Navadno so znaki prikriti vse dotlej, dokler je misicni krc obvladljiv. Posledica povecanega delovanja parasimpatikusa je povecana respiratorna sekrecija in pozen zacetek hipotenzije.
1 195
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
V zadnjem obdobju bolezni, ko postanejo krei spontani, se telesna temperatura se povisa. Misieni krei, ki jih sprozi ze najmanjse vznemirjenje zivali, postanejo trajni in zajamejo eel organizem. V zaeetku bolezni je hranjenje in pitje se ohranjeno, kasneje pa postane zveeenje vse tezje in na koncu ni vee mogoee. Po pojavu klinienih znakov je potek bolezni navadno kratek in traja 5 do 10 dni. Znaki se navadno ne pojavijo prej kot teden dni pred poginom, ki je ca. 80%. Pred poginom pogosto pride do kratkotrajnega prehodnega izboljsanja stanja, ki traja nekaj ur, preden se razvije moean koneni tetanieni kre, po katerem dihanje preneha. Ce je inkubacija dolga, je obieajno tetanusov sind rom blag. Dalj kot traja bolezen, bolj je prognoza ugodna in zival lahko tudi ozdravi. v takih primerih krei sele vee tednov ali mesecev kasneje postopoma prenehajo. Ker je bolezen posledica biokemienih sprememb v nevroloskem uravnavanju delovanja skeletnega misieja, na truplu poginjene zivali ni nikakrsnih sprememb, razen morebitnih ran, ki pa pogosto niso opazne. Lokalni tetanus, ki je znaeilen za !judi, pri konjih se ni bil potrjen, verjetno pa se lahko razvije tudi pri njih. Nastane kot posledica majhnih koliein tetanusovega toksina ob delni humoralni imunosti. Rigidnost in kre miSic so omejeni na miSice, ki lezijo blizu vhodne rane oz. mesta okuzbe. Cefalieni tetanus se pri konjih redko razvije. Navadno se priene z asimetrieno paralizo obraznega deJa glave, prizadeti pa so lahko tudi kranialni zivci. Pogosto se lahko iz cefaliene razvije generalizirana oblika. Pogin je navadno posledica motenj delovanja srca, otezenega dihanja in drugih motenj zivenega sistema. Nastane lahko kot posledica krea grla in asfiksije, kreev prsne in trebusne stene, trebusne prepone, nabiranja prekomerne kolieine izcedkov v dihalnih poteh in aspiracijske pljuenice.
Patoloske spremembe Znaeilne patoloske spremembe so redke. V osrednjem ziveevju, zlasti v hrbtenjaei in njenih ovojnicah, je pogosto hiperemija. V sivi mozganovini so pikeaste krvavitve. V zivenih celicah so lahko vakuolne degeneracije in spremembe v zivenih fibrilah. Navadno je prisotna tudi maseobna degeneracija srene misienine. Na nogahje misieno tkivo serozno infiltrirano in prezeto z majhnimi krvavitvami. V nekaterih misicah so lahko prekinjeni misieni snopi. Pri akutni obliki se lahko vidijo znaki zadusitve. Kri je temna in nepopolno koagulirana. Na serozah in mukozah so majhne krvavitve ter hiperemija. Pljuea so lahko akutno edematozno spremenjena. Kot komplikacija se lahko pojavi pljuenica, zlomi kosti, znaki sepse in razliene druge spremembe.
1196 1
II. BAKTER!JSKE BOLEZNI: TETANUS
Diagnoza Diagnoza temelji na domnevi, znacilnih klinicnih znakih in predhodni zasciti, krcih in anamnezi o poskodbah ali kirurskih posegih. Eden prvih in obcutljivih pokazateljev je prehoden izstop tretje ocesne veke z me:Zikanjem, ki nastane kot posledica vzburjenja zivali. Tak odgovor je mogoce sproziti z blagim pretrkavanjem koze nad ocesom. Diagnosticni test, ki bi potrdil diagnozo, ne obstaja. Diagnozo lahko skupaj z znacilnimi klinicnimi znaki potrdi le izolacija povzrocitelja (odvzetega iz globine rane).
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev cerebrospinalni meningitis, laminitis, hipokalcemicna tetanija (eklampsija), zastrupitev s strihninom, miopatije, kolike, vnetje poprsnice, travme in epilepsija. Pri cerebrospinalnem meningitisu se pojavljajo krci, zlasti na vratu, in obcutljivost na dotik, vendar konji ne reagirajo na gibe in zvok. Podobne klinicne znake ima akutni laminitis, vendar ne povzroca tetanije in izstopa tretje ocesne veke. Hipokalcemicna tetanija se zaradi pomanjkanja kalcija pojavlja pri dojecih kobilah. Pri tern se ne pojavi izstop tretje ocesne veke. Terapija s kalcijem simptome hitro in zelo uspesno odpravi. Podobne klinicne znake ima tudi zastrupitev s strihninom, vendar se navadno pojavi hkrati pri vecjem stevilu zivali.
Terapija Pri zdravljenju je potrebno bolni zivali zagotoviti primerno velik, zatemnjen, miren, tih in nastlan prostor, kar je se posebej pomembno za lezece zivali. Zaradi konvulzij in preprecitve oz. zmanjsanja moznosti poskodb morajo biti stene bivalnega prostora zascitene z balami slame ali oblazinjene. Obolelih konj ne smemo vznemirjati, pred zvoki pa jih je potrebno zascititi tudi z vstavitvijo vate v usesa. Hrana in voda morata biti dosegljivi tako, da konju ni potrebno upogibati vratu in glave. Ce ne morejo stati, jih je potrebno namestiti v visec oprtnik. Zdravljenje temelji na odstranitvi in vezavi nevezanega tetanusovega toksina v organizmu, zagotovitvi zadostne sedacije in relaksacije misic ter nudenja ustrezne podporne terapije. Globoko oz. vbodno rano, ki je lahko vstopno mesto za Clostridium tetani, je potrebno najprej odpreti, ocistiti, osve:Ziti, sprati in drenirati oz. opraviti debridement rane ter lokalno vnesti (infundirati) tetanusov antitoksin ter penicilin ali metranidazol. Zdravljenje dopolnjuje parenteralno dajanje velikih odmerkov penicilina (22000 I.E/kg IV, 6 ur ali IM, 12 ur, >7 dni), s cimer se unicijo bakterije in prepreci nadaljnje sproscanje toksina. Za nevtralizacijo nevezanega toksina, ki prosto krozi po organizmu, je potrebno vsakodnevno dajanje 10000 do 50000 I.E. antitoksina (IV, IM ali SC), kar obicajno
1197 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
traja 3 do 5 dni. S terapijo se prepreci vezavo preostalega toksina v krvnem obtoku. Kljub temu da se tetanusov toksin ireverzibilno veze in ucinkuje na zivcno tkivo, lahko dani antitoksin prepreci vecjo poskodbo zivcnega tkiva in iznici delovanje prostega toksina v ozilju. Dajanje antitoksina pa je ucinkovito le v zacetnem obdobju bolezni. Ker tetanusov antitoksin ne prodre skozi krvno mozgansko bariero, ga je sicer mogoce dati intratekalno, vendar je uspeh takega zdravljenja vprasljiv. Tako dajanje je mogoce opraviti s pomocjo anestezije s ksilazinom in ketaminom. Poseg zahteva najprej odvzem SO ml cerebrospinalne tekocine (30 ml pri zrebetih) iz atlantookcipitalnega sklepa in njeno nadomestitev z enako kolicino tetanusovega antitoksina. Dajanje antitoksina ima lahko tudi stranske posledice, ki se kazejo v pojavu akutne jetrne nekroze. Klinicni znaki teh zivljenjsko nevarnih stranskih posledic se lahko pojavijo 4 do 10 tednov po dajanju tetanusovega antitoksina. Za zdravljenje krca in rigidnosti miSic je smiselno dajanje sedativov in misicnih relaksantov. Pri sproscanju misicnih krcev ugodno ucinkujejo klorpromazin (0,4-1,0 mgj kg IV, IM, 6-12 ur), acepromazin (0,02-0,1 mg/ kg IV, IM, 6-12 ur), promazin (0,4-1,0 mg/ kg IV, IM, 6-12 ur), propionil promazin in fenobarbital (6-12 mgjkg PO, 12 ur), ki ga dopolnjuje parenteralno dajanje istega pripravka (6-12 mgjkg, pocasi IV). Pri zmerni obliki bolezni se misice sprostijo v nekaj minutah po dajanju ucinkovin, ucinek pa traja vee ur. Za povecevanje misicne relaksacije ugodno ucinkuje pentobarbital natrij (1-3 mgjkg IV, 6-12 ur), ki pa lahko povzroci, da se konj vleze. Za kratkotrajno odpravo rigidnosti misic se hkrati daje diazepam (0,1-0,2 mg/kg IV) in ksilazin (0,25-1 mg/kg IV, IM). Dajanje diazepama je mogoce veckrat ponoviti, vendar pa lahko pri tern pride do kopicenja pripravka, kar lahko zavre dihanje in delovanje osrednjega zivcevja. Zato ponavljanje takih odmerkov ne sme biti prepogosto. Dolgotrajno pomirjajoc ucinek je mogoce doseCi z dajanjem haloperidola (0,01 mg/ kg IM, 24 ur, 7 dni). Dobro ucinkuje tudi midazolam (0,1-0,2 mgj uro, IV, trajna in f), ki ga je mogoce uporabiti v trajni kapljicni infuziji. Dajanje dantrolena (2-8 mg/kg PO, 24 ur), ki ucinkuje kot neposredni misicni relaksant, lahko prepreci nastanek miopatij. Med zdravljenjem je nujno potrebna tudi podporna terapija. Kljub dostopnosti krme in vode ju navadno bolna zival ne more zauziti, zato je potrebno vzdrzevanje hidracije in dodajanje hranilnih snovi po intravenski poti ali s pomocjo nosno-zelodcne sonde, vstavljene v zelodec, skozi katero lahko zival prejme tekocine in ovseno kaso. Ker je sondiranje za konja hud stres, je potrebna sedacija. Zaradi nevarnosti zapeke je potrebno dodajati laksative, ki omogocajo odstranjevanje blata iz polnih prebavili (sondiranje in sedacija). Zaradi bolecin, ki nastanejo zaradi misicne rigidnosti in krca, ugodno ucinkuje dajanje NSAID (fluniksin meglumin) ali opioidnih analgetikov (morfin, fentanil, butorfanol). Ce se pojavi paraliza dihanja, ki je pogosta pri mladih zrebetih, je potrebno dihanje vzdrzevati z mehanskim predihavanjem.
1198 1
II. BAKTERIJSKE BOLEZNI: TETANUS
Zdravljenje ze napredovanega tetanusa je redko uspesno in navadno traja zelo dolgo. Namen terapije je unieiti povzroeitelja, nevtralizirati toksin, blaziti misiene tetanije in prepreeiti zadusitev.
Prognoza Prognoza sega od ugodne do slabe. Odvisna je od stanja obolelega konja in klinienih znakov, ki lahko trajajo vee tednov. Navadno pogine vsaj 50% obolelih konj. Slaba prognoza je pri konjih, pri katerih je bila inkubacijska doba krajsa od 7 dni, pri okuzbi preko popkovnice ali maternice, in pri konjih, ki pred tetanusom niso bili aktivno zasCiteni. Slabo znamenje je tudi le2anje in nezmoznost vstajanja ter hitro napredovanje klinienih znakov bolezni. Poleg primarne bolezni se lahko razvijejo tudi sekundarne komplikacije, kat so aspiracijska pljuenica, miopatije in zlomi dolgih kosti ali medenice. Prognoza je previdna pri konjih, ki prezivijo vee kat 5 dni zdravljenja.
Profilaksa Najpomembnejse je preventivno cepljenje s toksoidom. Ob prvem cepljenju kanji prejmejo dva odmerka cepiva v razmaku 3 do 6 tednov narazen. S cepljenjem kobil 4 do 6 tednov pred porodom je mogoee zagotoviti prenos protiteles z mlezivom na zrebeta. Pasivna imunost pri zrebetih nato traja od najmanj 3 do 6 mesecev. Taka imunost je mogoee podaljsati s ponovnim dajanjem antitoksina, vse do sposobnosti oblikovanja lastne aktivne imunosti, kar se pri zrebetih pojavi v starosti 2 do 3 mesecev. Zrebeta cepljenih kobil morajo prejeti tri odmerke cepiva, in sicer pri 6, 7 in 9 do 10 mesecih starosti. Zrebeta necepljenih kobil morajo prav taka prejeti tri odmerke v starosti 3 do 4, 4 do 5 in 6 do 8 mesecev. Antitoksin, ki se obieajno da po poskodbi kat preventiva pri necepljenih konjih in zrebetih (1500 do 3000 I.E), navadno nudi pasivno zaseito od 2 do 3 tednov. Dajanje antitoksina je primerno tudi pri zrebetih, katerih matere niso bile cepljene proti tetanusu, ter pri konjih, ki cepiva niso prejeli leta poprej. V takih okoliseinah je smiselno hkratno dajanje antitoksina in toksoida. Tetanusov toksoid je moean antigen, ki omogoea trajno aktivno imunost, eetudi ga je mogoee dajati soeasno z antitoksinom, vendar na razlienih mestih. Za aktivno imunost proti tetanospazminu sta potrebna dva odmerka, dana v razmaku 4 do 6 tednov narazen. Solidna imunost se navadno razvije priblizno 2 do 4 tedne po zadnjem cepljenju. Glede na to, da lahko antitoksin povzroei akutno jetrno nekrozo (serumski hepatitis), se ga ne daje konjem, ki so bili leta poprej primerno zaseiteni s cepivom, ki je vsebovalo toksoid. Pri poskodbi je primerno, poleg antitoksina, dati odmerek toksoida, kar tudi pri kirurskih posegih omogoea popolno zaseito. Taka za kratkotrajno zaseito pred tetanusom zadostuje profilaktieni odmerek antitoksina (1500 do 3000 I.E . SC).
1199 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Letu dni po zacetnem odmerku toksoida je potrebno ponovno cepljenje vsakih 18 do 36 mesecev, kar je odvisno tudi od bolezenske ogrozenosti. Najmanjsi nivo antitoksina, ki zadostuje za zascito, naj bi znasal 0,02 I.E. v mililitru krvi.
12oo I
JJ. BAKTERIJSKE BOLEZNI: ULCEROZNI LIMFANGITIS
Ulcerozni limfangitis Lymphangitis ulcerosa equorum, Ulcerative lymphangitis of horses, Geschwiirige Lymphgefassentziindung
Ulcerozni limfangitis je lokalna, nalezljiva, kronicna bolezen konj, drugih zivalskih vrst (govedo, ovce, koze, bizoni, kameloidi) in !judi. Kaze se v vee oblikah : ulceroznem vnetju limfnih zil (ulcerozni limfangitis), otekanju limfnih zil na nogah in ventralnem delu trebuha, ognojkih, vnetju notranjih organov, pustuloznem vnetju koze (folikulitis) in zvrgih. Povzrocitelj je Corynebacterium pseudotuberculosis.
Razsirjenost Bolezen je bila med 1. svetovno vojno razsirjena po Evropi, severni Afriki in Ameriki. Povzrocitelj je danes razsirjen po vsem svetu, zlasti tam, kjer gojijo konje. Pogosto se pojavlja v obliki enzootije.
Etiologija Povzrocitelj Corynebacterium pseudotuberculosis je gramsko pozitivna, pleomorfna, negibljiva, fakultativno anaerobna palicka, siroka 0,5 do 0,6 in dolga 1 do 3 J.lm. Na konceh je lahko zozena ali zadebeljena. Pojavlja se v grucah in palisadah. Proizvaja termolabilni eksotoksin (fosfolipaza D), ki razgrajuje dele celicne stene gostitelja. Lahko je v zelodcno-crevesni vsebini zdravih zivali kakor tudi v njihovem zivljenjskem okolju. Prezivi v okolju, kar je odvisno od temperature in drugih zivljenjskih razmer.
Epizootiologija Ulcerozno vnetje limfnih zil (ulcerozni limfangitis) se kaze z obseznim vnetjem podkoznega tkiva (flegmona), limfnih zil na nogah in s stevilnimi ciri, iz katerih izteka gnojni izcedek. Ognojki (abscesi) se lahko pojavijo na razlicnih delih telesa in v razlicnih notranjih organih. Opisan je tudi zvrg pri kobilah Bolezen se pojavlja sezonsko, predvsem pozno poleti. Zbolijo lahko zivali vseh starosti. V endemskih podrocjih, zaradi pasivne zascite, redkeje zbolijo zrebeta, mlajsa od 6 mesecev. Najpogostejsa oblika bolezni se kaze z ognojki na podrocju prsi, srednje linije trebuha, v trebusni votlini in dimljah, manj pogosta pa je oblika z ulceroznim vnetjem limfnih zil. Povzrocitelj navadno vstopi v organizem preko odrgnin in ran na kozi ter sluznicah, odrgnin na spodnjih delih nog, kar je pogosto pri slabo oskrbovanih konjih. Pri okuzbi pomembno sodelujejo zuzelke kot prenasalci bakterije (Musca domestica, Haematobia irritans, Stomoxys calcitrans), 1201 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
kar opravieuje sezonsko pojavljanje bolezni, zlasti pri obliki, kjer se pojavljajo ognojki. Okuzba se lahko med konji siri tudi z neposrednim stikom, onesnazeno zemljo in iztrebki. Bakterija prezivi vee mesecev v senu, stelji in zemlji. Patogenost povzroeitelja je odvisna od tvorbe eksotoksina in kolieine lipidov v bakterijski steni. Eksotoksin povzroea hemoragieno nekrozo in poveeuje prepustnost malih krvnih zi l, iz katerih izhaja plazma, kar olajsa pomnozevanje povzroeitelja in sirjenje okuzbe. Velika kolieina lipidov v bakterijski steni omogoea, da povzroeitelj prezivi fagocitozo makrofagov. Eksotoksin tako olajsa sirjenje povzroeitelja, lipidi pa povzroeajo nastanek ognojkov. V ognojkih so razliene vrste limfocitov T, od katerih nekateri delujejo citotoksieno, kar ima pomembno vlogo pri celieni imunski reakciji.
Patogeneza Ko povzroeitelj vstopi v organizem gostitelja, ga fagocitirajo fagociti, v katerih se nato pomnozuje. Sposobnost prezivetja v celicah gostitelja pomembno vpliva na nastanek ognojkov. Pri tern sodelujejo lipidi v bakterijski steni in povzroeiteljevi eksotoksin (fosfolipaza D). Toksin vpliva na fagocite oz. onesposobi komplement in oposonizacijo bakterije. Eksotoksin poveea prehodnost zil in vpliva na lokalno sirjenje okuzbe po limfni poti. Poskodbe na zilah omogoeijo, da povzroeitelj preko krvnih zil prehaja na druga mesta. Ko se slednjie razvije humoralna in celiena imunost, povzroeitelj propade. Protitelesa delujejo na toksin, celiena imunska reakcija pa prepreeuje pomnozevanje povzroeitelja v celicah in njegovo sirjenje po organizmu gostitelja. Ko se povzroeitelj naseli na kozi (zadnje noge), se postopoma pomnozi na mestu okuzbe in prodre v limfne zile. Ob poteku limfnih zil se razvijejo ognojki. Bezgavke navadno niso prizadete. Po 6 do 10 dneh se ognojki odprejo, vsebina se izcedi, poskodbe pa se spontano zarastejo in zabrazgotinijo. Obolele zivali bolezen navadno prebolijo v 2 do 4 tednih.
Klinicna slika Inkubacija traja od 7 do 28 dni, po nekaterih podatkih pa tudi do vee mesecev. Ulcerozno vnetje limfnih zil se pojavlja predvsem na zadnjih nogah in se kaze v obliki obseznih vnetij podkoznega tkiva (flegmona) z difuznimi boleeimi oteklinami, prizadetimi limfnimi zilami in stevilnimi drobnimi in omejenimi boleeimi vozliei temno rumene barve. Ko se vozliei razpoeijo, se oblikujejo okrogli, nepravilno oblikovani eiri s sivim ali rumenkastim dnom, z neravnimi robovi, privzdignjenimi nad okolisko tkivo. lz eirov se cedi pastozni izcedek, ki kasneje postane gnojen, lahko s primesjo krvi. Ciri se med zdravljenjem hitro zarastejo in oblikujejo evrste zarastline. Kmalu se v blizini zarastlin in na drugih delih telesa oblikujejo svezi vozlieki, ki se prav tako razpoeijo in nastanejo eiri. Med njimi potekajo limfne zile, ki oblikujejo za prst debele boleee mehke trakove, vzdolz njih pa nastajajo novi ognojki. Proces se lahko razvija tudi v podkozju, fascijah , tetivnih ovojnicah ter v pokostnici. Na obseznih in zilavih oteklinah 1202 1
II.
)
BAKTERIJSKE BOLEZNI: ULCEROZNI LIMFANGITIS
nog nastanejo trdi vozli v velikosti kokosjega jajca, ki se vee tednov ne odprejo. Ko pa se oblikujejo fistule , se na njihovem dnu pojavi nekrotieno tkivo. Ko se poskodbe zacelijo, na njihovem mestu ostanejo vozlaste zarastline. Nastajajo novi eiri, otekline pa postajajo se bolj zilave. Zival zaradi trajnega sepanja ni vee sposobna za delo. Z nastankom eirov in vozlov se pojavi povisana telesna temperatura. Splosno stanje pa je spremenjeno le pri tezjih oblikah bolezni. Patek bolezni je vedno kronieen, lahko je benigen ali maligen. Taka se nekatere zivali, ki imajo stevilne vozle in eire, pozdravijo, pri tistih z na videz blagimi klinienimi znaki pa zdravljenje marsikdaj ni uspesno. Bolezen lahko traja vee let. Ta oblika se v poletnem obdobju pojavlja redkeje, pogosteje pa v hladnem vremenu in vlaznem okolju. V tropskih podroejih pogosto poteka maligno, zlasti pri oslih, pri eemer se zagnojijo tudi bezgavke. Brez ustreznega zdravljenja preide v kronieno obliko z edemom nog, sepanjem, bolehanjem in hujsanjem.
Zunanji ognojki Ognojki se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, veeina pa jih je na prsih in ventralni steni trebuha. Pogosto so obdani z debelo kapsulo in vsebujejo rumen, gnojen izcedek, ki je brez vonja. Ognojki se lahko pojavijo tudi na prepuciju, mleeni zlezi, v podroeju pazduhe, troglave misice, nogah in glavi. Manj pogosto so na prsih, vratu, slinskih zlezah, zraenem mehurju, grlu, zrelu, popku, repu in rektumu. Lahko se razvije tudi septieno vnetje sklepov ali osteomielitis. Ognojki so lahko posamezni ali pa jih nastane veeje stevilo. Nad limfnimi zilami pogosto nastane tudi vee podkoznih ognojkov. Pojavi se moeno sepanje, povisana je telesna temperatura, kanji so otrpli in nejesei.
Okuzba notranjih organov Pri okuzbi notranjih organov lahko pogine 30 do 40% obolelih zivali. Bolezen lahko traja mesece. Povzroeitelj najpogosteje prizadene jetra in pljuea, manj pogosto ledvice in vranico. Spremembe notranjih organov se najpogosteje razvijejo hkrati z razvojem zunanjih ognojkov. Zmanjsan je apetit in povisana je telesna temperatura. Zivali so zaspane, hujsajo, pojavijo se motnje dihanja ali abdominalne boleCine. Lahko se pojavi tudi ventralni edem in dermatitis, neskladno gibanje, hematurija (ognojki v ledvicah) in pri kobilah tudi zvrg. Pri ognojkih v trebusni votlini se lahko pojavi tudi spremenjena peritonealna tekoeina.
Vnetje koze Poskodbe na kozi, ki nastanejo na mestih kjer se koza dotika jahalna oprema, se pojavijo papule, iz njih pa se razvijejo pustule, ki se lahko razsirijo. Ko se te razpoeijo, se na njihovih mestih razvijejo kraste. Poskodbe navadno ne izzovejo srbenja, so pa lahko boleee. 1203 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
V zacetnem obdobju bolezni se pojavi levkocitoza in fibrinogenemija. Pri kronicni obliki bolezni z razvitimi notranjimi ognojki pa se lahko pojavi levkocitoza z nevtrofilijo in povisana vrednost fibrinogena. Hiperproteinemija, ki je posledica povecanja serumskih globulinov, se pojavi tako pri zunanjih kot notranjih ognojkih.
Patologija VozliCi, ciri in ognojki so na razlicnih delih trupla, zlasti na distalnih delih zadnjih nog. Pogosto jih obdaja debelostenska kapsula, vsebujejo pa rumenorjav tekoc izcedek. Ce so na truplu pustule, vsebujejo svetlo zelen gnoj.
Diagnoza Znacilni so veliki ognojki, ki so pogosto na podrocju prsi, ulcerativno vnetje limfnih zil ali flegmone s stevilnimi majhnimi poskodbami na nogah. Klinicno diagnozo potrjuje izolacija bakterije Corynebacterium pseudotuberculosis s sprememb na kozi, gnojne vsebine ognojkov in s seroloskimi metodami za dokazovanje protiteles ter uporaba ultrazvocne diagnostike za ugotavljanje globoko le.Zecih ognojkov v trebusni votlini in na podrocju pazduhe.
Zunanji ognojki Klinicni znaki, ki spremljajo zunanje ognojke (zlasti na podrocju prsi), se kazejo v obliki edemov, povisane telesne temperature in ran, ki se slabo celijo. Pojavi se sepanje, hujsanje, vnetje koze na podrocju trebuha, potrtost, otekline mlecne zleze in prepucija. Tako prizadeti konji navadno ne kazejo drugih sistemskih znakov bolezni. Ko se ognojki odprejo, oboleli konji navadno po 10 do 14 dneh okrevajo. Pri tej obliki bolezni navadno pogine zelo malo zivali. Pri kronicno obolelih zivalih se pojavi anemija, levkocitoza in nevtrofilija, hiperfibrinogenemija in hipoproteinemija.
Okuzba notranjih organov Diagnoza temelji na klinicnih znakih, serologiji, diagnosticnem RTG slikanju, ultrazvoku in bakterioloski analizi. Povzrocitelja je mogoce izolirati iz ognojkov in iz prizadetih notranjih organov. Hematoloske spremembe niso specificne. Za serolosko diagnostiko, zlasti pri ugotavljanju notranjih ognojkov, je primeren test sinergisticne inhibicije hemolize (SHI). Rezultat je pozitiven pri titru, vecjem od 512.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pride v postev : kozna oblika maleusa, pn cemer izcedek iz cirov ni viskozen in gnojen, ciri pogosto po primarnem zdravljenju zarascajo, bezgavke niso indurirane in ni nosnega izcedka ; epizootski limfangitis je obicajno maligen, podrocne bezgavke pa so bolj otekle in lahko tudi zagnojene. Od drugih bolezni pridejo v postev tudi smolika, tuberkuloza in aktinomikoza.
1204 1
II.
BAKTERIJSKE BOLEZNI: ULCEROZNI LIMFANGITIS
Terapija Odvisna je od poteka, razsirjenosti procesov na notranje organe in prizadetosti mehkih tkiv, stevila ognojkov in moznosti izcejanja gnoja iz njih. K uspehu zdravljenja lahko uspesno prispeva izpraznitev ognojkov in izpiranje z razkuzili, kar pa lahko otezuje njihova !ega globoko v misicnem tkivu. Povzrocitelj je mocno obcutljiv na ampicilin, kloramfenikol, cefalosporine, linkomicin, makrolidne antibiotike, tetracikline, penicilin G, eritromicin (20-30 mgjkg PO, 6 ur) in rifampicin (5 mgjkg PO, 12 ur), odporen pa je na aminoglikozide, nitrofurane, polimiksin in nalidinsko kislino. Uspesno deluje kombinacija prokain benzilpenicilina (20000 I.E.jkg IM, 12 ur), benzilpenicilina-K (20000-40000 I.E/kg IV, 6 ur) in sulfonamid-trimetoprima (5 mgjkg, 12 ur). Pri ulceroznem vnetju limfnih zi l se mora antibioticno zdravljenje priceti kar se da zgodaj. Zdravljenje temelji na intravenskem dajanju antibiotikov (npr. ceftiofur ali penicilin) in oralnem dajanju rifampicina, kar mora trajati do prenehanja sepanja in odprave oteklin. Zdravljenje se nato vee tednov nadaljuje z oralnim dajanjem trimetoprima in sulfametoksazola ali rifampicina, s cimer se preprecijo recidivi. Antibioticno zdravljenje dopolnjuje dajanje nestroidnih antiflogistikov (NSAID) in fizikalna terapija (hidroterapija, sprehajanje, povijanje nog). Uporaba antibiotikov pri zunanjih abscesih vecinoma ni potrebna, potrebna pa je pri sistemski bolezni, povisani telesni temperaturi, potrtosti, nejescnosti ali obseznih flegmonah in ognojkih, ki nastanejo globoko v misicnini. Pri zdravljenju pride v postev penicilin G, makrolidi, tetraciklini, cefalosporini, kloramfenikol, flurokinoloni in rifampicin. Pri zdravljenju uspe5no ucinkujeta trimetoprim-sulfonamid (5 mgjkg, PO, 12 ur) in prokain penicilin (20.000 I.E.jkg IM, 12 ur). Antibioticno zdravljenje je se posebej pomembno pri ognojkih v notranjosti. Trajati mora od 1 do 6 mesecev. Rezultat zdravljenja je mogoce oceniti na podlagi klinicnih znakov in po zmanjsani koncentraciji imunoglobulinov. Kot komplikacija pa se lahko pojavi tudi purpura haemorrhagica. Brez zdravljenja lahko poginejo vse obolele zivali. Od antibiotikov dobra uCinkuje kombinacija rifampicina (2,5-5 mg/ kg, IV, 12 ur) in ceftiofura (2,5-5 mgjkg IV, IM, 12 ur). UCinkovit je tudi prokain penicilin (20.000 I.E./kg IM, 12 ur) ali trimetoprim-sulfonamid (5 mgj kg, PO, 12 ur) ali penicilin K (20.000-40.000 I.E.jkg IV, 6 ur) ali eritromicin estolat (15-25 mgj kg PO, 12 ur).
Profilaksa Pomembna je higiena v hlevu, razkuzevanje poskodb na distalnih delih nog, unicevanje mrcesa, pravilna oskrba ran in preprecitev njihove kontaminacije iz okolja. Delno odpornost proti okuzbi daje cepljenje z inaktiviranimi ali zivimi bakterijami oziroma toksoidom z dodanimi inaktiviranimi bakterijskimi celicami.
1205 1
Ill bolezn1 e
C liviCn~
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Dermatofitoze Dermatofitije, Dermatomikoze, Dermatomycoses, Dermatophytosis, Ringworm
Dermatofiti povzrocajo povr5inske okuzbe koze. Razvijejo se kot posledica delovanja keratinofilnih gliv, ki so sposobne invadirati rozeno plast vrhnjice in drugih porozenelih delov koze konj, drugih zivali in ljudi. Redko prodrejo v globlja tkiva. Pri konjih glive naseljujejo porozenele dele koze, dlako in rozevino kopita. Bolezen se klinicno kaze v obliki krast in lusk, ki se hitro sirijo. Lahko predstavlja tudi zoonozo. Med povzrocitelji dermatofitoz sta pri konju najpogostejsa rodova Trichophyton in Microsporum .
Razsirjenost Dermatofitoze so vsepovsodne in razsirjene pri vseh zivalskih vrstah in cloveku. Bolj pogosto se pojavljajo v velikih populacijah zivali, zlasti kjer zivijo v slabih zivljenjskih razmerah.
Etiologija Dermatofitoze pri konjih povzrocajo rodovi Trichophyton (T. equinum var. equinum in T. equinum var. autotrophicum , manj pogosto T. mentagrophytes in T. verrucosum), Microsporum (M. equinum, M. gypseum in M. canis) ter Epidermophyton. Glede na vrsto povzrocitelja jih je mogoce razdeliti na trihofitoze, mikrosporoze in epidermofitoze. Dermatofiti (glive) izven organizma tvorijo izbrazdane razvejane hife (micelij). Lahko so enocelicne ali mnogocelicne makrokonidije, dolge <10 do 100 J.lm. Za diagnostiko je izjemnega pomena njihov videz, velikost, struktura, stevilcnost in pigmentacija. Na gostitelju je mogoce najti le hife in artrokonidije (nespolna razplodna enota), brez spolnih spor (askospore). Dermatofiti so aerobi. Najbolje uspevajo pri temperaturi 25 °C. Za svojo rast potrebujejo vee dni ali tednov. Zaradi triptofana nekatere izmed njih na kozi ali dlaki tvorijo florescencno zeleno barvo, ki jo je mogoce opazovati z Woodovo svetilko. Obcutljivi so na razkuzila, se zlasti, ce vsebujejo klor, jod ali krezol. V suhem in hladnem okolju so spore gliv kuzne dolga leta.
Epizootiologija Dermatofiti so zelo nalezljive glive. Okuzbe se najpogosteje pojavljajo koncem zime, v zacetku pomladi, sporadicno pa poleti in v zacetku zime. Inkubacija traja od 1 do 4 tedne. Na delovanje, obseg in hitrost sirjenja okuzbe najbolj vpliva
1208 1
III. GLIVICNE BOLEZNI: DERMATOFITOZE
primerno okolje. K sirjenju znatno pripomorejo vlazni in temni hlevi, z velikim stevilom zivali v majhnih in slabo prezracevanih prostorih. Povzrocitelj se prenasa z neposrednim stikom med zivalmi, med ljudmi in zivalmi in s kontaminirano opremo (npr. sedla), na kateri lahko glive preiivijo tudi leto, in kontaminirane zemlje. Okuzbo lahko prenasajo tudi zuzelke. Dermatofitoze se pojavljajo pri vseh zivalskih vrstah. Bolj dovzetne za okuzbo so mlade zivali, zato je najpogostejsa prav pri tej kategoriji. Najbolj so dovzetni konji, mlajsi od 3 let. Stevilni stresi, kot npr. trening, druge hkratne bolezni, zlasti tiste, ki znizujejo odpornost organizma, mocno prispevajo k uspesnemu razvojv okuzbe. Spore lahko ostanejo na kozi gostitelja, ne da bi povzroCile bolezenske spremembe. Take zivali so lahko klicenosci in vir okuzbe za druge zivali. Dolgotrajni vir okuzbe so lahko tudi hlevska oprema in prostori. Pomembnejsi zivalski dermatofiti trajno zajedajo le pri eni zivalski vrsti. Vir okuzbe so lahko okuzene zivali, kot npr. konj (Trichophyton equinum), macka (Microsporum canis), govedo (Trichophyton verrucosum) ali glodavci (Trichophyton mentagrophytes). Druge glive so lahko geofilne (Microsporum gypseum), izvor okuzbe pa je zemlja. Nekatere se lahko sirijo tudi med vrstami. Okuzba z glivami lahko pri zivali povzroci imunost, ki je odvisna od gostitelja, povzrocitelja in prizadetih delov gostiteljevega telesa . Ponovna okuzba lahko izzove bolj intenzivno lokalno reakcijo, kot po prvi okuzbi. Pri sanaciji ima pomembno vlogo specificni in nespecificni imunski odgovor. Pri obrambi pred okuzbo hkrati sodelujejo zaviralni dejavniki v serumu zivali, ki dermatofitom preprecujejo resorbcijo zeleza (Fe). Ceprav sta za uspeh zdravljenja potrebni obe, je celicna imunost pomembnejsa od humoralne. Pomanjkljiva celicna imunost lahko pri gostitelju povzroci kronicne ali ponavljajoce se dermatofitoze. Pri vnetni reakciji prav tako ugodno ucinkuje proliferacija keratinocitov, ki pospesi odstranjevanje gliv s povrsine koze. Tako se pri konjih, pri katerih so bili dermatofiti uspesno odstranjeni, razvije imunost in redko pride do ponovne okuzbe, Do zmanjsanja imunosti in nagnjenosti k ponovni okuzbi pride pri konjih s slabim imunskih odzivom.
Patogeneza Neposredni stik konj z dermatofiti vedno ne pomeni tudi klinicne manifestacije bolezni. Okuzba je odvistw., od virulence povzrocitelja, okolja, stanja koze in imunskega stanja gostitelja. Stanje koze in imunski sistem gostitelja imata kljucno vlogo pri poteku okuzbe. Razvoj okuzbe olajsa poskodovana ko.za ins tern njene oslabljene obrambne sposobnosti. Dermatofiti navadno napadejo keratinizirana tkiva, zlasti rozeno plast koze (stratum corneum) in dlako. To povzroca avtolizo vlaknate strukture, lomljenje, izpadanje dlak in ogolelost. Okuzba se razvije preden konidiji prodrejo v poskodovano vrhnjico (epidermo). Suhe kraste,
1209 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
ki nastanejo po okuzbi, predstavljajo skupek izcedka iz okuzenega sloja epitela, razgrajen epitel in hife gliv, znacilne za posamezno bolezen. Dermatofiti izlocajo razlicne proteoliticne encime, kar se odraza v njihovi virulenci. To so elastaze, kolagenaze in keratinaze. Keratinaze omogoca vdor povzrocitelja v dlako in rozeno plast koze, s cimer se pospesi razvoj okuzbe. Tako Trichophyton equinum tvori ureaze, zelatinaze, proteaze, hemolizin in keratinaze, T. mentagrophytes pa zaradi encimov, ki jih izloca, povzroci mocno vnetno reakcijo. Rod Trichophyton ima poleg opisanih tudi druge virulentne dejavnike, ki omogocajo hemoliticne in preobcutljivostne reakcije. Ob ustreznih pogojih za rast micelija (toplota, vlaga, blago alkalen pH koze) se spremembe sirijo v okolico. Ker so dermatofiti aerobi, pod sredino kraste propadejo, aktivni so le na obrobju. Posledica tega je rast v (koncentricnih) krogih in nastanek znacilnih okroglih sprememb. Kisel pH, ki na kozi nastane kot posledica izlocanja mascobnih kislin z lojem, pogosto deluje fungistaticno. Pogosto se na prizadeti kozi razvije tudi sekundarna bakterijska okuzba dlacnih foliklov. Mesta, ki jih naselijo dermatofiti, vsebujejo manj zeleza (Fe) kot na neprizadetih mestih, kjer ga je dovolj. To lahko prispeva k zaustavitvi bolezni s pomocjo vnetne reakcije in proteinov, ki nase vezejo zelezo in zaviralce encimov.
Klinicna slika Bolezen najpogosteje izbruhne v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Najbolj so dovzetne mlade zivali, ki prebivajo v vlaznih, umazanih in prenaseljenih hlevih in dobivajo krmo slabe kakovosti. Zelo dovzetne so tudi zivali, ki so podvrzene razlicnim stresom (npr. trening). Spremembe so vecinoma na povrsini koze. Primarne poskodbe so v obliki folikularnih zrnc (papul) in mehurckov (pustul). Poskodbe so lahko okrogle brezdlacne zaplate, obkrozene s krastami in eritemom (epidermalni ovratnik). V zacetnem obdobju bolezni so poskodbe podobne koprivnici (urtikarijam), ki lahko povzroci srbenje ali boleCine. Z napredovanjem okuzbe se oblikujejo kraste in pricne se luscenje epitela (seboreja). Dlaka se na prizadetih mestih zlahka odstrani. Pri nekaterih zivalih se lahko razvijejo vozlicaste poskodbe kot posledica razpocenja (rupture) foliklov (furunkuloza), kar povzroci mocan vnetni odgovor, intenziven eritem in gnojno izcejanje. Najpogosteje je prizadeto podrocje pod prsmi, na plecih, gobcu in na bicljih. Najpogostejsi povzrocitelji dermatofitoz pri konjih so iz rodu Trichophyton (T. equinum var. equinum, T. verrucosum, T. mentagrophytes in T. quinckeanum) in Microsporum (M. gypseum in M. equinum). Pri okuzbi s T. equinum var. equinum nastanejo na dotik obcutljiva okrogla mesta razmrsenih dlak. Po tednu dni postane dlaka na prizadetih mestih okuzbe brez Jeska. Ko dlaka odpade, na prizadetih mestih ostanejo siva svetleca brezdlacna
1210
I
Ill. GLJVICNE BOLEZNI: DERMATOFITOZE
podrocja premera 3 em. Hitro se razvijejo nezne kraste. Po priblizno mesecu dni se s ponovno rastjo dlake pricne obnova prizadetih mest. Microsporum gypseum povzroca na povrsini koze manjse poskodbe premera 10 mm. Pojavljajo se v obliki neznih krast s hkratnim luscenjem vrhnjice in ogolelostjo. Globlja tkiva se redko okuzijo preko dlacnih foliklov, pri cemer nastanejo majhna vneta in gnojna zarisca. Nad folikli se razvijejo drobne kraste in odpadanje dlak, vendar brez obseznejse ogolelosti. Lahko se razvijeta lokalno vnetje in srbez. Spremembe se pojavijo na podrocju pazduhe, nato pa se sirijo na trup in ledja, vrat, glavo in noge.
Patoloske spremembe Vidna je hipertrofija rozene plasti koze z orozenevanjem in luscenjem vrhnjice, z obilico prhljaja in z brezdlacnimi podrocji. Na robovih prizadetih podrocij je eritem, vezikularno pustulozne spremembe in gnojenje. Mocna lokalna reakcija je pri okuzbi z glivo Microsporum gypseum. Spremembe so lahko podobne koznim tumorjem.
Diagnoza Diagnoza, ki temelji le na klinicnih znakih, ni zanesljiva. Praviloma temelji na anamnezi, klinicnih znakih in znaCilnih spremembah na kozi, nalezljivosti, mikroskopski preiskavi in dokazu povzrocitelja (Trichophyton spp. : okrogla in poliedricna krhka telesca v verigah ; Microsporum spp. : mozaik - v dlacnih foliklih, epitelnih luskah in dlakah ali na njihovi povrsini). Klinicno je najenostavnejsa diagnoza s pomocjo Woodove svetilke, ki pa ni zanesljiva, saj vse glive ne fluorescirajo (npr. Trichophyton spp} Hkrati tako diagnostiko ovira tudi topikalna terapija, ki lahko povzroci lazne pozitivne rezultate. Z neposrednim pregledom dlake pod mikroskopom je mogoce najti spore, vendar je metoda zanesljiva le pri polovici primerov. Najbolj zanesljiv laboratorijski test za dokazovanje dermatofitov predstavlja mikoloska preiskava. Med diagnosticne metode sodi tudi histoloska preiskava z biopsijo odvzetega vzorca ali ostrgane rozevine, ob hkratni vnetni reakciji okolice in dokaz artrospor v dlacnih foliklih. Tudi z imunofluorescencnim testom lahko v okuzenem tkivu potrdimo prisotnost hif.
Odvzem vzorcev Vzorce se vedno odvzame z roba sprememb. Pred pregledom ga je potrebno potopiti v 10 do 20% natrijev lug, ki stopi izcedek, celicni detritus in keratin. Material je mogoce razmastiti z namakanjem vzorca v etru ali alkoholu. Pred odvzemom vzorca za glivicne kulture je potrebno mesto razkuziti s 70% alkoholom, s cimer se odstranijo saprofitske kontaminante. 1211
I
PETER l
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev drugi vzroki za nastanek folikulitisa, se zlasti bakterijske okuzbe (stafilokoki). S preiskavo vzorca koze je mogoce izkljuciti tudi sekundarno bakterijsko (dermatofilozo) ali zajedavsko okuzbo (demodikozo, kutano onhocerkozo, garjavost). Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev tudi druge bolezni, pri katerih se pojavijo kraste in luscenje koze kakor tudi kontaktne alergije, sarkoidi in avtoimune bolezni (pemphigus foliaceus, sistemski lupus erythematosus).
Terapija Vecina dermatofitoz je samoomejujocih in se lahko pri marsikateri oboleli zivali pozdravijo v 2 do 3 mesecih. Vendar se lahko v credi okuzba tudi siri. Namen zdravljenja je zato prepreciti sirjenje glivicne okuzbe na druge zivali, okolico, predmete in !judi. Zdravljenje je lahko topikalno, sistemsko in oboje hkrati. Navadno je dolgotrajno in traja tedne in mesece. Topikalno zdravljenje mora zagotoviti proctor ucinkovine in njeno obstojnost na mestu okuzbe. Pricne se s strizenjem dlake siroko okoli poskodb in umivanjem prizadetih podrocij s samponom, ki vsebuje klorheksidin in mikonazol, imidazol, pripravke z bakrovim sulfatom, cinkovim sulfatom, salicilno kislino in drugimi pripravki z antimikoticnim delovanjem. Drugi nacin zdravljenja vkljucuje umivanje spremenjenih mest s samponom, ki vsebuje klorheksidin in povidon jodid ter se konca z vtiranjem natamicina (100 ppm), 0,2% enilkonazola, 3% kaptanona, 3-5% apnenenega zvepla, 2-3% klorheksidina, 10% povidon jodida ali 0,5% raztopine natrijevega hipoklorida. Natamicin uspesno ucinkuje proti dermatofitom (Trichophyton spp., Microsporum spp.) in kvasovkam (Candida spp., Cryptococcus) v obliki 0,01% sveze vodne raztopine. Uspesno ucinkuje tudi v suspenziji, ki okuzbo odpravi v 4- tednih. Ucinkoviti so tudi pripravki iz derivatov imidazola in nistatina. Kombinirano zdravljenje dermatofitoz vkljucuje lokalno odstranjevanje krast, tusiranje sprememb z jodom, nanosom zivosrebrne masti v kombinaciji z 10% amoniakom in raztopine kvartarnih amonijevih mesanic. Zelo ucinkovite so lahko mastne kreme, ki vsebujejo propionsko in undecilensko kislino ter njihove estre, saj ne drazijo in ne unicujejo saprofitske bakterijske flore. Pri obseznejsih spremembah na povrsini koze lahko ucinkovito deluje prhanje in kopanje cele zivali z omenjenimi pripravki. Pri zatiranju dermatofitoz je mogoce uporabiti tudi sistemsko terapijo z oralnim dajanjem grizeofulvina (5 mgjkg PO, 24 ur), flukonazola (zacetek 14 mgjkg PO, sledi 5 mgjkg PO, 24 ur), ketokonazola (30 mgjkg PO, 12-24 ur razt. v 0,2 mmoljl HCI) ali itrakonazola (or. sol. 5 mgjkg PO, 24 ur ; oral. caps. 7,5-10 mgjkg PO, 24 ur ; sol. 1,5 mgjkg IV, 24 ur).
1212 1
Ill. GLIVICNE BOLEZNI: DERMATOFITOZE
Kombinirano zdravljenje poleg topikalnih ucinkovin vkljucuje tudi oralno dajanje griseofulvina v obliki zrn ali paste. Po absorpciji preide preko krvi v epidermo in rozeno plast koze, kjer se selektivno veze s keratociti in preide v nanovo nastale kozne strukture, ki postopno nadomescajo stare, okuzene z glivami. Tak nacin zdravljenja z grizeofulvinom (25 mgjkg paste ali 75 mg/g zrn, 24 ur, 2 tedna in nato 12,5 mg/kg, 24 ur, naslednjih 8 tednov ali 5-7,5 mg/kg PO, 7 dni zapored) ali ketokonazolom je dolgotrajen. Absorpcija je boljsa, ce je pripravek pomesan s hrano. Sistemsko terapijo lahko sestavljajo tudi 10% raztopina natrijevega jodida (0,07g/kg IV) in topikalni fungistaticni pripravki. Nekatere zivali lahko dermatofitoze prebolijo spontano. Dolgotrajno zdravljenje ali prekoraceni odmerki zdravillahko izzovejo krustozni dermatitis, pa tudi neoplasticno akantozo (zadebelitev stratuma spinosuma). Sistemsko zdravljenje je lahko skodljivo, saj niso poznani vsi stranski ucinki zdravil.
Profilaksa Bivalni prostor zivali mora biti svetel, suh, zracen, red no Ciscen, razkuzen in dovolj velik. Bolne zivali je potrebno izolirati in zdraviti v posebnih prostorih, locenih od drugih zivali. Dane bi prislo do sirjenja okuzbe, je potrebno odstranjeno dlako sproti unicevati. Vse osebe, ki delajo z obolelimi zivalmi, morajo imeti ustrezno zascito, zlasti zaradi dejstva, da so dermatofitoze lahko tudi zoonoze. Za razkuzevanje prostorov so primerna fenolova razkuzila (0,25 - 5% raztopine natrijevega hipoklorida). Uspesno ucinkuje tudi 2% formaldehid in 1% kausticna soda. Uspe5no lahko ucinkujejo tudi druga razkuzila, ki vsebujejo jod, klor in fenol. Za razkuzevanje kontaminirane opreme in pribora je primerna 2% raztopina natrijevega hipoklorida ali jodofora. Cepivo, ki bi zagotovilo aktivno imunost zoper konjsko dermatofitozo, ni na voljo. V preteklosti so se uporabljala nekatera razlicna cepiva, namenjena drugim zivalskim vrstam.
1213 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Epizootski limfangitis Lymphangitis epizootica, Epizootic lymphangitis, Equine blastomycosis, Equine histoplasmosis, Pseudomaleus, Pseudoglanders
Epizootski limfangitis je kronicna, nalezljiva bolezen kopitarjev, ki jo povzroca dimorfna gliva Histoplasma capsulatum var. farciminosum (Histoplasma farciminosum). Kaze se v gnojnem vnetju limfnih zil, bezgavk, rozenice, cirov na kozi in pljucnici. Ciri granulirajo, vendar se ne celijo. Okuzba povzroca zmanjsano zmoznost za delo. V reji povzroca veliko ekonomsko skodo.
Razsirjenost Bolezen, ki se pojavlja predvsem pri konjih, mulah in oslih, je bila razsirjena v juzni Evropi, zlasti Sredozemlju (ltalija, juzna Franciji). Pri nas se je pojavila med 1. in 2. svetovno vojno. Ugotovljena je bila v V. Britaniji, Nemciji, Svedski, Finski, Rusiji, na Kitajskem, japonskem, v Burmi in Ameriki. Danes je bolezen mogoce najti predvsem v Egiptu, severni Afriki, Srednjem vzhodu, Aziji, juzni Evropi in delih Rusije.
Etiologija Histoplasma farciminosum je dimorfna gliva, ki se pomnozuje v tkivu in tvori hife v obliki micelija. Odporna je proti zunanjim vplivom. Temperatura 80 °C jo unici v nekaj sekundah, soncna svetloba pa v 5 dneh. Sele po dolgotrajnem ucinkovanju jo unici 5% karbolna kislina, 3% lizoform, 1% sublimat injodova tinktura. V gnojnih cirih ostane kuzna 6 mesecev.
Epizootiologija Bolezen se pojavlja v obliki epizootije, redkeje v obliki enzootije. Okuzijo se predvsem mlajsi kanji, najpogosteje jeseni in pozimi. Ima nekatere klinicne podobnosti z maleusom in ulceroznim limfangitisom. Bolezen se prenasa med ekvidi. Rezervoar povzrocitelja ni poznan. Ceprav pot okuzbe ni povsem pojasnjena, se spore najverjetneje prenasajo z neposrednim stikom, posredno paz opremo, steljo, preko poskodovane koze in piki krvosesnih zuzelk, ki sodelujejo pri prenasanju bolezni. Glivo lahko prenasajo tudi zrebci med pripustom. Manj pogosta je okuzba preko dihal. Opisane so tudi okuzbe preko poskodovane sluznice dihal in prebavil ter preko ocesnih veznic. Okuzbe pri ljudeh in prasicih so redke.
1214 1
Ill.
GLIVICNE BOLEZNI: EPIZOOTSKI LIMFANG ITIS
Patogeneza Po okuzbi preko koze Histoplasma farciminosum potuje po limfi do podrocnih bezgavk. Pri tezjih oblikah bolezni se razsiri tudi v telesne organe. Klinicni znaki se pokazejo vee tednov ali mesecih po okuzbi. Vozlici nastanejo povsod, kjer je koza poskodovana (zlasti na mestih vprege in po nogah). Okuzeni konji so lahko dovzetni za druge bolezni, kot npr. pljucnico ali obolenja drugih organov. Posamezni konji s koznimi kalcificiranimi poskodbami so lahko asimptomatski prenasalci, na kar kazejo serolosko dokazljiva protitelesa in pozitivni intradermalni test. Pri sirjenju bolezni sodelujejo tudi clenonozci, zaradi cesar se pogosteje pojavlja v casu njihovega razmnozevanja. Okuzba je lahko tudi aerogeno in povzroca bolezenske spremembe v pljucih, lahko pa se zival okuzi tudi preko konjunktiv in zelodcno-crevesnega trakta. Pod kozo se vzdolz limfnih poti in bezgavk razvijejo majhni vozlicki, ki vsebujejo velike granulacijske celice in povzrocitelja. Ti vozlicki se razvijejo v abscese in eire. Pri tern se izceja gost sluzavognojen izcedek, ki vsebuje povzrocitelja. Vozlici, v katere vstopijo nevtrofilni granulociti, se zmehcajo in izcedijo. Na teh mestih nastanejo granulacije, ki so dvignjene nad povrsino zdrave koze. Zgornji deli se posusijo. Kmalu se oblikujejo nove granulacije, ki razpadejo. Celoten potek poskodb se veckrat ponovi. Lokalne spremembe drazijo zivali in povzrocajo srbenje. Obolele zivali se na teh mestih grizejo in praskajo. Novi vozlici se razvijejo na ustnicah, licih, ocesnih veznicah, vratu in limfnih poteh. Kmalu se razsirijo na prednje in zadnje noge ter trup. Z vozlicki, ki se razvijejo v eire, so lahko pokrite tudi prsi. V cirih se lahko naselijo tudi drugi mikroorganizmi. Na teh mestih se oblikujejo kraste. Vozlicki postopoma prekrijejo celotno povrsino koze na prsih. Prizadete so tudi vecje bezgavke, ki se lahko povecajo do velikosti cloveske pesti. V njih se oblikujejo kaverne, obdane s cvrsto vezivno kapsulo, v teh pa se lahko oblikujejo tudi kalcifikacije. Pri blazjih oblikah bolezni se spremembe ne sirijo in ostanejo omejene. Na okuzbo lahko opozarja le prisotnost protiteles, dokazljivih z imunofluorescenco. Pri nastanku tezjih oblik bolezni lahko bolezenske spremembe metastazirajo na nosno sluznico, sapnik, pljuca in druge notranje organe ter bezgavke. Razsevki se lahko sirijo tudi po krvi. Splosno stanje obolelih zivali ni bistveno spremenjeno vse dotlej, dokler niso prizadeta tudi dihala oziroma dokler se okuzba ne razsiri po celem telesu.
Klinicna slika Inkubacijska doba traja vee tednov ali mesecev (15 dni do 6 mesecev). Klinicne spremembe se pojavijo na kozi, oceh ali dihalnih organih. Spremembe na kozi se pojavijo na nogah, vratu in glavi (ustnicah), predelu sedla, vihru in po prsnem kosu, redkeje na modniku in vimenu.
121s I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Kot prvi znak se na kozi pojavijo za proso ali fizolovo zrno veliki vozlici v obliki verige, ki so posejani kot ogrlica. Sprva so trdi, kasneje pa se zmehcajo in postanejo neboleci. Obolele limfne zile postanejo vidne in dajejo videz za prst debelih trakov, zraslih s kozo. Po nekaj tednih zacnejo vozlici fluktuirati in pocijo. Izcedi se gnojen izcedek, ki lahko vsebuje kri. Na mestih, kjer potekajo limfne zile, se na kozi pojavijo globoki ciri z vzdignjenimi robovi, iz katerih se izceja gost gnoj. Koza v okolici je norma Ina, med ciri pa je lahko difuzno otecena in odebeljena. Nastale poskodbe se ne zarascajo. Na robovih in na dnu cirov se oblikujejo belo-rdece mehke granulacije, ki lahko krvavijo. Zaradi granulacij, ki se pojavijo na robu, postanejo ciri konkavni, povrsino pa pokrivajo zarastline, podobne malinam ali gobam. Iz njih se cedi rumenkast gnoj, ki se posusi in povzroci nastanek rumenkastih krast. Po odstranitvi gnoja se ciri scasoma zacelijo in zabrazgotinijo. Na brazgotini lahko nastane nebolec vozel v velikosti golobjega jajca, ki kasneje poci in nastane nov cir. Vecina cirov se postopoma zaraste, nekateri pa se povecajo in se zdruzijo ter zajamejo vecjo povrsino koze. Najpogosteje so take spremembe na prednjih nogah, vratu in glavi. Obolele zivali zaradi bolecih poskodb niso sposobne za delo. Zaradi posledic bolezni navadno pogine 10 do 15% obolelih konj. Pri spremembah na oceh se pojavi vnetje ocesnih veznic. Vzdolz limfnih zil po obrazu se pojavijo veliki vozlici. Zaradi nastanka vozlicev na ocesnih veznicah, se pojavi mocan izcedek iz oci, otekanje vek, pojavi se lahko tudi mezikanje. V zgornjem delu dihalnih poti navadno poleg zunanjih delov nosnic, nastanejo rumenkaste buncice ali vozlici, ki ulcerirajo in krvavijo. Podobno nastanejo vozli in ciri tudi na ustni sluznici, dlesnih in trdem nebu. Iz nosu se pricne cediti sluzav gnoj in sluzav krvav izcedek. Na nosni sluznici in v okolici nosne odprtine nastajajo vozli v velikosti Ieee, ki naslednjega dne razpadejo, oblikujejo se ciri z vzdignjenimi robovi, ki granulirajo. Sluznica je v okolici sprememb gladka. Podceljustne bezgavke so lahko spremenjene, otecene in elasticno pomicne. Kasneje se lahko zagnojijo in izcedijo navzven. Vozlici, ki se razvijejo na pljucih, lahko povzrocijo celo pogin obolele zivali. Vendar pa je razsejana oblika bolezni redka. Kot komplikacija se lahko razvijeta vnetje sinusov in pljucnica. Prizadeti so lahko tudi spolni organi. Pri samcih odebeli koh modnika. Na njej se pojavijo vozli v velikosti oreha. Iz njih se razvijejo ciri, ki zajamejo tudi sluznico ustja secnice. Ce se okuzba razsiri na moda in vaginalno tuniko (Tunica vagina/is propria), se na njih pojavi oteklina. Pri kobilah otrdi koza sramnih ustnic in podrocje presredka. Na teh mestih nastanejo na gosto posejani vozli in ciri, ki so lahko razporejeni tudi v nizu. Vime je oteklo in bolece, posuto z vozli, ciri in fistulami. Ce se razvije mesana okuzba, se pojavi poviSana telesna temperatura, splosno stanje pa vecinoma ni spremenjeno. Zaradi otekanja nog se pri gibanju pojavijo bolecine.
1216 1
Ill. GLIVICNE BOLEZNI: EPIZOOTSKI LIMFANGITIS
Potek bolezni je kronicen, se zlasti, ko so spremembe lokalno omejene. Zivali lahko ozdravijo po 4 do 6 tednih in pri tern postanejo imune. Obicajno bolezen traja od 3 do 12 mesecev. V tern obdobju so lahko obcasna obdobja izboljsanja ali celo navidezne ozdravitve. V toplem in suhem vremenu znaki bolezni izginejo, v vlaznem in toplem obdobju pa se zopet pojavijo. Ce nastane maligna oblika, se ob limfnih poteh oblikujejo novi vozli in ciri. Obolele zivali mocno shujsajo in postanejo izcrpane, kar lahko pripelje tudi do pogina.
Patoloske spremembe V zadebeljeni kozi in podkozju so zarisca razlicnih velikosti in z gnojem in fibrinom izpolnjene limfne poti. Ciri so iz mehkega sivo belega granulacijskega tkiva, v katerem so rdeckasta zarisca. Podrocne bezgavke so povecane in vsebujejo razlicno velika gnojna zarisca. Starejsa zarisca so obdana z zilavim veznim tkivom. Na zrelni in nosni sluznici so lahko sivo beli in nekoliko privzdignjeni vozli v velikosti Ieee. Iz njih nastajajo vecji ciri z nazobcanimi robovi, napolnjeni z glivicnimi nabreklinami, ki se lahko razsirijo na hrustanec in kosti. Podobne spremembe so lahko v nosni votlini, zrelu in bronhih. V notranjih organih so lahko za oreh velike gnojna metastazna zariSca (pljuca, moda, debelo crevo, jetra, vranica) ter ciri s privzdignjenimi robovi. V sklepih je lahko serozen ali serozno gnojen izcedek, okolno tkivo pa prezeto z gnojnimi zarisci. Na kosteh je lahko lokalni periostitis, gnojni osteomielitis in ostitis.
Diagnoza Bolezen je mogoce diagnosticirati na podlagi klinicne slike, kronicnega poteka, nespremenjene telesne temperature, otekanja limfnih poti in bezgavk, v katerih se razvijejo ciri s smetani podobnim izcedkom. Zaradi zelo pocasne rasti povzrocitelja na gojiscu, je diagnozo mogoce postaviti tudi s citioloskim pregledom izcedka (Giemsa) ali bioptata. Povzrocitelja je mogoce opaziti v makrofagih. V vzorcih, odvzetih iz cirov, je mogoce najti gramsko pozitivne celice, podobne kvasovkam, obdane z dvoslojno kapsulo. Diagnozo potrjuje tudi dokaz protiteles z indirektno imunofluorescenco, imunoencimskim testom, testom aglutinacije, hemaglutinacijskim testom (ugotavljanje povecanega titra - pozitivno > 1 : 80) in testom AGIO.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev druge bolezni, pri katerih se pojavi limfangitis (maleus, sporotrihoza, ulcerozni limfangitis) ter druge bakterijske in glivicne okuzbe. Pri maleusu je reakcija tudi sistemska, pogosto so obolela pljuca, spremembe pa so tudi na nosnem pretinu. Pri ulceroznem limfangitisu je gnoj zelenkaste barve, spremembe, ki se hitro zacelijo, pa se pojavljajo na podrocju
1217 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
metakarpalnih in metatarzalnih sklepov. Pri sarkosporidiozi se izceja majhna kolicina gnoja, limfaticno tkivo pa vecinoma ni spremenjeno.
Terapija Na endemskih podrocjih je primerna parenteralna uporaba jodida, nistatina ali amfotericina B (0,1-0,6 mgjkg IV, 24 ur). Zdravljenje s slednjim pripravkom je lahko uspesno ob hkratni odstranitvi krast in izcedka s poskodb koze. Kirursko zdravljenje vkljucuje odstranjevanje sprememb in spiranje novo nastalih ran z jodom. Tak nacin zdravljenja je primeren predvsem v zacetku bolezni, ko so le posamezni vozli in so bolezenske spremembe omejene na enem mestu. Za spiranje cirov, obolelih limfnih poti in ran, so primerni pripravki s srebrovim nitratom ali jodovo tinkturo. Pogosto zdravljenje ni uspesno. Brez zdravljenja lahko bolezen traja priblizno leto dni, preden obolela zival slednjic okreva. Bolezni se obicajno ne zdravi. Obolelo zival je potrebno izolirati. Zaradi zatiranja bolezni stevilne drzave uporabljajo metoda eradikacije oz. usmrtitev zivali in njihova neskodljivo odstranitev.
Prognoza Prognoza je zadovoljiva v primerih, ko je proces omejen na podrocje glave, vratu in trupa. Slaba je v primerih, ko so spremembe na nogah (zlasti zadnjih) in sluznicah . Ponovitve se lahko pojavijo tudi vee mesecev po navidezni ozdravitvi.
Profilaksa Vnos bolezni lahko prepreci 4- tedenska karantena uvozene zivali, razkuzevanje in unicevanje opreme in neskodljivo odstranjevanje okuzenih konj. Preventivno cepljenje z inaktiviranim ali atenuiranim cepivom navadno ni ucinkovito. Za preprecitev sirjenja bolezni na neokuzene zivali v ogrozenih credah je pomembno unicevanje zuzelk, skrbna oskrba ran, razkuzevanje hlevov in drugih bivalisc zivali.
j 218 j
I
III. GLJVICNE BOLEZNI: SPOROTRIHOZA
I
Sporotrihoza Sporotrichosis, Sporotrichose
Sporotrihoza je nalezljiva, progresivna, limfokutana in najpogosteje kronicna granulomatozna sistemska mikozna kuzna bolezen. Povzrocitelj je dimorfna gliva Sporothrix schenckii. Zivi v zemlji in rastlinju. V organizem vstopa preko ran na kozi. Bolezen se kaze v cirastem vnetju mezgovnic koze in podkozja. Pri pojavu generalizirane oblike je potek akuten ali subakuten. je zoonoza.
Razsirjenost Povzrocitelj je lahko vsepovsoden. Pogostejsi je v dezelah s tropskim in subtropskim podnebjem. Obcasno se bolezen pojavlja v juznih predelih Amerike in v drzavah s podobnim podnebjem. V Evropi je redka.
Etiologija Sporothrix schenckii je gramsko pozitivna dimorfna gliva. Kot saprofit tvori septirane hife velikosti 1,5 do 3,0 ~m in okrogle ali jajcaste konidije velikosti 2-3 x 3-6 ~m. V hife in spore se razvije, ce raste kot saprofit ali pri temperaturi 25 °C. V naravi Sporotrix schenckii zivi na razpadajocih in zgnitih rastlinah, na tleh, bogatih z organskimi snovmi, v soti in mahu.
Epizootiologija Bolezenje bila prvic opisana pri konjih in mulah leta 1909. Najpogosteje se pojavlja pri konjih, ogroza pa tudi nekatere druge zivalske vrste (macke, pse, prasice, mule, koze, kamele, lisice, podgane, delfine in perutnino) ter !judi. Povzrocitelj zivi na organskem materialu, vcasih ga je mogoce najti tudi na sluznici zdravih zivali. Okuzba se siri z dotikom, v telo pa vstopa preko poskodovane koze, redko skozi dihala ali usta.
Patogeneza Bolezen se razvije po vstopu glive v organizem skozi poskodovano kozo. Prenos iz konja na cloveka ni zanesljiv. Tri do pet tednov po okuzbi se kot posledica vnetja mezgovnic, povzrocitelj razsiri na druge dele koze. Prizadete so predvsem povrsinske bezgavke, redko pa se okuzba razsiri tudi na druge organe. Virulentni dejavniki povzrocitelja niso povsem poznani, najverjetneje pa virulenco povzrocajo proteaze. Obicajno se najprej pojavijo spremembe v obliki ulcerativnih koznih vozlicev. Okuzba se siri vzdolz podkoznih limfnih poti in povzroca 1219
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
niz gnojnih cirov, ki se tezko celijo in se pogosto zopet obnovijo. Stene limfnih zil odebelijo. V notranje organe, misice, sklepe, kosti in osrednje zivcevje, se povzrocitelj redko siri z limfo ali krvjo. Oblikujejo se piogranulomatozne spremembe z gnojnim srediscem, ki jih obkrozajo epiteloidne celice in celice velikanke, na obodu pa limfociti in plazmatke.
Klinicna slika Pri konjih se najpogosteje razvije kozna limfna oblika. Na kozi se pojavijo neboleci vozlici (noduli), pokriti s krasto. Pojavljajo se zlasti na distalnih delih nag in okrog bicljev. Cvrsti podkozni vozlici se razvijejo ob limfnih poteh, otrdijo in otecejo, kar daje videz vrvi. Ko vozlici ulcerirajo, iz njih iztece majhna kolicina gnoja ali krvavkaste tekocine. Ciri se zarastejo v 3 do 4 tednih. V primeru, ko so spremembe obseznejse, se lahko trajanje bolezni podaljsa.
Patologija Bolezen redko povzroci pogin obolele zivali. Pri kozni obliki, ki je najpogostejsa, so na kozi vozlici in ciri. Spremembe so lahko tudi na sklepih.
Diagnoza Diagnoza temelji na klinicni sliki, citoloskem pregledu, biopsiji in mikoloskih preiskavah. Pojav ulcerativnega vnetja mezgovnic in koznih sprememb vzdolz limfnih zil lahko pomeni mocan sum, da gre za sporotrihozo. Povzrocitelja je mogoce dokazati v izcedku, tkivnih tekocinah ali bioptatu. V gostitelju ga je mogoce najti v tkivu zunaj celic ali v nevtrofilcih, makrofagih ali vecjedrnih celicah velikankah. Mikroskopska preiskava pogosto ni uspesna. Barvanje citoloskih in histoloskih preparatov omogoca razlikovanje povzrocitelja od drugih zajedavskih kvasovk. Povzrocitelja je mogoce dokazati tudi s pomocjo imunofluorescence. Diagnozo potrjuje tudi aglutinacijski test na serumska protitelesa (aglutinacija GOP test) in metoda imunoperoksidaze ter bioloski poskus z vbrizgavanjem kuznega materia Ia podganam in hrckom ter s posledicnim nastankom lokalnih sprememb.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev bakterijske in glivicne bolezni, ki prav taka povzrocajo vnetje mezgovnic, maleus (Burkholderia mallei), epizootski limfangitis (Histoplasma farciminosum) in ulcerozni limfangitis (Corynebacterium pseudotuberculosis).
1220
I
Ill. GLIVICNE BOLEZNI: SPOROTRIHOZA
Terapija Uspesno ucinkuje dajanje natrijevega jodida vobliki 20% raztopine (20-40 mg/kg IV, 2-5 dni, nato PO), kalijevega jodida (10 mg/kg PO, 12-24 ur) ali organskega joda in etilendiamin dihidroklorida (EDDI: 20 mg PO, 12-24 ur) ter kirursko odstranjevanje posameznih poskodb. V blagih primerih lahko uspesno ucinkuje spiranje cirov z jodovo tinkturo. Dajanje jodovih pripravkov pa je neprimerno pri brejih kobilah. Poskodbe po zdravljenju navadno izginejo v nekaj tednih. Glede na naravo bolezni je potrebno zdravljenje z jodom nadaljevati vsaj 4 tedne oz. do popolne odprave klinicnih znakov bolezni. Ob tern se lahko pojavijo toksicni ucinki joda (povisana telesna temperatura, nejescnost, kaselj, solzenje, slinjenje, nosni izcedek, kraste, brezdlacnost, depresija, nervoza ali moteno delovanje srca), zaradi cesar je potrebno zdravljenje prekiniti. jodove pripravke pa lahko uspesno nadomestijo ketokonazol, flukonazol (14 mgjkg PO, sledi 5 mg/kg PO, 24 ur), grizeofulvin (5 mg/kg PO, 24 ur), imidazol, triazol, natamicin in amfotericin B (0,1-0,6 mgjkg IV, 24 ur). Prognoza za celovit uspeh zdravljenja je dobra.
Profilaksa Bolne zivali je potrebno lociti od zdravih in s tern prepreciti prenos bolezni in kontaminacijo okolja. Hkrati je potrebna razkuzba lezisc, opreme in predmetov. V hlevu je potrebno zagotoviti splosne higienske pogoje. Zaradi moznega prenosa na !judi morajo biti veterinarski delavci pri zdravljenju obolelih konj zasciteni z ustreznimi rokavicami. Vsak morebiten pojav sprememb na kozi pa zahteva kirursko zdravljenje.
Okuzba pri ljudeh Pri ljudeh se bolezen pojavlja v obliki kozne okuzbe, pri cemer se redko razvije vnetje mezgovnic. Okuzba je posebej neva rna za imunsko oslabljene !judi.
1221 1
Protozojske in zajedavske
1 V bolezni e
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
1222 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Babezioza Equine Piroplasmosis, Texas Fever, Redwater Fever, Equine malaria, Equine biliary fever, Equine Babesiosis, Equine theileriosis, Oyns, Horse tick fever
Babezioza je protozojska bolezen konj, mul, oslov in zeber, pri kateri zajedavci zajedajo v notranjosti gostiteljevih eritrocitov. Povzrocitelja sta Babesia equi (Theileria eqw) in Babesia caballi, ki ju v gostitelje prenasajo klopi (Ixodidae) iz rodov Dermacentor, Hyalomma in Rhipicephalus. Bole zen se pojavlja v perakutni, akutni, subakutni in kronicni obliki. Za bolezen je klinicno znacilna povisana telesna temperatura, akutna hemoliticna anemija in nejescnost, pri B. equi pa tudi zlatenica in hemoglobinurija.
Razsirjenost Bolezen se pojavlja ubikvitarno, povsod tam, kjer so prisotni tudi klopi. Razsirjena je v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki. V Evropi se pojavlja predvsem v njenem juznem delu (redko - Italija, Francija). Mocno je razsirjena v tropskih in subtropskih podrocjih, v manjsem obsegu pa v drugih zmernejsih podrocjih. K siritvi bolezni prispeva geografska in sezonska razsirjenost klopov, ki bolezen prenasajo kot vektorji.
Etiologija Babezije spadajo v druzino Piroplasmidae. So nepigmentirani enocelicni zajedavci okrogle, hruskaste, palicaste ali ameboidne oblike, veliki od 2 do 4 !Jm. Pomnozujejo se z delitvijo. Povz rocitelja babezioze pri ekvidih sta Babesia equi in Babesia caballi. Z obema se okuzijo konji, mule, osli in zebre. Babesia equi meri od 2,5 do 4 pm. ]e okrogle, ovalne ali hruskaste oblike (oblika solze). V eritrocitu se pogosto nahajajo posamezni zajedavci. Navadno je med parazitemijo z njo okuzenih od 1 do 7% gostiteljevih eritrocitov, lahko pa je okuzenih tudi do 95% eritrocitov. Pomnozuje se v gostiteljevih eritrocitih. Babesia caballi meri manj kot 2 !Jm in je po videzu podobna malteskemu krizu. V eritrocitih je pogosto v parih. Stevilo okuzenih eritrocitov med parazitemijo navadno ne preseze 1% oz. je lahko manjse kot 0,1%, ceprav nekateri podatki iz literature navajajo tudi 4 do 5% okuzbo gostiteljevih eritrocitov. Babesia equi se zacne razvijati v limfocitih, zajedati pa zacne v eritrocitih, kjer se deli na stiri merozoite (oblikujejo malteski kriz).
Za svoj zivljenjski ciklus in razvoj babezije potrebujejo vmesnega gostitelja klope (Ixodidae), ki z ugrizom prenesejo zajedavca v gostitelja, kjer nato zivi in se razvija v njegovi krvi. Med vmesne gostitelje sodijo klopi iz rodu Dermacentor,
1224 1
I
Ill. PROTOZOJSKE IN ZAJEDAVSKE BOLEZNI: BABEZIOZA
Rhipicephalus in Hyalomma spp. Klopi Dermacentor nitens so primarni prenasalci za B. caballi, B. equi pa prenasajo klopi Dermacentor, Hyalomma spp. in Ripicephalus, lahko pa tudi Boophilus microplus.
Stevilni izmed omenjenih klopov lahko prenasajo oba zajedavca, kar je odvisno od geografskega podroeja. Klopi so rezervoar tudi za B. caballi, saj v njih ostaja po vee generacij zajedavca. Prenasajo pa tudi razvojne stadije babezij, celo preko klopovih ovarijev (ne pri vseh vrstah klopov). Za B. equi so konji edini poznani rezervoar, med prenasalci pa se siri le med razvojnimi stadiji klopa. Konji, okuzeni z B. equi ostanejo seropozitivni vse svoje zivljenje, ne glede na to, ali klinieni znaki prenehajo sami od sebe ali po zdravljenju. Konji, okuzeni z B. caballi, pa lahko ostanejo seropozitivni vee let ali tudi vse zivljenje. Okuzba je lahko samoomejujoea. Navadno traja vee kot 4leta. Pri stevilnih ekvidih, ki okuzbo prebolijo, lahko le-ta ponovno vzplamti, in to kljub temu, da v vmesnem obdobju zajedavca ni bilo mogoee dokazati. Ponovna reaktivacija okuzbe se lahko nadaljuje v dosmrtno okuzbo. Konji sami so verjetno rezervoar in omogoeajo sirjenje zajedavcev na klope in druge konje. Okuzena odrasla zivallahko ostane prenasalka vee kot 2 leti. Ob ponavljajoeih se okuzbah (na endemskem podroeju) postanejo trajni prenasalci. Prenos okuzbe je mogoe tudi po drugih poteh. Moznost, da se babezije lahko prenasajo z drugimi prenasalci, kot so obadi (Tabanidl) ali hlevska muha (Stomoxys calcitrans), ni zanesljiva. Lahko pa se Babesia equi prenasa tudi iatrogeno s kontaminiranimi iglami in kirurskimi instrumenti, kontaminirano krvjo oz. transfuzijo ali s pripravki, ki vsebujejo okuzeno konjsko kri. Bolezen se lahko prenasa tudi preko maternice. Kronieno okuzene breje kobile lahko prenesejo okuzbo preko posteljice, kar povzroei zvrge, mrtvorojena ali bolna zrebeta, ki bolezni kmalu podlezejo. Prenos kuznine s semenom se ni potrjen, vendar je mozen, ee vsebuje kontaminirano kri.
Epizootiologija Bolezen se pojavlja sezonsko, pogosto kmalu po vrhuncu pojavljanja klopov v naravi, zlasti spomladi, poleti in jeseni. Aktivnost klopov je odvisna od temperature okolja. Bolj so dejavni pri visjih temperaturah, pri eemer jih ne ovira vlaga ali dez. Ob zmanjsanju stevila klopov okuzba usahne, imunost pri konjih pa postopoma izzveni. Pri ponovnem poveeanem stevilu klopov se okuzba spet razplamti. Razsirjenost babezij (B. equi in B. cabal/!) je moeno odvisna od pojavljanja prenasalcev. Zajedavca nista razsirjena povsod enakomerno. Endemiena sta v skoraj vsej Latinski Ameriki, razen v juznem delu Cila in Argentine. Na obe babeziji je seropozitivnih veeina konj v Braziliji, Kolumbiji, Portoriku in Meksiku. V teh predelih babezijo B. caballi prenasa Dermacentor nitens, imenovan »tropski konjski klop«, B. equi pa verjetno prenasa Boophilus microplus.
1225 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Babesia equi in Babesia caballi sta prisotni na Portugalskem, v Spaniji, Franciji in Italiji. Endemicni sta na Balkanu, Madzarskem, v Romuniji, Rusiji in na Kavkazu. V Afriki sta prisotni v Maroku, juzni Afriki, na Madagaskarju in v drugih delih kontinenta. Na azijskem podrocju sta prisotni v Mongoliji, Kitajski, v juzni in srednji Aziji (na Srednjem vzhodu v Kuvajtu, Omanu, Indiji in jordaniji). V Avstralijo so B. equi prinesli z uvozenimi kanji iz Teksasa, v ZDA pa je prisla s Kube.
Imunost Razvoj in stopnja imunosti nista povezana z nivojem protiteles v serumu. Po naravni okuzbi z vecino babezij se razvije dobra imunost. Taka na okuzenih podrocjih za akutno obliko zbolijo le na novo prispele zivali. Po veckratni okuzbi se lahko pri zivalih oblikuje trajna imunost. Protitelesa se lahko prenasajo s serumom ali mlezivom. Ce do ponovne okuzbe ne pride, obicajno protozoji pretivijo v gostitelju 6 mesecev, nato pa izginejo. Pri neokuzenih zivalih imunost traja 6 mesecev, po letu dni pa je lahko zival ponovno dovzetna za okuzbo. Po hitri diagnostiki in ucinkovitem zdravljenju zajedavec propade pred razvojem protiteles, zato se imunost ne razvije.
Patogeneza Babezije se razmnozujejo in razvijajo v gostiteljevih eritrocitih. Po okuzbi se protozoji namnozijo. Vecino eritrocitov, ki vsebujejo zajedavce, odstrani mononuklearni fagocitni sistem (MPS). Bolezen se manifestira z razvojem hemolize (glavni patoloski znak). Stevilo eritrocitov se lahko zmanjsa na 2 x 106 . Posledica hemolize je huda anemija, hemoglobinemija, zlatenica in hemoglobinurija (Babesia eqw). Pogosto lahko sledi anemicna anoksija, pri cemer obolela zival pogine. Ce okuzena in obolela zival prezivi dalj casa, se anemicne spremembe pojavijo v srcni in skeletni misicnini. Dovzetnost za okuzbo se s starostjo zmanjsuje, klinicni znaki pa stopnjujejo. Inkubacijska doba pri okuzbi z B. equi traja od 12 do 19 dni, z B. caballi pa 10 do 30 dni in sovpada z vrhuncem povisanja telesne temperature in razpadom eritrocitov. Na endemskih podrocjih se vecina konj z babezijami okuzi ze v prvem letu starosti. Pogine med 5 do 10% obolelih, kar je odvisno od vrste babezij, splosnega zdravstvenega stanja zivali in uspeha zdravljenja. Lahko pa pogine vee kot 50% tistih konj, ki prispejo na endemsko podrocje in se z babezijami srecajo oz. okuzijo prvic. Med zajedanjem babezij pride do sprememb v proteinih sten eritrocitov in v lipidnih strukturah ter do povecanja plazemskega malondialdehida, pa tudi do nabiranja oksidativnih ionov, ki so nastali iz peroksidacije lipidov, kar spremeni biokemicno sestavo eritrocitov in privede do hemolize. Spremembe lahko vodijo do povecane rigidnosti eritrocitov in manjse moznosti njihovega preoblikovanja, 1226 1
Ill. PROTOZOJSKE IN ZAJEDAVSKE BOLEZNI : BABEZIOZA
kar prispeva k mikrovaskularni stazi. Hematokrit se lahko zniza na 20% ali celo na manj kot 10%. Tako hudo anemijo bolj pogosto povzroca B. equi. Kot spremljajoci pojav mocne hemolize se pri B. equi pojavi razlicno intenzivna hemoglobinurija. Zlatenica, ki nastane hkrati s hemolizo, je posledica povecanja indirektnega (konjugiranega) bilirubina, ki se pojavi v sluznicah in drugih tkivih, kar jim daje rumeno barvo. Eritrociti, okuzeni z B. caballi, se lahko kopicijo in povzrocijo zaporo malih zil. Trombocitopenija in sistemski vnetni odgovor povzrocita poskodbo endotela, povecano prepustnost ozilja in v hudih primerih razsirjeno intravaskularno koagulacijo. Pri stevilnih obolelih konjih se pojavi edem, krvavitve in nejescnost, kar ima za posledico moteno delovanje organov. Prenos okuzbe v maternico je verjetno posledica prehajanja okuzenih eritrocitov skozi posteljico, kar lahko povzroci poskodbo posteljicinega krvnega ozilja in vodi pred porodom ali med njim do mesanja materine in plodove krvi. Kljub temu pa se vsa zrebeta, rojena okuzenim materam, ne okuzijo. lmunska zascita je pri prenasalcih babezij prisotna vecinoma vse zivljenje. B. equi in B. caballi pa ne zagotavljata navzkrizne imunosti. Odpornost proti bolezni se razvije kot posledica stalnega vzburjanja imunosti zaradi posledic zajedavceve prisotnosti. Natancen mehanizem se ni poznan. Pri obrambi organizma je verjetno najbolj pomembna prirojena imunost, pri cemer natancna obrambna vloga nevtrofilcev, makrofagov in celic ubijalk pred zajedavcema se ni pojasnjena. Kljub mocnemu imunskemu odgovoru humoralna protitelesa pri babezijah pogosto ne zadostujejo. Pomembno vlogo ima tudi celicna imunost. Pri drugih zivalskih vrstah je poznan zascitni mehanizem pred babezijami. Interferon Y, ki nastaja s pomocjo limfocitov T, aktivira makrofage, stopnjuje fagocitozo in sproza tvorbo protiteles. Sorazmerna z obvladovanjem zajedavcev je tudi viSina titra protiteles. Imunoglobulini IgGa in IgGb skupaj med akutnim obdobjem obvladujejo okuzbo z B. equi, IgG pa se povecajo med kronicno okuzbo. Specificna protitelesa je mogoce najti ze 7 do 11 dni po okuzbi (eksperimentalni) in dosezejo najvisji nivo po 30 do 45 dneh. Pri zrebetih lahko pasivna protitelesa proti B. equi in B. caballi vztrajajo 4 do 5 mesecev. Vendar pa se zrebeta, rojena seropozitivnim kobilam z B. equi, lahko rodijo ze okuzena. Taka zrebeta so brez klinicnih znakov bolezni in ostanejo seropozitivna vse svoje zivljenje. Zrebeta, rojena na endemskih podrocjih, pa so proti bolezni odporna. Pomembno vlogo pri obrambi pred babezijami ima tudi gostiteljeva vranica. Pri neposkodovani vranici se okuzeni konji okuzbi pogosto uprejo in jo prezivijo. Ce je vranica odstranjena, se razvije mocna parazitemija in okuzene zivali podlezejo. Vendar pa kljub pomembnosti vranice in prirojeni imunosti brez aktivne imunosti ni zadostne zascite pred babeziozo. Zivali, ki bolezen prezivijo, postanejo prenasalci. V tern stanju je subklinicna okuzba v sorazmerju z imunskim razmerjem med babezijami in protitelesi
1227 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
gostitelja. Bolezen se lahko ponovno aktivira ob stresih (transport, pomanjkanje hrane, brejost ali deficitarne bolezni). Pri ponovnih okuzbah, ki nastanejo pri enzooticnih primerih, pa je zascita trajna.
Klinicna slika Klinicne patoloske spremembe pri okuzbi z B. equi ali B. caballi so lahko zmanjsano stevilo eritrocitov, vrednosti hematokrita in koncentracije hemoglobina. Akutna okuzba se kaze v nevtropeniji in limfopeniji, ki je lahko usmerjena v levo. Zmanjsani so plazemski fibronogen, serumsko zelezo (Fe) in fosfor (P). Povecana je koncentracija bilirubina in podaljsan protrombinski cas. Okuzba z B. equi se lahko kaze tudi z razlicno obsezno hemoglobinurijo. Pri okuzbi se lahko v zacetku bolezni pojavi anemija in monocitoza. Priblizno 10 dni po okuzbi se razvije limfocitoza, hematokrit pa se zmanjsa na 20% ali celo na manj kot 10%. Pri kronicnih okuzbah koncentracija serumskega bilirubina ni vedno povecana, lahko pa se pojavi le blaga anemija. Kanji, okuzeni z B. equi ali B. caballi, imajo lahko podobne klinicne znake, kljub temu, da so lahko pri okuzbi z B. caballi blazji ali prikriti. Okuzba je lahko perakutna, akutna, subakutna ali kronicna. Vecina seropozitivnih konj je prikritih prenasalcev in imajo majhno stevilo zajedavcev, nimajo pa vidnih bolezenskih znakov. Pri konjih prenasalcih, ki so mocno delovno obremenjeni, se bolezen razvije z znacilnimi klinicnimi znaki. Stevilo zajedavcev je pri takih konjih zelo nizko. Ce so kanji rezervoar zajedavcev, ga lahko razsirjajo na podrocja, kontaminirana s klopi. Kobile kot prikrite prenasalke lahko skozi svoje reproduktivno obdobje prenasajo B. equi preko maternice, kar povzroci zvrge, mrtvorojena zrebeta in neonatalno
babeziozo. Zvrg se navadno pojavi v zadnji tretjini brejosti, kobile pa pri tern nimajo znaCilnih klinicnih znakov bolezni. Okuzijo se lahko v zgodnjem obdobju brejosti.
Perakutna oblika Perakutna oblika se navadno pojavlja pri novorojenih zrebetih, ki so se okuzila v maternici. Bolezen se kaze v slabosti, ravnodusnosti, anemiji, obsezni zlatenici in bolehnosti. Zrebeta postajajo vse bolj latergicna, ne morejo stati in sesati. Pogosto imajo poviSano telesno temperatura. Na sluznicah se pojavijo pikcaste krvavitve. Pojavi se tudi hemoglobinurija. Nekatera izmed novorojenih zrebet so videti zdrava, vendar se ze 3 dni po porodu pokazejo klinicni znaki bolezni. Pri B. caballi se bolezen kaze s poskodbami in motnjami delovanja organov, kar je posledica obstrukcije kapilar in malih zil z eritrociti, ki vsebujejo zajedavce. Klinicni znaki bolezni so tako pri zrebetih kot odraslih konjih odvisni oct poskodb posameznih organov. Ce je npr. poskodovan centralni zivcni sistem, se pojavi neskladno gibanje in drugi klinicni znaki, ki kazejo na mesto poskodb (lezij).
12281
III. PROTOZOJSKE IN ZAJEDAVSKE BOLEZNJ : BABEZIOZA
Med perakutno okuzbo z B. equi se zajedavci pomnozujejo v eritrocitih. To povzroci celicni razpad in nastanek anemije, ki povzroci pogin obolele zivali. Vendar so pogini kot posledica babezioze redki. Pogostejsi so v primerih, to dovzetne zivali pridejo na endemicnem podrocju v stik z B. equi. Obolele zivali, zlasti pri perakutni obliki, poginejo po 2 do 3 dneh. Pri odraslih konjih se perakutna oblika pojavi pri tistih zivalih, ki so prisle v podrocja z veliko okuzenimi klopi ali pa so se okuzile po tezkem, napornem delu.
Akutna oblika Odrasli oboleli konji nenadno postanejo otopeli in se neradi in negotovo premikajo. Znacilna je povisana telesna temperatura (>40 °C) (B. caba/li). V eritrocitih je mogoce najti babezije. Dan kasneje se temperatura zniza in postane intermitentna (B. eqw). Pojavi se nejescnost in slabost. Bolne zivali pogosto legajo na bok in se ne odzivajo na drazljaje. Zivali so dehidrirane. Na sluznicah je kongestija, pojavi se pospeseno plitvo dihanje, pospesen srcni utrip, potenje, edem nog, glave, nadocesnega podrocja, ventralnega deJa trebuha in bicljev, koprivnica, anemija in pogosto zlatenica, hemoglobinurijajbilirubinurija (redko pri infekciji z B. caballl) in pogin. V zacetku boleznije apetit ohranjen, kasneje pa zivali postanejo nejesce. Kot komplikacija vnetja in pljucnega edema se lahko pojavi bronhitis, pljucnica in kolike. Iztrebki so lahko pokriti z debelo sluzjo. Okuzba z B. equi se kaze v intermitentno povisani telesni temperaturi (pireksiji). Brez ustreznega zdravljenja pogine veliko obolelih zivali. Prizadetost prebavnega trakta, ki se razvije najkasneje, se kaze v kolikah, obstipaciji, driski in kataralnem crevesnem vnetju. Pri tezkih primerih se razvije vnetje na sluznicah in krvnih zilah, kar se kaze v motenem delovanju organov, kot tudi odpovedi delovanja ledvic in jeter. Pri mladih konjih so bolezenski znaki izrazitejsi. Bolezen traja od 8 do 10 dni, zival pa pogine po prvih znakih bolezni ze v 24 do 48 urah.
Subakutna oblika Pri subakutni obliki se klinicni znaki kazejo v intermitentno povisani telesni temperaturi (pireksiji), razlicni stopnji nejescnosti, slabi kondiciji, slabosti, hujsanju, normocitohromni anemiji, edemu nog, pospesenem bitju srca in pospesenem plitvem dihanju. Sluznice so bledo roznate ali bledo do svetlo rumene, vcasih posute s pikcastimi krvavitvami in ekhimozami. Lahko se pojavijo tudi kolike, obstipacije in driska. Urin je spremenjen. Lahko je temno rumene do rjave ali rdeckaste barve, kar je odvisno od stopnje hemoglobinurije. Znacilno je povecanje vranice, pri cemer je mogoce vranico tipati tudi rektalno. Med boleznijo postajajo bolne zivali mocno anemicne in oslabele.
Kronicna oblika Kronicna oblika bolezni se kaze v znacilno nespecificnih klinicnih znakih, z blago nejescnostjo in slabo delovno sposobnostjo, izgubo telesne kondicije, teze (B. eqw) in slabostjo. Anemija je neznatna. Klinicni znaki kronicne oblike so podobni znakom kuzne malokrvnosti ali drugim kronicnim vnetnim stanjem.
1229 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZN I KONJ
Kanji, ki prezivijo klinicno babeziozo, lahko postanejo, kljub zdravljenju, prikriti prenasalci. Ponovno aktiviranje bolezni lahko povzrocijo pri okuzenih konjih razlicne oblike stresa (transport, tekmovanja).
Patologija Patoloske spremembe se kazejo v anemiji, zlatenici, podkoznem in podseroznem edemu in razlicni stopnji izcrpanosti. Moe no so povecana jetra in vranica. Led vice so povecane, blede do rdece rjave, viden je ascites, hidrotoraks in hidroperikard z epikardialnimi in endokardialnimi krvavitvami. V pljucih sta kongestija in edem, bezgavke so povecane. Lahko se pojavi tudi kataralno crevesno vnetje. Kanji, ki so poginili za akutno obliko, in kanji med anemicno krizo imajo znacilna velika in temnorjava jetra, znake zlatenice, krvavo tekocino v telesnih votlinah, bledo tkivo in povecano vranico z mehko konsistenco pulpe. Pod epikardom in endokardom so ekhimoticne krvavitve, periakard pa vsebuje veliko krvave tekocine. Pri konjih, ki so poginili med subakutno ali kronicno obliko bolezni, je truplo izcrpano, brez znakov hemoglobinurije. Druge spremembe so podobne akutni obliki, vendar so manj izrazene. Hiastopatolosko so vidni kongestija in edem pljuc ter centrolobularna nekroza s stazo v jetrih. Spremembe v ledvicah kazejo hidrops in mascobno degeneracijo tubularnega epitela. V mozganski skorji in sredici so ostanki proteinov in hemoglobina. V jetrih, ledvicah in bezgavkah je obsezna proliferacija retikuloendotelnih celic. v krvnih zilah jeter in pljuc so trombi. v stenah alveol so stevilni makrofagi, ki vsebujejo hemosiderin. Sinusi bezgavk so razsirjeni, s sledovi fagocitoze zajedanih eritrocitov. Zile vsebujejo eritrocite z zajedavci. V jetrih in vranici je hemosideroza kat posledica sekundarnega razpada eritrocitov.
Diagnoza Diagnoza temelji na klinicnih znakih in ugotavljanju zajedavca v razmazu krvi oz. krvni kulturi ter pozitivnih seroloskih preiskavah odvzetih vzorcev bolne zivali. (RVK, test ELISA, PCR). Klinicni znaki so lahko nespecificni in lahko pripeljejo do napacne diagnoze. Zgolj na podlagi klinicnih znakov je tezko lociti okuzbo z B. equi in B. caballi, kar je bistvenega pomena za uspesno zdravljenje, zlasti pri subklinicno oz. prikrito okuzenih zivalih. V akutni fazi bolezni je diagnoza lahko postavljena na podlagi razmaza krvi. Zajedavce je mogoce s pomocjo mikroskopa videti v krvnem razmazu, obdelanem z 10% Giemso. Pri prikriti okuzenostije pregled krvnega razmaza zaradi majhnega stevila zajedavcev nezanesljiv, zaradi cesar je potrebna seroloska diagnostika.
l 23o
I
ill. PROTOZOJSKE IN ZAJEDAVSKE BOLEZNI: 8ABEZIOZA
Tudi pri nastanku hemolize je seroloska diagnostika zanesljivejsa. Protitelesa za Babesia spp. se v serumu pojavijo v 14 dneh. V akutni fazi je mogoce ze 5 dni po
okuzbi s testom RVK najti ustrezna protitelesa. V diagnostiki se uporabljajo test fiksacije komplementa (CF), reakcija vezanja komplementa (RVK), indirektna imunofluorescenca, test ELISA, polimerazna verizna reakcija (PCR) in kultivacija organizma in vitro. B. equi in B. caballi pa je med seboj mogoce razlociti z indirektna imunofluorescenco. Klinicno je mogoce ugotoviti mocno anemijo (stevilo eritrocitov < 2 mil/!.11) in znizane vrednosti hemoglobina (do 30 mgjml). Lahko se stopnjuje in doseze svoj vrhunec 9 do 16 dni po okuzbi. Mocno se zniza tudi stevilo trombocitov, prav tako se lahko zmanjsa kolicina fibrinogena.
Terapija Bistvo zdravljenja je odprava klinicnih znakov med akutno obliko bolezni ali popolna odprava zajedavca pri prenasalcih, kar je sila tezavno in zelo nezanesljivo opravilo. Pri zdravljenju babezij ucinkujejo pripravki imidokarb, diminazen, amikarbalid, euflavin, parvaqon in buparvaquon.
B. caballi Imidokarb dipropionat (2,2 mgjkg IM, 12-24 ur) uspesno ucinkuje pri odraslih konjih, okuzenih z B. caballi, pri katerih so izrazeni akutni klinicni znaki bolezni. Tako zdravljenje zajedavca uspesno unici. Kljub relativni varnosti lahko pripravek povzroci zastrupitev in pogin zivali. Znaki zastrupitve se kazejo s slinjenjem, vzburjenju, driski in kolikah. Se posebej so na zastrupitev obcutljivi osli. Pripravek je ucinkovit tudi pri popolni odpravi prenasalcev (sterilizacija). Vendar lahko pride le do zacasnega izginotja zajedavca iz telesa, ki pa se kasneje v krvi znova pojavi. Po zdravljenju z imidokarbom lahko pretece povprecno 39 do 116 dni, preden postane zdravljena zival seronegativna. Prognoza za obolele zivali, zdravljene z imidokarbom, je pri B. caballi dobra. Diminazen (1,1 mgjkg IM, 12-24 ur) deluje uspesno pri zdravljenju akutnega stanja bolezni. Pripravek lahko zajedavca odstrani iz organizma. Lahko je toksicen, kar se kaze v dihalni stiski in depresiji. Amikarbalid (9 - 10 mgjkg IM) je navadno ucinkovit pri zdravljenju bolezni v akutni fazi. Zadostuje le en odmerek dnevno. Popolno odpravo ali sterilizacijo obolele zivali je mogoce doseci z vecjim odmerkom (8,8 mgjkg, 2 dni). Vendar se tudi pri tern pripravku lahko pojavijo znaki zastrupitve, ki se kazejo v obliki pozne anafilakticne reakcije, z motnjami pri dihanju in prebavi, edemom ocesne votline, edemom gobca in podkoznim edemom hrbta in bokov. Za zdravljenje okuzbe z B. caballi zadostuje manjsi odmerek (2,2 mgjkg IM, 2 dni), vendar zajedavca v celoti ne odstrani.
l 23t
I
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Kombinacija euflavina (4 - 8 mlj100 kg, 5% razt., najvec 20 ml) in tetraciklinov lahko lajsa klinicne znake bolezni, vendar zajedavec ni nujno v celoti odstranjen iz organizma. Po uspesnem zdravljenju lahko potece 3 do 15 mesecev, preden postane zdravljeni konj serolosko negativen naB. caballi.
Babesia equi Babesia equi je odporna proti vecini terapevtikov, zato je zacasna ali popolna
odstranitev zajedavca tezko izvedljiva. Zaradi odpornosti na zdravljenje z imidokarbom (4 mgjkg 10%, 72 ur, 4-5 dni) lahko po nekaterih podatkih prinasa le 50 do 60% uspeh. Ker zdravilo babezij v organizmu zanesljivo v celoti ne unici, konji, ki prezivijo klinicno okuzbo, vecinoma postanejo dosmrtni prenasalci. Lahko pa po zdravljenju postanejo seronegativni, a so po nekaj tednih ali mesecih znova seropozitivni. Pri zivalih, pri katerih se pojavita hemoliza in enterokolitis, osnovno zdravljenje dopolnjuje podporna terapija s kristaloidnimi tekocinami (IV), infuzijo glukoze, protivnetnimi nesteroidnimi pripravki (NSAID) in vcasih transfuzijo krvi. Pogosto terapevtski odmerki pripravkov, namenjenih zdravljenju babezioze, predstavljajo polovicno letalno dozo, zato lahko povzrocijo hudo zastrupitev in celo pogin bolne zivali. Da se klinicni znaki zastrupitve, ki se kazejo v slinjenju, nemiru, pretirani motiliteti prebavil in hudi koliki, ne pojavijo, se lahko zdravljenje pricne s polovicnim odmerkom pripravka, druga polovica pa se da kasneje. Zdravljenje se ne sme ponoviti prej kot po 30 dneh. Zaradi hude strupenosti pripravka so najbolj obremenjenajetra bolne zivali. Pride lahko do povecanja encimov aminiotransferaze (AST), alanin aminotransferaze (ALT), alkalne fosfataze (AP) in sorbitol dehidrogenaze (SDH), zaradi cesar je med zdravljenjem potrebno redno spremljanje teh parametrov. Konji in osli, ki poginejo zaradi posledic toksicnega delovanja imidokarba, imajo v jetrih periportalno nekrozo, v ledvicah pa kortikalno tubularno nekrozo. Le pri zebrah tako visoki odmerki niso toksicni in nimajo takih stranskih ucinkov. Povecanje odmerka imidokarba (6-8 mgjkg, 4 odmerki na 72 ur) lahko iz organizma povsem odstrani povzrocitelja, vendar pa se bistveno poveca nevarnost zastrupitve. Pripravka parvaqon in buparvaquon razlicno uspesno delujeta naB. equi. Zajedavca ne moreta popolnoma uniciti . in ga odstraniti iz organizma. Buparvaquon (4-6 mg/kg IV, 24 ur, 3 dni) odpravi klinicne znake bolezni, vendar ostanejo zdravljeni konji prenasalci. Pri brejih kobilah, prenasalkah babezij (B. equi in B. caballi), ni poznan nacin, ki bi preprecil posledicne zvrge, ki se navadno pojavijo v zadnji tretjini brejosti ali pa se rodijo mrtvorojena zrebeta. Prav tako ni znano, kdaj B. equi okuzi zrebe, zaradi cesar ni dolocen cas zdravljenja. Pri zdravljenju brejih kobil z imidokarbom se v krvi plodu pojavi enaka koncentracija pripravka kot pri kobili. Kako pripravek vpliva na rojstvo zdravega ali bolnega 1232 1
III. PROTOZOJSKE IN ZAJEDAVSKE BOLEZNI: BABEZIOZA
zrebeta ni poznano. Prav taka ni poznan toksicni vpliv na zrebeta dojecih kobil, ki so prejele odmerek imidokarba (2,4 mg/kg), katerega izlocajo v mleku ze 2 uri po dajanju.
Neonatalna babezioza Neonatalna babezioza je za zrebeta prognosticno slaba. Vecinoma zelo kmalu postanejo anemicna, kar zahteva takojsnje zdravljenje s transfuzijo krvi zdravega dajalca, podporno tekocinsko terapijo, obogateno z nutritivi in dajanjem sirokospektralnih antibiotikov za preprecitev sekundarne okuzbe. Varnost in toksicnost babeziocidnih pripravkov pri zrebetih se ni dorecena. Uspesna naj bi bila terapevtska kombinacija imidokarb dipropionata (0,5 ml, 12%, IM) z oksitetraciklin hidrokloridom (3 ml 10% IV, 24 ur) in kasnejsim ponovljenim odmerkom oksitetraciklina. Taka terapijo je mogoce ponoviti tudi ob ponovnem pojavu klinicnih znakov.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pridejo v postev : kardialna oblika afriske konjske kuge, kjer so edematozne poskodbe podobne babeziozi, vendar brez hemoglobinurije in zlatenice ; kuzni malokrvnost kopitarjev (EIA), ki ima daljsi potek, pojavijo pa se posamezni klinicni primeri, in sicer brez protozojev v telesnih tekocinah ; paraliticna mioglobinurija, pri kateri je zaradi mioglobinurije urin rdec, kar je posledica pretirane delovne obremenitve in mocno povisane serumske CK ; hemoliticna anemija zrebet, ki nastane kat posledica nezdruzljivosti seruma kobil in zrebetovih eritrocitov; durina ; tripanosomiaza, purpura haemorrhagica ter razlicne zastrupitve.
Preventiva Za konje ni na voljo primernega cepiva, ki bi zagotovilo imunost proti babezijam. Seropozitivne konje z B. equi je potrebno osamiti, odstraniti iz reje ali evtanazirati. Okuzenega konja z B. caballi paje potrebno zdraviti do prenehanja okuzenosti. Preventiva temelji na uporabi zdravil in omejevanju gibanja okuzenih konj oz. ekvidov. Pri zatiranju bolezni ima velik pomen unicevanje klopov, s cimer se zmanjsa moznost prenosa bolezni.
1 233 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
Durina Exantema coitale paralyticum
Durina je akutna ali kronicna nalezljiva spolna bolezen ekvidov, ki se med zivalmi prenasa s spolnim stikom. Povzrocitelj je Trypanosoma equiperdum. Bolezen je poimenovana tudi spolna kuga konj. Izraza se z znacilnim vnetnim edemom genitalij, izpuscaji na kozi, nevroloskimi motnjami, ki se kazejo v obliki parez in para liz ter poginom. Najverjetneje je najstarejsa poznana spolna bolezen ekvidov.
Etiologija Bolezen povzroca zajedavec Trypanosoma equiperdum, vrteljc, vretenaste oblike, z izrazenim jed rom in od njega oddaljenim kinetoplastom ter izhodiscem za bicek, ki ob telesu oblikuje valovito membrana. Je edini tripanosom, ki ga ne prenasajo nevretencarji oz. za prenasalce ne potrebuje zuzelke. Vecinoma ga najdemo v zunajzilni tkivni tekocini gostitelja, manj pogosto v krvi. Zunaj gostitelja ne more preziveti, v truplu pa hitro pogine.
Epidemiologija Bolezen je endemicna v Afriki, Aziji, jugovzhodni Evropi, Srednji in Juzni Ameriki ter Mehiki. V Afriki se se vedno pojavlja v Bocvani, Etiopiji, Namibiji in Ju znoafriski republiki, v Aziji pa v Kirgiziji, Mongoliji, Pakistanu, Rusiji, Turkmeniji in Uzbekistanu . V Severni Ameriki in v Evropi je vecinoma izkoreninjena. Obcasno se je pojavila v Nemciji in tudi Srednjem vzhodu. Redka je v podsaharski Afriki. Razsirjenost bolezni se je najverjetneje zmanjsala zaradi danasnje manjse migracije konj (vojska, kmetijski pomen konjereje) v primerjavi s preteklostjo. Konji so naravni gostitelji tripanosoma T equiperdum in rezervoar okuzbe. Z boleznijo se lahko okuzijo vsi ekvidi, po naravni poti pa konji, ki so najbolj obcutljivi in pri katerih so klinicni znaki bolj ocitni kot pri oslih. Bolezen se ni bila ugotovljena pri zebrah. Klinicne znake bolezni lahko kazejo tudi druge zivalske vrste, kot so psi in zajci. Bolezen povzroca velik pogin. V Evropi je poginilo od SO do 75% obolelih konj, kar pa je manj kot drugod po svetu. Mnoge izmed obolelih zivali so bile zaradi izkoreninjenja bolezni unicene tudi v okviru programov preprecitve sirjenja bolezni. V tropskih delih sveta poteka bolezen, kjer je lahko prisotna dolga leta, bolj kronicno kot v Evropi, hkrati pa ni klinicno opazna. Bolezen se lahko razvije tudi pri zivalih, ki so manj odporne zaradi drugih, tudi prehranskih bolezni.
1234 1
Ill. PROTOZOJSKE IN ZAJEDAVSKE BOLEZNI: DURINA
Patogeneza Inkubacijska dobaje zelo razliena. Traja lahko manj kot teden ali dva, lahko pa celo vee let. Trypanosoma equiperdum se posebno veze na sluznico spolnih organov, podkoznega tkiva in centralnega zivenega sistema. Brez tezav lahko preide preko neposkodovane sluznice. Zajedavec je pri okuzenih zrebcih v seenici, pri okuzenih kobilah pa v noznienem izcedku in maternici. Glavni prenos okuzbe med konji poteka s spolnim stikom. Vir okuzbe je lahko okuzeni zrebec, ki iz seenice aktivno izloea tripanosome ali neokuzeni zrebec, ki je prenasalec povzroeitelja iz okuzene kobile. Nekatere okuzene zivali klinieno ne pokazejo znakov bolezni, lahko pa so vrsto let prenasalke okuzbe. Ceprav se T. equiperdum obieajno prenasa le s spolnim stikom, je mozna okuzba tudi s pikom zuzelk preko neposkodovane sluznice ali koze. Ob spolnem stiku se povzroeitelj prenesene v sluznico genitalij, kjer se v izvencelienem tkivnem prostoru pomnozi in povzroei edematozne otekline. Kasneje se lahko razvije sistemska okuzba in okuzba tudi drugih tkiv. To povzroei poskodbe ozilja in edem, kar se klinieno odrazi v pojavu subkutanega edema. Okuzba centralnega ziveevja pa se kaze v neskladnem gibanju in paralizi obolele zivali. Okuzba se prenasa tudi ob naravnem pripustu ali umetni osemenitvi z okuzenim semenom. Zrebeta, rojena okuzenim kobilam, se lahko okuzijo v maternici ali med porodom. Redko se okuzijo z mlezivom ali mlekom. Tista, ki so prejela mlezivo okuzenih kobil, postanejo seropozitivna, seronegativna pa postanejo s 4. do 7. mesecem starosti. Okuzene zivali tvorijo imunska protitelesa. S krvjo okuzenih konj se redko okuzijo drugi konji, ne okuzijo pa se ljudje. Kljub ozdravitvi lahko postanejo konji prenasalci T. equiperdum.
Klinicna slika Kliniena slika je odvisna od virulence povzroeitelja, splosnega zdravstvenega stanja okuzene zivali in stresa. Na endemskih podroejih so klinieni znaki pri obolelih zivalih blazji kot pri nanovo naseljenih zivalih. Klinieni znaki se pokazejo 5 do 6 dni ali celo vee tednov ali mesecev po okuzbi. Znaki bolezni lahko vse do paritvene sezone niso vidni. Bolezen se klinieno najprej pokaze s spremembami na spolnih organih, nato s spremembami na kozi in koneno z zivenimi znaki. Pri nekaterih okuzenih konjih se lahko razvije tudi vnetje oeesne veznice in rozenice. Primarni klinieni znaki se pri kobilah pojavijo v obliki edema vulve, ki se razsiri na presredek, vime in trebusno steno. Sluznica noznice je otekla, zardela in sivo rumene barve. Iz noznice se izceja rumeno rdee izcedek, ki je veasih gnojen. Izcedek se lahko pojavi tudi iz seenice. Pri nekaterih kobilah se pojavijo znaki
1235 1
PETER KRULJC: KUZNE BOLEZNI KONJ
vnetja sramnice in noznice s poliurijo oziroma drugi znaki, ki kazejo na boleeine v presredkovem podroeju. Nadalje se na noznieni sluznici pojavijo mehureki in vozliei, veasih nastanejo eiri. Dimeljske bezgavke so lahko oteeene in se kasneje ognojijo, lahko tudi v vime. Telesna temperatura je lahko poviSana. Breje kobile lahko tudi zvrzejo. Pri zrebcih se klinieni znaki kazejo v obliki edema zunanjih spolnih organov in presredka. Sprva se pojavi edem na penisu, modniku, prepuciju in okoliski kozi in se siri proti prsim. Na prepuciju se lahko razvije parafimoza. Na penisu in prepuciju se pojavijo majhni gnojni mehureki, ki ulcerirajo. Spremembe se poeasi celijo in puseajo nekoliko privzdignjene nepigmentirane brazgotine. Dimeljske bezgavke so edematozne. Iz seenice se izceja sluzavognojen izcedek. Oboleli zrebci pogosto urinirajo. Libido je lahko poveean, prav tako je povisana telesna temperatura. Sekundarni klinieni znaki se pojavijo v obliki znaeilnega izpuseaja na kozi (urtikarijam podobni plaki), premera 2 do 10 em, ki dajejo videz kovanca. Spremembe na spodnjih delih telesa (vrat, podroeje kolkov, trebuh in pleea) so patognomoniene za durino, vendar se vedno ne pojavijo. Nekaj ur ali dni po nastanku izginejo. Spremembe, ki nastanejo na zunanjih delih spolnih organov, lahko ostanejo vee tednov, postanejo evrste in pustijo nepigmentirane brazgotine na kozi. Obolele zivali ob tern postanejo deprimirane in se negotovo premikajo. Terciarni klinieni znaki se pojavijo v napredujoei anemiji. Oboleli konji kljub apetitu moeno hujsajo in postanejo shirani. Pojavi se atrofija misieja zadnjega deJa telesa. Obolele zivali se tezko in nesigurno gibljejo. Pojavijo se nevroloske motnje, ki se kazejo v napredujoeem pesanju in neskladnem gibanju, ki se konea z leianjem in poginom. Intenzivnost klinieni znakov lahko znatno niha vee mesecev ali let, preden obolela zival pogine, kar je odvisno od narave zajedavca ali imunskega stanja zivali.
Patologija Truplo je shujsano, s podkoznimi edemi in anemlCno. Na zunanjih delih genitalij so lahko edemi in vnetja z znaeilnimi depigmentiranimi brazgotinami (levkodermne lise). Bezgavke so poveeane. Hrbtenjaea je v ledvieno-kriznem podroeju zmeheana. V spinalnih zivcih, ganglijih, ovojnicah ledvenega in kriznega podroeja ter v okuzeni kozi in sluznicah so v poskodbah vidne limfoplazemske infiltracije. Prizadete bezgavke kazejo nespecifieno limfoidno hiperplazijo. Med prvo in drugo fazo bolezni so lahko tripanosome v spremenjenih delih koze in v genita lni sluznici.
Diagnoza Diagnoza temelji na znaeilnih klinienih znakih, izolaciji ter seroloskih preiskavah. Znaeilne so tipiene depigmentirane spremembe na kozi zivali, ki so bolezen prebolele. Povzroeitelja je mogoee dokazovati tudi iz brisa izcedka. 1236 1
III. PROTOZOJSKE IN ZAJEDAVSKE BOLEZNI: DURINA
V zacetnem stadiju bolezni je povzrocitelja mogoce izolirati iz edemske tekocine, podkoznih lis ali noznicnih in secniSkih izcedkov ter krvi. Inokulacija krvi v poskusne glodavce ni uspesna. Kot mednarodno priznan seroloski diagnosticni test je test fiksacije komplementa (CFT), vendar ne more lociti med protozoji T. equiperdum, T. evansi in T. brucei. Ti podatki so pomembni zaradi navzkriznih reakcij, saj so klinicni znaki okuzbe s T. evansi podobni znakom pri durini. Druge uporabne metode so seroloska metoda indirektne imunofluorescence za tripanosome (IFAD, agar gel imunodifuzijski test (AGID), test ELISA, aglutinacijski test (CARD) in aglutinacijski test za tripanosome (CATD.
Diferencialna diagnoza Diferencialnodiagnosticno pride v postev okuzba s herpesvirusom EHV 3 (Exanthema vesiculorum (pustulosum) coitale eqw) in paraliticna oblika EHV1, kuzna malokrvnost kopitarjev in gnojni endometritis.
Terapija Vecinoma zdravljenje konj, obolelih za durino, ni smiselno, saj ti navadno postanejo prikriti prenasalci. Kljub temu so na voljo pripravki, ki lahko uspesno ucinkujejo na tripanosome. Tako uspe5no ucinkuje diminazen (7 mg/kg 5%, IM, po 24 urah Y2 prvega odmerka), suramin (10 mgjkg IV, 2-3- krat na teden) in quinapiramin sulfat (3-5 mgjkg SC, razdeljen odmerek). Kot zdravila so bili uporabljeni tudi stevilni drugi pripravki, vendar z razlicnim uspehom. Pri kronicnih okuzbah zdravljenje navadno ni uspesno. Najuspesnejsi nacin zatiranja je trajna odstranitev obolelih zivali.
Preventiva Najpomembnejsa preventiva je dosleden nadzor nad prometom s konji, zlasti tistimi, ki prihajajo s podrocij, kjer je bolezen endemska, ter uporaba ustreznih seroloskih testov pred uvozom in karantena za uvozene zivali. Pri uvozu semena je potrebno zagotoviti, da zrebec ni z okuzenega podrocja in je seronegativen na T. equiperdum. Med drugimi preventivnimi ukrepi je bistvenega pomena odstranitev bolnih zivali.
1237 1
PETER l
Literatura 1.
Ackermann JA. Dermatophilosis In: Practical equine dermatology. 2"ct ed. Goleta : American Veterinary Publication, 1989: 55 -7.
2.
Banks KL, Henson JB, Me Guire TC. Immunologically mediated glomerulitis of horses I. Pathogenesis in persistent infection by equine infectious anemia virus. Lab Invest 1972; 26: 701-7.
3.
Barnett KC, Crispin SM, Lavach JD, Matthews AG. Equine opthalmology: atlas and text. 2nd ed. Edinburgh: W.B. Saunders, 2004.
4.
Batis J, Brglez I. Mikrobiologija za veterinarje. Ljubljana: VTOZD za veterinarstvo BF, 1983.
5.
Berton JJ, Horspool Linda JI. Equine clinical pharmacology. Philadelphia: Saunders, 2004.
6.
Brglez J. Parazitologija za veterinarje: splosni del, diagnosticne metode, protozoa, trematodae. Ljubljana: VTOZD za veterinarstvo BF, 1989.
7.
Calahan PT, Mayhew IG, Merritt AM, Moore JN. Equine medicine and surgery. 5th ed. Vol. I, II, St. Louis: Mosby, 1999.
8.
Cvetnic S. Bakterijske i glivicne bolesti zivotinja. Zagreb: Skolska knjiga, 2002.
19. Cvetnic S. Virusne bolesti zivotinja. Zagreb: Skolska knjiga, 1997. 10. Furr M, Reed S. Equine neurology. Ames: Blackwell, 2008. 11. Grom J. Splosna veterinarska virologija. Ljubljana: Veterinarska fakulteta, 2004.
12. Gutrine A. African horse sickness: update on epidemiology and control. In: Merial European symposium on equine infectious diseases. Breaking topics in equine virology. Lyon, 2008: 82-6. 13. Higgins AJ, Snyder JR. The equine manual. 2nd ed. Philadelphia: Saunders, 2006. 14. Hinchcliff KW, Kaneps AJ, Geor RJ. Equine sports medicine and surgery: basic and clinical sciences of the equine athlete. London: Saunders, 2004. 15. Jazbec I. Prevalence and eradication of equine infectious anemia (EIA) in Slovenia. Pferdeheilkunde 1996; 12: 568-85. 16. Kernen MJ, Coggins L. Equine infectious anemia: transmission from infected mares to foals. JAm Vet Med Assoc 1972; 161: 496-9. 17. Kernen MJ, Me Clain DS, Matthysse JG. Role of horse flies in transmission of equine infectious anemia from carrier ponies. J Am Vet Med Assoc 1978; 172: 360-2. 18. Kirkland 0. Success stories ProteqFlu, Australia. In: Merial European symposium on equine infectious diseases. Breaking topics in equine virology. Lyon, 2008: 26-34. 19. Klobucar I, Zdovc I, Ocepek M, Kosec M. Kuzno vnetje maternice kopitarjev. In: 3. Slovenski veterinarski kongres. Portoroz, 2002. Ljubljana : Slovenska veterinarska zveza, 2003: 101-7. 1238 1
LITERATURA
20. Knottenbelt DC, Pascoe RR. Diseases and disorders of the horse. London: Mosby, 1997. 21. Knottenbelt DC, Holdstock N, Madigan 1E. Equine neonatology: Edinburgh: Saunders, 2004. 22. Kono Y, Hirasawa K, Fukunaga Y, Taniguchi T. Recrudescence of equine infectious anemia by tretment with immunosuppressive drugs. Nat! Inst Anim Health Q (Tokyo) 1976; 16: 8-15. 23. Kovac Z. Zdravstveno stanje zivali v Sloveniji v letih 2000 in 2001 in ukrepi VURS. Ljubljana: VURS, 2002: 19. 24. Kruljc P. Stanje in ukrepi pri infekciozni anemiji kopitarjev. In: Zbornik. 3. Slovenski veterinarski kongres. Portoroz, 2002. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, 2003: 289 - 95. 25. Mair T, Love S, Schumacher 1. Watson E. Equine medicine, surgery and reproduction. London: Saunders, 1998. 26. Maury W. Monocyte maturation control expression of equine infectious virus. 1Virol 1994; 68: 6270-9. 27. McGuire TC, Crawford TB, Henson 1B. Equine infectious anemia: detection of infectious virus-antibody complexes in the serum. Immunol commun 1972; 1(6): 545-51. 28. McKinnon AO, Voss 1L Equine reproduction. Philadelphia: Lippincott Williams and Wilkins, 1993. 29. Naglic T, Hajsig D, Madic 1, Pinter Lj. Veterinarska mikrobiologija. Specialna bakteriologija i mikologija. Zagreb: Veterinarski fakultet Sveucilista u Zagrebu, 2005. 30. Orsini 1A, Divers TJ. Manual of equine emergencies: treatment and procedures. 2nd ed. Philadelphia: Saunders, 2003. 31. Radostits OM, Gay CC, Blood DC, Hinchcliff KW. Veterinary medicine: a textbook of the diseases of cattle, sheep, pigs, goats and horses. London: Saunders, 2000. 32. Robinson NE. Current therapy in equine medicine 4. Philadelphia: Saunders 1997. 33. Reed SM, Bayly WM, Sellon DC. Equine internal medicine. St. Louis: Saunders, 2004. 34. Pascoe RRR, Knottenbelt DC. Manual of equine dermatology. London: WB Saunders, 1999. 35. Schalm OW. Observations on equine bone marrow cytology. In : Proceedings of 1st international symposium of equine hematology. East Lansing: Michigan State University, 1975: 17-25. 36. Sellon DC, Walker KM, Russell KE, Perry ST, Covington P, Fuller FJ. Equine infectious anemia virus replication is upregulated during diferentiation of blood monocytes from acutely infected horses. 1Viral 1996; 70: 590-4. 37. Sellon DC, Long MT. Equine infectious deseases. St. Louis: Saunders, 2007. 1239 1
