444
Karl Marx
-
Friedrich Engels
m enom, da bi razdejala vse najsvetejš e dobrine : last nino, družino, vero, red, vlado in zakone. A vendar - če vlada ne bi bila , d ala hkrati razumeti p�ivi le giranim razr,e dom, da hi bila oprostilna sodba v tem procesu znamenje za odp ravo porotnih sodišč in da bi si jo razlagala kot neposredno politično demon stracijo, za ddkaz, da je meščanska liberalna opozi cija pripravljena stop�iti v zvezo celo z najbolj eik&-_ tremnimi revolucionarji, bi se bila sodba glas ila na oprostij:ev. Tako se je zgodilo, da je doživela vlada p o zaslugi ret!"oaJdivne mom novega p rusikega zakona za, d oš , č enje, da j,e bilo obsojenih sedem obto žencev, opl'oščeni pa so bili ,s amo š tirje. Obsojeni so dobili od tri do š es t let tr, d njavske ječe, kar stt> �otovo že povzeli iz svoječasnega sp ol"očila.
Karl Marx OSEMNAJSTI BRUMAI R E LUDVIKA BONAPARTA
L onJdon, s reda, 1. decemb ra 1852.
'1
-
DER ACHTZEHNTE BRUMAIRE DES LOUIS BONAPARTE Prevedel Mirko Košir
PREDGOVOR1 Moj prerano umrli prijatelj ]ose ph Weyde meyer* je nameraval od 1. januarja 1 852 dalje iz
dajati v New Yorku politični tednik. Pozval me je, naj bi napisal za ta tednik zgodovino ooup d'etat [državnega udara] . Zato sem mu do sredine febru arja teden pi;sal članke z na, s lovom »Osemnajsti brumaire Ludv.iJka Bonaparta«. Medtem pa je Weyde meyerjev prvotni načrt propa•del. Pač pa je spo mladi l. 1852 začel iz daja�i mesečnik » D ie Revo lution«, in vsebina prvega zvezka tega časopisa je moj »Osemnajsti brumaire« . Nekaj sto izvodov tega zvezka je p·rooTlo tedaj v Nemčijo, vendar niso prišli na pravi knjižni trg. Neki nemški knjigotržec, ki se je delal nadvse radikalnega in ki �sem mu ponudil razpečavanje, mi je odgovoril s pravim pravcatim moralrrim ogorčenjem, kako da mu morem » prisojati« nekaj tako »Ča,su neprimernega« . Iz teh podatkov je razvidno, d a j e nastal priču joči sp.is pod neposrednim pritiskom dogodkov in da njegovo zgodovinsko gra divo ne sega prek meseca februarja (1852). Zdaj ga vnovič objavljam, deloma zaradi povp .r aševanja na knjižnem trgu, deloma pa na prigovarjanje sv-o jih prijateljev v Nemčiji. Izmed spLs.ov, ki so približno ob i· s tem času kakor moj obravnavali i· s to snov, sta pomembna le dva:
V•SaOC
1851
do marca To delo je Marx pisal od dece mbra je bilo obj avlj eno z naslovom :. �er. achtz ehJ?-te bru.m a1.�e Brumaire des Louis Napoleo n« (»Osemn aJsh v . prv� m .zvez u re�Je Ludvika Napoleo na«) maja iZ>Die Revolution« (»RevoluciJa« ) , k1 naJ b1 obcasno hajala v New Yorku. Druga izdaja, za katero je Marx tekst znova pregledal :in napisal še predgovo r, je izšla v H amb u r gu let� � ted�J Je .v Naslednjo izdajo je oskrbel EJ?- gels . l �t � In besedilo vnesel nekaj neznatm h stlhstlcruh IzbolJsav dodal še svoj p·redg.ovor. . . . Našemu prevodu je za podlago teks t IZdaJe 1z leta
1852. Prvič
.�
�
852
..
1�85
�869.
1869.- Uredn.
Marxov predgovor k drugi izdaji leta Med a me ri;šk o državljansko vojno je bil vojaški veljnik saintlouiškega dis rik t a [Marxova pripomba.} 1
*
1885.
-
t
.
po
448
Osemnajsti hrumairc Ludvika Bonaparta
Karl Marx
»Napoleon le petit« [Napoleon �fali] Victorja Hugoj a in Proudhonov »Coup d'etat « [Državni udar]. Victor Hugo se omejuje le na trpko in duhovito zabavljico proti odgovornemu izdajatelju državnega udara. Dogodek sam se zdi v n �egovem delu kakor strela z jasnega. V njem vidi le nasilje enega samega individua. Ne opazi, da tega individua ne omalova žuje, marveč poveličuje, ko mu pripisuje tako osebno moč pobude, kakršna hi bila brez primere v sve tovni zgodovini. Proudhon pa skuša prikazati državni udar kot rezultat poprejšnjega zgodovinskega raz voja. Mimogrede pa se mu zgodovinska konstrukcija državnega udara spremeni v zgodovinsko obrambo junaka državnega udara. Tako zaide v napako naših tako imenovanih objektivnih zgodovinarjev. Jaz pa, nasprotno, doKazujem, kako je razredni boj v Franciji ustvaril okoliščine in razmere, ki so pov prečni in groteskni osebnosfi omogočile zaigrati vlogo junaka. Ce bi pričujoČJi spis predelal, ,bi mu vzel njegovo značilno barvo. Za,to sem S'e omejil le na to, da sem popravil tislkovne napake in črtal z,daj nič T.'eČ razumljiva namigavanja. Sklepni stavek mojega sp:Usa: »Toda če bo na zadnje ogrnil ramena Ludvika Bonaparta cesarski plašč, bo Napoleonov bronasti kip stnnoglavil z vi šine vendomskega stebra«, se je že izpolnil. Polkovnik Charras je priČ·el napad na kult Na poleona v svojem delu o vojni l. 1815. Od tedaj, in zlasti v zadnjih letih, je francoska literatura z orož .. jem zgodovilllskega raziskavanja, kritike, sa1t.ire in dovtipa napravila konec napoleonski legendi. Zunaj Francije so ta siloviti prelom s tra,dicionalno vero, to mogočno �duhovno revolucijo le malo upoštevali in še manj razUJmeli. Naposled upam, da bo moj spis pripomogel od praviti z,daj zlasti v Nemčiji razširjeno frazo o taiko imenovanem cezarizmu. Pri tej površni z�odovins:ki
449
analog yi poza,bljajo ljudje poglavitno stvar, da je namrec potekal razredni boj v starem Rimu le v ok":"i�u privilegi�ane manjšine, med svobodnimi hoga ... 1n svobodmmi tasi reveži, med tem ko so bile velike P rodu!ktivne �nožice prebivalstva- sužnji_ le pa SI. :"'no po � nozJe za te bojevnike. Ljudje pozabljajo . � zsmondt]ev pomemh�i izrek: »Rimski proletariat je . z1vel na racun druzhe, medtem ko živi sodobna � �uŽib� na račun' proletar, iata.« Pri ta:ko popolni raz hcnosfl med materialnimi, ekonomskimi možnostmi �nti � nega in sodobnega razrednega boja ne morejo . 1m:t1 tudi. nJego vi politični izrodki med seboj ni,č vec sorodnega kakor canterburyjski nadškof z ve Hkim duhovnom Samuelom. ...
London, 23. junija 1 869.
29
Izbrana dela III
Osemna.fsti brumaire Ludvika Bonapada
451
najostrejših obrisih izražajo menjajoče se poli tične obHke, ki se v njih ti boji bijejo in ki so v njih povzeti njihovi rezultati. Frarncija, ki je bila središče fev·dalizma v srednjem veku in vzorna dežela enotne stanoV1sike monarhije od renesanse dalje, j·e v velilki revoluciji rarzbila fevdalizem in osnovala izključno gospostvo buržoazije v tako klasični obliki kakor nobena druga evropska dežela. In tudi boj upirajo čega se proletariata proti vladajoč1i buržoaziji se po javlja tu v akutni oblilki, ki je drugod neznana. To je bil razlog, zakaj je Marx študiral s prav posebno ljubeznijo ne le preteklo francosko zgodovino, temveč tudi sodobno ·S'prem1ja1 v vseh podrobnostih, zbiral gradivo, da bi ga kasneje lahko uporabil, in ga torej dogodki niso ni!k.dar presenetili. Temu pa se j·e pridružila še druga okolnost. Prav Marx j� prvi odkril veliki zakon, po katerem se giblje zg� � ov1na, z�kon, po katerem rso vsi zgodovinski boji, naJSI potekaJO na političnem, religioznem, filozofskem ali kakršnemkoli ideološkem področju, dejansko vselej le bolj ali manj jasen izraz bojev med druž benimi razredi, po katerem SlO ekiSi,str enca in .torej tudi spori teh razredov od·virsni od razvojne stopnje nji hovega ekonom,skega položaja, od načina njihove produkcije im od nje odvisne men_jave. Ta zakon, ki ima za zgodovino i·sti pomen, kakršlllega ima za nara voslovje zakon o pretvarjanju energije - ta zakon mu je dal tudi tu ključ za razumevanje zgodovine druge francoske republike. Ob t.ej zgodovini je v te� delu preskusil svoj zakon, in še celo po triintride . moramo reči, da je ta preskušnja sijajno sehh letih uspela. v
PREDGOVOR2 Da se je z·daj, triintrideset let po prvem izidu, pokazala potreba po novi izdaji »Osemnajstega bru maira«, je dokaz, da delce tudi danes še ni nič izgu bilo na svoji vrednosti. In v resnici je bilo genialno d·elo. N eposredn.o po dogodku, kli je presenetil ves politični svet kakor strela z ja.snega, ki so ga nekateri preklinjali z glas nim kričanjem moralnega ogorčenja, drugi sprejemali · volucije in kot kazen za njene zablode, kot rešitev iz re vsi pa le nad njim strmeli in nobeden razumel neposredno po_ tem dogodku je na'S'topil Marx ·s krat kim, epigramatičnim orisom, ki je pokazal ves potek francoske zgodovine od februarskih dni dalje v njeni notranji povezanosti, razložil čudež d.rugega de cembra kot naravno, neizogibno posledico te pove zanosti, in pri tem mu niti ni bilo treba obrravnavati junaka državnega udara drugače kakor z zaniče vanjem, ki ga je ta pošteno zarslužil. ln sHka je bila narslikana tako moj.srtrsko, da je dalo .sleherno novo odkritje, do katerega rso med tem prišli, le nove dokaze za to, kako ·zvesto je izražala resničnost. To odlično razumevanje žive zgodovine današnjega dne, to jasno prodiranje v smisel dogodkov v trenutku, ko se doga jajo, je v resnici brez primere. Za to pa je bilo potrebno tudi Marxovo natančno poznavanje francoske zgodovine. Francija je dežela, kjer so zgodovinske razredne boje bolj ko kj·e drugje vsakokrat bojevali do odločitve, kjer se torej tudi 2
F.E.
Engelsov predgovor k tretji i· z daji leta 1885. - Uredn. 29*
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
I Hegel p ripominja nekje, da se v.sa velika svetov n ozgodovinska d ejstva in osebe p ojavljajo taJk·o rekoč d vakrat.3 Pozabil j.e pristaviti : p rvič kot tragedija, drugič kot farr s a. Caussidiere namesrto Dantona, L oui·s Blanc names to H.obesp ierra, montanja 4 iz let 1848 do 1851 namesr t o montanje iz let 1793-1795 , nečak namesto strica. ln ista karikartura je v okoli ščinah, v ka rterih se pojavlja d ruga izdaja osemnaj> S tega brumaira.5 Lju dje d elajo svojo lrustno zgodovino, toda ne de l ajo je, kakor bi s e njim zljubilo, ne d elajo je v okoli š č i nah, ki so s i jih sam i izbrali, temveč v okoliščinah, , ršne so neposredno zadeli, kaJkršne so bile d ane na ka k in ustvarjene s tradicijo. Tradicija vrseh mrtvih po1. kolenj leži kakor mora na ·m ožganih ži·vih l judi. ln ko se zdi, da si ravno p riza devajo preobrn�ti s eb e in, stvari ter ustvariti, Č·e sar Š·e ni bilo, ravno v takih obdobjih revolucion arne krize boječe zaklinjajo deL 3 Hegel, »Predavanja o filozofiji zgodovine«, tretji '' - Uredn. je ime-; 4 Montagne (gora) ali montagna rds (gorjanci) se novala skupina jakobincev (radikalno krilo v narodni skupščini francoske revolucije). ker so pač sedeli na naF vi:še postavl.jenih sedežih. V letih 1848-185 1 pa je imela t� naziv maloburžoazna radikalno-demokratična stranka, k1 jo je vodil Ledru-Rollin. - Uredn. republikansrkem s Brumair e je bil mesec v francoskem koledarju: 18. brumaire leta Vlil je bil 9. november 1799. Tega dne je Napoleon v državnem udaru strmoglavil di ot rektorij, si nadel naslov »prvi konzul« ter začel vladati k i· bruma tega osemnajs izdaja '>druga i besedam Z diktator. Uredn . ra« misli Marx državni udar 2. decembra 185 1. -
453
duhove pretek10>Sti, naj jim sluŽJijo, izrp osojajo si nji hova imena, bojna gesla in kostume, da bi v tej srt ari čarstitljivi p reobleki in v tem izp osojenen1 jeziJku uprizorili nov p rizor sve.fovne zgodovine. Tako s e je Luther mruskiral v ap os tola P avla, revolucija v letih 1789-1814 se je d rapirala izmenoma kot rimska re p ublika in kot rimslko cesar.s tvo in revolucija leta 1848 ni znala storiti nič ·drugega, kak or da je paro dirala z·daj leto 1789, zdaj revolucionarno izročilo iz let 1793-1795. Tako p revaja z ačetn�k, ki se je naučil novega jezika, ta jez�k vselej sp et v svojo m �.teri�o govorico ; toda duha novega jezika si je _ pnsvoJil 1n svobodno lahko ustvarja v njem šele, kadar se izraža v tu jem jerz i k ! u, IJle ·da bi se s' p ominjal materinš·čine in ko p ozabi v njem na svoj rro d ni jezik. Pri p:voučevanju tega svetovnozgodovin'Sikega obu janja mrtvih se takoj pokaže razlika, ki bije v oči. Camille DC>Smoulins, D anton, Robespierre, Saint Just, Nap oleon - tako heroji kakor stranke in ljud ske množice sta.r e francoske revolucij- e · s o v rimske·m kostumu in z rimskimi frazami izp olnili nalogo svo jega ČaJS'a : rOISVObodili rn UJSitVI8Jl'i1i SlO ISIOrdobrno buržoa zno družbo. Eni s o ra zdrrohiH fevda.Ino zemljo na kose in pokosiLi fevdalne glave , ki so na njej r asle. Drugi j e v Franciji ustvaril razmere, v katerih je šele bilo mogoč· e razviti s vobodno konkurenco, izkoTi ščati p arcelirarno zemljiš1k o l a·stnino in up orabljati os·VIobojeno industrijrsko p roduktivno silo narod a, onstran francoskih meja p a je povsod pometel s fev dalnimi tvorbami, kolikor je bilo p otrebno, d a pri p ravi francosik.i buržoa• z ni družbi ustrezno, času p ri merno okolje na e Vil'opr sik i celini. Brž ko pa je bil a ustvarjena nova družb("na formacija, so izg inili p red potopni kolosi in z njimi vred znova obujeno rimljan s tvo - Bruti, Gracchi, Publicole, tribuni , senatorj i in Cezar sam. Bu:vžoazn a družba si je v svoji trezni resničnosti Ulstvarila svoje p rave tolma·Č e in hesednike v Sayih, Cousinih, Roycr-Collardih, Bonjamini h Con-
454
stantih 1n Guizotih, njeni resnični voj·skovodje so sedeli za pisa•rniško mizo in t.olsta hetica Lud v.iJka XVIII. je bila njena 1pohtična glava. Ker s·ta jo . odukoija bogastva in mirni popolnoma absovbirala pr konkurenčni boj, ni več razumela, da so ob njeni zi be.IJld s·tali duhovi rimske dobe. Toda neherojski, ka:kDšna huržoazna družba je, ji je vendarle bilo treba herojstva, požrtvovalnosti, terorja, državljanske vojne in bitk med narodi, ·da se j.e lahko rodila. ln njeni gladiatorji so našli v klasično strogih izro čilih rimske republike ideale in umetllliŠike oblike, samoprevare, k.Ji so jih potrebovali, .da bi sami sebi prikrili huržoazno omej.eno vsebino svojih boj-ev in ohranili svoj zanos na višini velike z.godovri.nske tra gedij-e. Tako sta si nekoč na drugi razvojni stopnji, stoletje prej, izposodila Cromwell in angleško ljud stvo iz starega testamenta jeziJk, strasti in iluzije za svojo buržoazno revolucijo. Ko je bil resnični namen dosežen, ko je bila buržoazna preobra�ba angleške druwe dov-ršena, je spodrinil Hahalkuka Locke. Obujanje m·rtvih je v tedanjih revolucijah rabila · , ne pa da bi torej temu, da· hi poveličali nove boje parodirali stare, da hi dano nalogo poveličali v fan taziji, ne pa da bi zbežali pred njeno rešitvijo v res ničnosti, da bi znova našli duha revolucije, ne pa da hi povzročili, da hi spet hodila okoli kot strašilo. V letih 1848-1851 je hodi1o okoli le strašilo stare revoluaije - od Marrasta, republikanca en gants l avieruh], kli se je preohlekel jannes lv Tumeruih rok v starega Baillyja, pa do pustolovca, ki skriva svoje trivialno-zoprne poteze za Ž·elezno mrtvaško masko Napoleonovo. Ves narod, kli misli, da si je z revolucijo dal zagona za pospešeni razvoj, odkrije nenadoma, da je pahnjen nazaj v umrlo dobo; in da bi bila vsa kršna prevara glede tega padca v minulo d.obo nemo goča, se znova obujajo stari datumi, staro štetje let, stara imena, stari edikti, ki so že zdavnaj posta1i predmet antikvaričnega učenjaštva, in stari biriči, ·
455
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonapa.rta
Karl Marx
ki so že zdavnaj zgnili, kakor se je zdelo. Narod se počuti kakor tisti nori Anglež v Bedlamu 6 ki meni da živi v časih starih faraonov, in toži da za dne o t�žkem delu, ki ga mora opravlja·ti v etiop·skih rud . nikih kot zlatokop, zazidan v podzemeljsko ječo, z medlo hrlečo svetiLko, pritrjeno na glavi, s pazni kom sužnjev z dolgim bičem za seboj in ob izhodih z množico hartbaMkih vojščakov, ki ne razumejo niti delavcev na pnisilnem .delu niti drug drugega, ker ne govore nobenega skupnega jezika. »ln vtSe t'O pod tikajo meni,« vz·dihuje .nori Anglež, »meni, svobodno rojenemu Britancu, da hi pm·dohival zlato za stare J aon�.« >:Da hi pop��.čal· tdolgJOv:e druŽJine Bonajparrte« far vzdihu�e fra�coski narod. D·Oikler je bil Anglež še pr.� pa�eh se ni mogel otresti fiksne ideje, da mora _, pridobivati zlato. Franoozi pa se niso mogli otresti, dokler so reV'olucionirali, spomina na NapoJeona, ka Joor so okaza.Ie v01litve 10. decembra [1848).7 Hrepe neh. so .Lz nevarnOStti revolucije nazaj k egiptovskim loncem, �o_lnim mesa,8 in 2. december 1851 je hil odgo vor. Dohih pa so ne samo kari;katuro starega Napo l�ona, temveč :imajo ;starega Napoleona samega kari kuanega tako, kakršna mora biti njegova podoba sredi 19. stoletja. ocialn� �evolucija 19. stoletja ne more črpati . 1z preteklosti, temveč le iz prihodnosti. svoJe poeziJe Ne more se začeti, ddkler se ne otrese VIse pTazne vere v preteklost. Prejšnjim revolucijam so bili potrebni
�
�
-.
�
?
spomini na minule dni svetovne zgodovine, da so se lahko opajal'e s SV'ojo lastno Vlsebino. Revolucija Umobolnica v Londonu.- Uredn. Na teh sploš h volitvah je bil Ludvik Bonaparte IzvolJen za predsedmka francoske republike. - U redn. 8 K� bibli a p�ipoveduje o begu Judov iz egiptovske v suznosh, pravi tudi, da so si nekateri malodušneži zaradi naporov � oti in stradanja ;))želeli nazaj k egiptovskim lun� cem, polmm mesa«, tj. nazaj v manj nevarno hlapčevanje. 6
•
-
�
7_
j
Uredn.
456
Karl Marx
19. stoletja pa mora p ustiti mrtv;i1m, da p okopljejo sv_o je mrtvalke, če se hoče d.Qikopa t• i do svoje lastne vsebine. Tam je fraza p resegla Vl s ebino, tu presega vsebina fraz o. Februar.Sik.a revolucija je bila presenečenje za staro družbo, nenaden nap ad nanjo, in ljudstvo je razglaJ s ilo ta nepričakovani udar za svetovnozgodo vinsko d ej anje, s katerim da se z ačenja nova doba. 2. decembra je februarsko rev1 0 lue: i jo •S s p retnim p ri jemom zma k nil s lep arski i gralec in ti1sto, kar j e bilo strmoglavljeno - kakor .se zdi - ni več monarhija , tem več so to liberalne koncesije, ki so hi le s stoletnimi boji iz1 s iljene od monarhije. N amesto da bi si bila družba s ama p riborila novo vsebino, se zdi, d a se je le država povrnila k svoji najstarejši oblik.i, k ne sramno p re p rostemu gos p ostvu 1sahlje in k ute. Tako ' odgovarja na coup de main [ udar] i,z februarja 1848 ooup de tete [ ud ar od zgoraj] iz decembra 185 1 . Ka kor d obljeno, tako izgubljeno. T oda ·čas medtem ni rninil neizrablj-en. Francoska družba je v l. 1848- 1851 dohitela z amujene Š·tudije in izku šnje, in sicer p o skrajšani, namreč revolucionarni metodi, ki bi jih bila morala p o r ednem, tako rekoč šolskem razvoju opraviti že p red februarsko revolucijo, če naj bi bila revolucija v·eČ kakor p r· e tresljaj na površini. Zdi se, kakor d a je stopila družba z daj kora:k nazaj o d svo jega izhodišča ; in res si m ora šele ustvariti revolu cionarno izh odišče, ·s ituacijo, razmere in p ogoje, v ka terih šele p ostane sodobna revolucija r esna z a 1 d eva. B uržoazne revolucije, ·kakršne 1SO bile revolucij e 18. stoletja, drve hitreje od usp eha do usp eha, nji hovi dramatični efekti p rekašajo drug dugega, lju dje in stvari .se z · d e v kovani v žareč·e briljante, ekstaza je. duh, ki p reveva sleherni dan ; toda kratk otrajne so, kmalu dosežejo vrhu nec in d olgotrajen maček s e p o lasti družbe, p reden s e nauči trezno p risvajati rez ul tate svojega obd obja notranjega viharja in z a gona. Nasprotno pa proletar>Ske revolucije, kakršne s o re·
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
45?
volucije 1 9. stoletja, nep retrgoma kritizirajo s ame sebe, se nepreneh oma u stavljaj- o v svojem lastnem t oku, povračajo se k na videz d oseženemu, da hi za čele spet znova, rogajo se neusmiljeno-temelj• i to p o l ovičarstvu, šibkosti in klavrnosti svojih p rvih poskUJsov, zdi se, da mečejo s·VIojega nrusprotnika le zato ob tla, da hi se napil iz zemlje nov.ih moči in da bi nato še ogromnej ši znova vstal p roti njim, vedno z nova se : z groze p red nedoločno ogromnostjo svojih lastnih ciljev, d okler ne p ride do pol ožaja, ki popol noma onemogoča V• r nitev in ko razmere same kli čejo : Hic Rhodus, hic salta ! Tu je roža, tu p leši !9 9 Prvi stavek (p�evod: »Tu je Rodos, tu skoči!«) je . vzet IZ Ezopove basm o nekem bahaču: ta je namreč trdil in se pri tem skliceval na priče, da je nekje na otoku Rodosu jzvedel sijajen skok. Na to so mu odgovorili: »Kaj hočeš s pričami, če je res, kar praviš, tu je Rodos, tu sk?či!« Z drugimi besedami: Z dejanjem pokaži, kaj zmo res! Drugi stavek: »Tu je roža, tu pleši!« je varianta prejšnjega (»rh6don« pomeni v stari grščini »roŽa«), kot jo je uporabil Hegel v predgovoru k svojemu delu »Grund linicn der Phi1osophie des Rechts,<. Tu Hegel takole razvija osnovno misel navedene anek dote: Naloga filozofije je, da zapopade, kar je (das, wa,s. ist), kajti to, kar je, je Um. Vsak individuum je sin svojega časa - in isto velja za filozofijo: tudi filozofija je le svoj čas, zajet v misU. Kot individuum ne more preskočiti svo jega časa, skočiti preko Rodosa, tako tudi f�1ozofija ne more pre�o sedanjosti, ne more v imenu bodočnosti kriti zirati zdajšnjega. Vsak tak poskus hi po Heglovem mnenju ostal le v mnenju prizadetega, v njegovi čisti subjektivni zavesti. Tu zdaj Hegel dodaja parafrazo navedenega iz reka: »llier ist die Rose, hier tanze!« - »Tu je roža, tu pleši!« Naloga filozofije je, da izvrši spravo (die Versoh nung) med Umom kot samozavednim duhom (tj. človekom) in pa umom kot dano stvarnostjo. »Um spoznati kot rožo v križu sedanjosti in s tem se le-te veseliti - to umno
458
Sicer pa je moral vsak povprečen opazovalec, tudi če ni korak za korakom sledil poteku franco skega razvoja, slutiti, da čaka revolucijo neznanska blamaža. Zado-ščalo je, da si slišal samodopa d jivo zmagoslaVlilO b evs anje, ki ISO si z njim gosp·odje de mokratje drug drugemu čestitali zaradi čudodelnih
k
459
Osemnajsti brumaire Lud vika Bonaparta
Karl Marx
l
sprevidenje je sprava s stvarnostjo, in filozofija jo nudi tistim, ki jih je nekoč obšla notranja zahteva, da zapopa dejo in da v tistem, kar je substancialno, obenem obdrže subjektivno svobodo in da hkrati s subjektivno svobodo ne stoje v nečem posebnem in slučajnem, ampak v tem, kar je po sebi in za sebe.« Za Hegla sta substancialno in nujno najtesneje pove zani kategoriji. Subjektivna svoboda je torej isto kot sub jektivni vpogled v nujnost in podreditev tej nujnosti. (Simbolika rože in križa ni slučajna; tu uporablja Hegel iste simbole kot Luther v svojem grbu: srce s črnim križem, obdano z vencem belih rož, vse na modrem polju; Luter sam ga razlaga takole: notranja podložnost srca križu, radost (rože) in misel na večnost. Hegel postavlja um za rožo (radost) v križu sedanj-osti in nahaja svobodo in ra dost v spravi med umom in svetom, ki. je po svoji naravi prav tako umen.) Marx nikakor n e navaja Heglove parafraze slučajno. Gre za direkten odgovor na heglovsko :vspravo« med ide alnim in realnim: edina možna sprava med umom in stvarnostjo je roža (radost) revolucionarne akcije, tega sovpadanja med spreminjanjem okoliščin in človeško de javnostjo ali samospreminjanjem (3. teza o Feuerbachu). Kar je umno, je stvarno, se glasi prvi del znanega Heglo vega izreka, ki se po Heglovi lastni dialektiki spreminja v nasprotje �sprave s stvarnostjo«, v tisto, kar Heine po laga v Heglova usta: »Kar je umno, mora biti.« (»Briefe tiber Deutschland«, 1844) Marx tu odgovarja Heglu: Svo boda in radost, emancipacija človeka, razrešitev konflikta med idealnim in realnim je mogoča samo kot revolucio narna akcija. Prim. še: Marx: »Ekonomsko-filozofski ro kopisi«, začetek tretjega rokopisa, dalje »H kritiki Heglove pravne filozofije«, uvod - oboje v l. zvezku te izdaje in pa Engels: �Lud,,•,ig Fenerbache, I. poglavje--- v V. zvez ku te iZJdaje.) - [Opombo je pripravil Božidar Debenjak.]
·
učinkov 2. [ nedelje m·esecaj maJ·a 1 852 to Ta dan Je posia1 v nJI · ·hov1"h glavah fiksna ide1·a' dogma, ka_ kor v gl �vah h "I ·1·Iastov dan, ko naj hi se spet pri kaza l . Kr15tus 1n zacelo tisočletno kraljestvo. š.ihkost se je . -kakor vseleJzatekla k v eri v čudeže, mis 1 a Je, · 1·1 · )Hemag�n, če ga je v s voji f antaziji d· a ·e sovrazni " J odcara!a s povrs Ja zemlje, in izgubila je vs a o razu mevanJe za s edan jos t, ko je hrez,delno povzdio-ovala . v neho pnho ?�o�t, k�_ jo "ča.ka, in dejanja, ki j h na merava ur.esniCiti, a Jih se noče izvesti. TI. st1. J. U nak.1 k·I sk usa " Jo nesposobnost, katero ,so dokazali, ovreči s tem da drug z d rugim sočust vujej o in se dr užijo � gruco, so pov�zali svoje cule, pobrali za pred u jem �v·�rove. vence ��"so se pravkar ukvar jali s tem, da hi Sl dah na m niCnem trgu diskontirati republike in . ...usu, za katere so v vse_j tišini svoje · pohlevne . . . cudi ze Pr�v1dno organrz1rah vladno oseb e . 2. de c mber J.ih Jle zadel kakor strela z jrusnega in narodi . ki r adi . d�p uš čajo, da jim v ohdoh ih malodušn� pot ?�·ti nphov notranji strah pr·egluše n a jg asnejši"" . kncacl, 60 se nemara mrrepričali , da crv con. mi··ni"l1" cas1, . o ·y " . k . moglo reši ti Kapirt0}.12 Je g·OSJe gaganJe U �t �va, n�odna s� upš ina, dinas ti čni stra n i , m?d n In �·dec1 . repUJbh anci, afriški jun a; i, ta gram frt�u �e'. hh skav:rca dnevnega č a,soprirs ja , vrsa Lite r at ura , . pohhcni1sloves In v e1ičin a duha, ,državljanski zakon in ·
·
k
k
�
·
·
i
·
�
�
:par�
j
�
.
;t
j
l
•
�
k
k
k
lO �ega dne je bilo treba izvoliti novega predsednika republik�; ustava iz_ leta 1 848 pa ni dopuščala, da bi bil pred�edmk, ki_ �u J� potekel mandat, znova izvol"en. V kr�g1h maloburzoazmh demokratov, posebno pa v rogih e migrantov, so upali, da bodo tega dne prišle na oblast c 1 emokratske stranke. - Uredn. u Na pap:�Ju; . . g I op._ 5 na str. 12. - Uredn. · · 12 Po I zrocdu so gosi v J unoninem templJu S SVOJim . · . gaganJem pravocasno zbudlle branilce rimskeo-a K I-t 1a tako d� je s�o? letela namera Galcev, da bi a za e ; nenadmm nocmm napadom. - Uredn. (pnvrzenct 13 Dinastični stranki sta bili· • mz"stz· · · legifz" . · · -: »legitimne« stareJse, veJe burbonske dinastije, ki je vladala
k
·
v
·
•
·
�
��
·
v
•
460
Karl Marx
Osemnajsti
kaz:ensko pravo, liberte, egalite, frnternite [svoboda, enakost, bratstvo] in 2. [nedelja v] maj[u] 1852 vse je izginilo kalkor privid pred čarodejno formulo moža, o katerem celo njegovi sovražniJki ne trdijo, da je ča rovnik. Zdi se, da je splošna volilna pravica preži vela le trenutek, zato da hi pred očmi vsega sveta naredila oporoko in v imenu ljudstva ·samega izja vila: »Vse, kar obstoji, je vredno, ,da propade.«14 Ni dovolj reči - kakor praVJijo Franoozi - da je bil njihov narod presenečen. Narodu in ženski nikdar ne oprostiš nečuječnosti, ure, ko ju je 1prvi slučajni pustolovec mog.el posiliiti. S takimi i1zgovori uganke ne rešiš, le drugače jo p.oveš. Treba hi bilo pojasniti, kako morejo trije pustolovci preseneeiti ŠeiStri'.ntri desetmilijonski nar·od in :ga brez odpora odpeljati v ujetništVJo. Povzemimo v splošnih obrisih faze, ki jih je preživela francoska revolucija od 24. februarja 1 848 do decembra 1 85 1 . leta. Tri poglavitna obdobja ·so očitna: februarsko ob- ' dobje; od 4. maja 1848 do 28. maja 1849 : obdobje osnovanja republike ali ustavodajne narodne skup-· ščine; od 28. maja 1849 do 2. decembra 1851: obdobje . ustavne republike ali zakonodajne narodne skupščine. Prvo ob- d obje, od 24. februarja ali od padca Lud vika Filipa do 4. maja 1848, ko se je sestala ustavo dajna skupščina, februarsko obdobje v pravem po menu te besede, označimo ln hko za prolog revolucije. -
·
pred veliko francosko revolucijo in v času restavracije 1 814-1830), ki so zastopali il'l:terese dedne�a v��epos_es� ništva in orleanisti (privrženci orleanske dmashJe, k1 Je vladaia 1830-1848), ki so zastopali interese finančne ari stokracije in industrijske velike buržoazije . Modri in rdeči republikanc.i so buržoazni republikanci (stranka okrog lista »National«) in so8ialisti. Afriški junaki so generali Cavaignac idr., ki so sodelovali v kolonialnih vojnah v Alžiriji. Uredn. 14 Mefistove besede iz Goethejevega »Fausta«, prvi del. - Uredn. -
·
·
brumnire
Ludvika
Bonnpartn
461
Njegov značaj se je oficialno izražal v tem, ·da se j�e vlada, ki jo je imp,r·oviziralo to obdobje, ·sama razgla sila za začasno; in kakor vlada, tako ISe je vse, česar so se v tem obdobju lotili, kar ;SO poskušali in izrekli, izdajaLo le za začasno. Nihče in nič si ni upal lastiti pravice do obstoja in resrni,čnega dejanja. Vsi el,emen ti, ki so pripravljali ali odločili revo � lucijo- dinastič na op,ozioija, republikanska buržoazija, ,demok,ratsko repubhkansko malomeščanstvo, ISOCialnodemokratično delavstvo -so zaČaSino dobili svoje mes,to v februar ski vladi. Ni moglo biti drugače. Prvotni namen februarskih dni je bila volilna reforma, s katero naj bi se raz širil krog političnih privilegirancev med posedujočim razredom samim in strmoglavilo izključno gospos·tvo finančne aristokracije. Ko pa je prišlo do resničnega konflikta, ko je ljudstvo šlo na harikaJde, ko je nacio nalna garda ostala pasivna, ko se voj,ska ni resno upirala in jo je kralj p.opihal, rSe je zdela republika sama po sebi umevna. V�saka stranka si jo je razla gala 'PO svoje. ProJetari�a,t, lk,i sri jo je 1 izbojeval z oriOŽ jem v roki, ji je vtisnil svoj pečat in jo razgl&sil za socialno republiko. Tako je bila nakazana splošna Vlsebina sodobne revolucije, ki je bila v najbolj čud nem nasprotju z vsem, kar je bilo z obstoječim ma terialom, s stopnjo izobrazbe, ki so jo dosegle mno:. žice, ter v danih okolirščinah in razmerah zdaj mo goče neposredno uresničiti. Po drugi strani je bila zahteva Vlseh drugih elementov, ki so sodelovali pri februarski revoluciji, priznana z levjim deležem, ki so ga dobili v vladi. V nobenem obdobju ne najdemo zatorej pestrejše mešanice vis 1 okoletečih fraz in de janske negotovosti ter okornosti, bolj entuziastične vneme za novotarije in temeljitejšega gospodovanja stare rutine, večje navidezne harmonije v,se družbe in globlje odtuj,enosti med njenimi elementi. Medtem ko se je pariški proletariat šc naslajal oh pogledu na veliko perspektiv·o, lki se mu je bila odpll'la, in se iz:..
462
Karl Marx
življa! v resno mišljenih diskusijah o socialnih vpra šanjih, .so s e stare družbene sile razvrstile, zbrale, streznile in dabile nepričrukovano oporo v narodnih množicah, v km,etih in malomeščanih, ki so vsi hkrati planili v politično areno, ko so padle bariere julij ske monarhije. Drugo obdob.ie, od 4. maja 1848 do konca maja 1 849, je obdobj.e konstituiranja, ustanovitve buržoazne republike. Neposredno po februarskih dnevih so ne le republikanci pr.esenetili dina.srtično opozicijo, sociali sti pa republikance, temveč je vso Francijo presene til Pariz. Narodna skupščina, ki je iz:šla iz narodnih volitev in ki se j.e ses1ta:la 4:. maja 1 848. leta, je pred stavljala narod. Bila je živ p rotest proti p ričakova njem februarskih ·dni, njena naloga pa omejiti rezul tate r�v:olucije na meŠ·Čansko mero. Zaman je posku šal pari:�ki ·proletariat, ki je takoj doumel značaj te narodne IS:kupščine, dne 1 5. maja, nelka,j dni portem, ko Sle je ·z·hrala, na�silno zanikati njen obs· f.oj, jo raz pustiti in organi·čno ohliko, v kateri ga j.e ogrožal reag.�rajoči ·duh naDoda, spet razbiti v njooe ·pooamezne sestavine. 1 5. maj ni imel, kaJkoT je znano, nobe nega ·drugega uspeha, kaikor da je do konca cikla, ki ga proučujemo, odstrarnil Blanquija in tovariše, tj. resnične voditelje proletarske stranke, z javnega prizorišča.15 Buržoazni monarhi.ii Ludvika Fili·pa lahko sledi · samo buržoazna repu blika, to se pravi: če je v imenu kralja vladal le .del buržoazije, bo z·daj v ime:nu ljud stva vladala VISa buržoazija. Zahteve pariš. kega pro letariata so utopične marnj.e, ki s· e moTajo nehati. 15 Dne 1 5 . maja so pariški del avci in rokodelci vdrli v sejno dvorano ustavodajne narodne skupščine, razglasili, da jo razpuščajo, ter poskusili ustvariti revolucionarno vla do. Toda nacionalna garda in redne vojaške čete so jih •raz gna le, njihove vod i telje (Barbesa, Alberta, Raspaila, Sobri era in nekaj dni zatem tudi Blanquija) pa pozaprle. -
Uredn.
OsC'mna.i s t i brumaire Ludvika Bonaparta
46'3
Na to �zjavo us tavodajne n�rodne skupščine je pa riški proletariat odgovoril z junijsko vstajo, največ jim dogodkom v zgodovini evrop1skih ·državljam;kih vojn. Zmagala j.e buržoazna republika. Na njeni strani �so bili finančna aristokracija, industrijska bur žoazija, srednji stan, malomeščani, arma·da, v m0bilno gardo organiz,�ran 1umpenp,roletariat,16 du hovne veličine, duhovščina in p odeželsko prebival s;tvo. Na strani pari�kega proletariata pa ni bilo ni kogar, zgolj ta proletariat ..sam. Več ko 3 .000 upor nikov so po zmagi poklali in 1 5.000 brez sodbe de portirali. s tem porazom stopi proletariat v ozadje revolucionarnega p.rizorišča. Vselej, kadar se zdi, da pl'ihaja gibanje v nov zalet, se skuša spet preriniti v ospredje, toda IS čedalj·e šibkejšo si,lo in s čedalje manjšim uspehom. Brž ko se začne v kaki družheni plasti, ki stoji više od njega, revolucionarno vrenj.e, se poveže z njo �n je taJko deležen vseh porazov, ki jih 1različne stranke doživljajo d ruga za drugo. Toda ti kasnej.ši udarci slabe tem bolj, čim bolj se poraz deljujejo na VtSO površino družhe. Pomembnejši vo ditelji proletariata v skupščini in tisku postajajo po vrsti žrtve sodišč in vedno bolj dvomljiV1e figure pri hajajo na čelo. Deloma troši 1svoje !Sile v doktrinarnih eksperimentih, menjalnih bankah in delavskih zve zah, torej v gibanju, s katerim se odpoveduje nalogi strmoglaviti stari svet z njegovimi lastnimi sredstvi, in skuš� veliko bolj izvesti svojo osvoboditev za hrbtom družbe, po privatni poti, v okviru svojih ome jenih eksistenčnih m ožnosti, mora torej nujno podleči.
Zdi se, da ne more ne v .samem 'Siebi znova najti revo lucionarne veličine, ne črpati novih energij iz zvez, ki jih je nanovo sklenil, dokler ne bi 01btležali vsr.i raz redi, s katerimi se je v juniju bojeval, poleg njega na 16 Mobilno gardo je ustanovila začasna vlada 25. febru arJa 1 848 za boj proti revolucionarnim ljudskim množicam. Prim. Marxovo oznako v njegovem delu � Razredni boji v Franciji 1 848-1850«, str. 53 tega Z'\' ezka. Uredn. -
464
Osemnajsti brumaire Luifvika Bonaparta
K arl Marx
tleh ka1kor on �sam. Toda p roletariat j e p odlegel vsaj s častmi, kri jih daje velik s vetovnozgodovinski boj ; ne le Francija, V•Sa E vrop a je trepetala p red junij skim p otresom, m edt�em ko rS O b i li poznej· Š i p orazi viŠ- 1 jih raz r ed ov doseženi ta:ko p oceni, :da je treba ne sramnih pretiravanj zmagovite s tranke, da b i s p l oh mogli veljati za dogodek, in so tem srmnotnejši, čim bolj je poražena stranka oddaljena od p roleta rrske. Poraz junijskih up o rnikov pa je v,sekakor p ripra vil, z ravnal tla, na katerih se je lahko osnov ala, zgra dila buržoazna rep ublika ; hkrati pa je tudi p okazal, da g.re v Ev:ropi z a druga vpraš anja, ne p a z a vp raša- . njre » republika ali monarhija « . R az·odel je, da p omeni tu buržoazna republika neomejeno despotstvo enega s amega razreda nad drugimi razredi. Dokazal je, da ' pomeni v starih civiliziranih deželah z razvitim razr ednim ustrojem, s sod01b nimi p i"odukcij:skimi po- 1 goji in duhovno z avestjo, v kateri je s t oletno delo \ razkrojilo V'S·e tradicionalne ideje, republika sploh samo politično obliko . p reorata meščanske družbe, ne . pa konseroativne ž ivljenjske oblike te družbe, k akor . npr. v Združenih državah Severne Amerike, kj·er sicer že obstoje razredi, ki pa ISe š e niso ustalili, marveč v nenehnem p relivanju nep renehoma menja vajo svoj e se stavne ·dele in jih p repuš čajo drug drugemu, kjer · dobna p rodukcijska sred stva niso povezana s trajno p reobljudenostjo, ma'rveč p rej nadomeš čajo relativno pomanjlkanje rok in glav, in kjer nazadnje vročična mlados,t no gibanje materialne p rodukcij-e, ki s i mora ' osvoji ti nov svet, ni dalo ne časa ne priložnosti, da b i ·
·
s.o- :
odp ravili Sltari svet duhov. Vsi razredi in vse stranke so se v junij,Sik ih dneh z družili v stranko reda p roti proletarskemu razredu kot stranki anarhije, s ocializma, k omunizma. »Rešili«' so d ru žbo p red »sovražniki družbe«. Gesla stare družbe : » lastnina, družina, vera, red« so daLi s voji armadi z a p arolo in 7 aklicali kontrarevolucionar�
465
nemu križarskemu p ohodu : »V tem znamenju boš zmagal ! « Od tega trenutka dalje p odl,eže v•saka izmed številnih strank, ki so se v tem znamenju združile p roti junijskim up ornikom, ob klicu : »Lastnina, dru ž ina, vera·, red « , brž ko 1skuša v s vojem lruS!tnem ra,z red nem interesu ohraniti rS Voje revolucionarno staliŠČe. Družbo s o reševali p rav toliikokrat, kolikorkrat se je z ožil krog njenih vladarjev in kolikorkrat je zmagal ožji interes nad š i rš im. Vsaka z aht·eva po najp repro stej š i meščanski finančni reformi , po najnavad nejšem liberalizmu, po najformalnej š em republikanstvu ali po najoml�e dnejši demokraciji se kaznuje kot » aten tat na družbo« in hkrati ošiba k ot » socializem«. In nazadnje so pognali velik,e du h ovne » vere i n red a « s a m e z bl"cami z njihovih p itijskih sedežev, v t e m i in mrazu so jih naganjali iz p ostelj, jih p ehali v jetni ške vozove, metali v ječo ali p oš iljali v pregnanstvo, p orušili njihov tempelj do tal, jim z ap ečatili usta, zbili pero in raz.trgali njihov zaJkon v imenu vere, lastnine, d ruži,n e in r eda. P ijane vojaške drhali so strdjale buržuj,S1ke fanatike reda na njihovih halko nih, oskrunjale svetost njihovih družin, obstreljevale za z ab avo njihove hiš·e - v imenu lastnine, vere in reda. Izmeček meščanske družbe ustvari slednjič sve to falango reda in junak Krapiilinsiki17 se naseli v Tuilerijah kot » rešitelj družbe«.
1 7 J unak Heinejeve pesnitve )Dva viteza«, v kateri s!lleš � I? es:r: ik pokvarjeno in izrojeno plemstvo. Ime Krapii lmsk � IZVIra IZ francoske besede crapule razsipen, po kvarJen človek. Marx označuje s tem imenom Ludvika Bonaparta. Uredn. =
-
30
Izb rana dela I I I
Osemnajsti b rumaire Ludvika Bonaparta
II P o vzemim o sp et raz vojn o nit .
Z�odovina ustavodajne narodne skup �čine je O:d jun i jskih ·dni d alje zgodovina B?_spo� tva rn ra��roJ � republikanske buržoazne frakct]e, hste frakciJ�, J? V . jo po z nam o pod irmen om trikolorn1. rep ubhkanci, ci : .
sti republikanci, p ol irti čni repuhlilkanc 1, f ormahsh. c" n1 republ1k anc i it·d. . . . . . . b1la Za m�eš čan sike monarhije Ludvika F1hpa Je to oficialna repuhlikanslka opozicija in torej p riz n �n sestavni del takratnega p ol iti č nega ,sveta. Imela Je s v oj e za,stopnike .v zbornicah, v tisku Pa pre e � jš nje . vpl:iv no .območj-e. N j eno pa:riškJO g]aJSilo »Nabonal« je bi l o po svoje prav tak o u gl edno kak�·r > }ourn �! . des Deba·t s«.ts Temu položaju v ustavni mon arhiJ I j-e ustrez al njen z·načaj. To ni bila nilka:k � ?urž oa��a frakcija, ki bi jo družili veliki . �:k�pn1 m t:ereS\1 �n . opredeljevali 1sv ojevrstni p rodlllk c� JS� I pog�J:I : To �e bila skupina r epublikansk o usmerJenih ?urz uJeV, P.l •satelj·e v , odvetnikov, ča,stn!kov i� ur�dn1ko� , katen� vpliv je temel jil na osebnih antipatiJah dezel� prorh Lud v iku Filipu, na sp omi n ih na ,staro repuhhko, na r epubl ik rulllsk i v eri št evil lllih sanja č e v , pr edv�em pa na francoskem nacionalizmu, katere ga s.ov.rastvo d o 1s » Nahional« j e izha,jal v Parizu od 1 830 do 1 85 1 i n bil glasilo stranke buržoaznih rep.ublikancev. - »fo11; rnal des Debafs« (celotni naslov j e b1� : » J o_u��B:l �es p ol i ti ques et li.t teraries« - » D ne vm k p ohh �m � m k nJi zev nih razprav«) je bil osnovan leta 1 7�9, �ed JUhJ. sko � onar . . hijo pa je bil vladni časopis orleamshcne burzoaz1! e. Med revoluci j o 1 848 je zastopal nazore kontrarevolucwnarne buržoazije, t. i. s tra nk e reda. - U redn.
D.�?ats
46?
du naj1sk ih pogodb in do zveze z Anglijo je ta sku pi na neprenehoma pod�igala. Za velik del p ri,stašev , ki jih je »National« imel za vlade Ludv ik a F il ip a , se je moral zahvaliti temu pr ikritemu imper ializ mu ; ta se mu je zato lahko pozneje, za časa r epub like , po stavil naspro ti !kot z mag o v i t tekmec v osebi Ludvika Bonaparta. Boril se j.e proti finančni ariJS.tokracij i kakor vsa druga b , uržoazna opozicija. Polemika proti .državnemu proračunu, ki je bila v Fran ci ji natančno isto kakor hoj rp roti f i nančni ar ist ok raciji, je d ajal a prev;e č c eneno popularnos·t in p reb o gat o gra·di v o z a p uritanske leading articles [uvodne članke] , da je ne bi bili izkoristili. I n dustrij sk a buržoaz ija mu je bila hvaležna za njegovo sužen.fsko o1br8Jmho francosk ega sistema z a,ščitnih carin, katere pa se je lotil bo lj iz nacionalnih kakor naoionalnoeJkonomskih raz l ogov, v;sa hu rž·oaz ija p a ,mu je bila hvaležna z a njegov o
zl,ohno ovajamje komunizma in socializma. Sicer pa j e 1bila stranka »Nationala« čisto republikanska, tj. , namesto monarhi,Čille je zahtevala repuhlilka·nsko oibli ko hur�oruznega gosrp st va in predv,sem l evj i del ež zase pr i tem gospostvu. Toda glede pogorev za ro spre membo 1si nikakor ni ·hila na ,jasnem. Kar pa ji je bilo jasno kakor I:ieli dan in je hi1o na banketih za propa gando reform v zadnji dobi Lu d vika F1ilip a javno iZ'rečeno, je bila njena nep opul ar nost pri .demok ratič nih m arl omeš,čarnih in p'Osebno še pri revolucionarnem prol etariatu . Ti čisti r epubl ilkan ci sto bili - kaJkoll' se sp od ob i či,stim republikancem - že 'prip ravlj en i , da bi s'e z rudo voljili tudi z regentstvom voj v od inje Orleanske,19 ko je vz plame nela febru arska revolu cija in dodelila njih ov im najbolj znanim p redstavnikom m·esto v začrusni vladi. Uživali so ·seveda že od vsega o
lt V prvem preplahu pred revolucijo se .te Ludvik Filip 24. f eh ruar.f a 1 848 odr ekel prestolu v prid vojem� nečaku, grofu Pariškemu. Toda zaradi l a dole t n o sti le tega so računali z regentstvom nj egove vo v odi nje Orleanske. - Uredn.
s m matere, j
3 0*
468
Karl Marx
začetk a zaupanje b uržoaz ije in imeli v·e c1no v UISta vodajni narodni skupščini. Iz eksekutivne komisije, k i jo je osnovala narodna rSkUJP ŠČina, ko rS·e je s·e šla, so hiH tcukoj ,i zrktljučen.i socialistični čla1fili z ačasne vlatd e : izbruh juni�ske Vl&ta,je p a je » Na,tionalova « stranka up orabila, da je odslovila tudi eksekutivna komisijo in se s tem znebila svojih najbližjih tekmecev, malo meščanskih ali demokratičnih republikancev (Ledru Rollin i·dr.) . Cava,ignac, general buržoaznorepubli kanske stranke, k i je poveljeval v junijski b itki, ,je stopil na mes•to e:ksekutivne komLS1ije z nekaikšno dik tatorsko oblastjo. Marratst, ne1kdanji u rednik en chef (glavni urednik) »Nationala« , je p ostal stalni pred sednik ustavodajne narodne skup ščine, in minishstva kakor tudi VISa druga važna mesta 1SO z asedli čisti re p ublikanci. Republikanska buržoazna frakcija, ki se je že. dolgo imela z a zakonito dedično j u lij,ske monarhije, je tako dosegla več kakor svoj ideal ; t od a do oblasti , ni p rišla, kakor je .s anjala za Ludvika Filipa, z l ibe ralnim up orom buržoaz ije p roti p restolu, temveč p rek krvavo zadušene vstaje p roletariata p roti kap i talu. Kar si je zamišljala kot najrevolucionarnejši d o godek, se je v resnici do�odil o k ot na.fbolj kontrarevo lucionarni dogodek. Sad ji je padel v naročje, toda p a.d el je že z d revesa 'spoznanja, ne z drevesa živ ljenja. Izključno gospostvo buržoaznih republikancev je trajalo sam o od 24. junija ·do 1 0. d ecembra 1 848. Re su.rnira se v izdelavi republikanske ustave i n v ob- ,
sednem stanju v Parizu. Nova ustava je bila v bistvu le republikaniz i rana izdaja ustavne listine i,z leta 1830.20 O!zki volilni cen! O Ustavna listina iz ] eta 1 830 .le bila temelj julijske monarhi,je. Ljudstvu je le formalno priznala vrhovne pravice in samo za malenkost omejila kraljevo oblast. Vrhu tega so ostali policija in strogi zakoni zoper delavsko pa demokratično gibanje povsem nedotaknjeni. - Uredn.
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
469
zus julij1Sike monarhij·e, ki j·e izključeval iz p olitič nega gOrSpostva edo velik del buržoazije, ni bil z d ruž lj.i v z obstojem buržoazne republiJke. Fe!hruarska re volucija je namesto tega cenzusa takoj ra.z·glasila nep osredno s.p l,ošno volilno p ravico. Bu ržoazni re p ublik anci tega dogodka niso m:ogli več i z,brisati. Morali so se z adovoljiti · s tem, da so dodali kot ome jitev določbo o šestmesečnem bivanju v volilnem kraju. Stara or.gan.iz acija uprave, občin, p ravosodja, armade itd. je ostala nedotaknjena ali pa se je, kjer je usta va kaj sp remenila, s prememba tik ala vsebin skega kazala, ne p a vsebine ; imena, ne pa stvari. N eizogibn.i generalni štab s voboš čin i·z l e ta 1848, os·ebna svoboda, sv;oboda .tis:k a, govora, z druževanja, zborovanja, p ouka, svoboda veligije itd., je d obil ustavno u niformo, k i j.e te svoboščine 111 a redila ne-" ranlji ve. Vsaka od teh svoboščin se namreč razglaša z a brezpogojno ·praV\ico f.rancoskega državljana, toda vedno s p ripombo, da je neomejena, kolikor je ne omejujejo » enake prav ice drugih in javna varnost« ali pa » z rukon i « , ki naj b i ravno p osredovali to har monijo med individualnim i sve1boščinami samimi ter med njimi in javno ·varnostjo. Npr. : »Državljani ima jo pravico do z d ruževanja, do mirnega .in neoborože nega z.biranja , d o vlaganja p eticij in i·zražanja svoj-ega mnenja v tisku a1i kakorkoli že. Za uživanje teh pra
vic ni nobene druge omejitve razen enakih pravic dru gih in javne va rnosti.« (II. 1pogl. f�atn coske ms:tave, § 8.) - » Pouk je rSvohoden. Svoboda pouka naj se iz vaja s po�oj.i , ki jih .določa zakon, in pod vrhovnim nadzorstvom dr•Ž ave.« (Prav tam, § 9.) � stanovanje vsakega državljana je nedotakljivo razen v p rimerih, ki jih d oloča zak10n. « (II. poglavje, § 3.) l t d . itd. Ustava zato nenehno kaže na hodoč·e organične za kone, ki naj i zvedejo te p ri p ombe in uživanje teh ne -
omejenih svoboš�čin tako uravnajo, da ne bodo zade vale niti druga ob drugo nit i ob javno varnost. In pozneje s o p rijatelji reda izdali te organične z akone
4?0
·
Karl Marx
itn tako reguHrali vse te svohoš·čine, da ne more najti buržoazija nič spotikljivega na tem, . če uživajo iste p ravice tudi drugi razredi. Ka·dar >drugim« te svo boščine pop olnoma prep oveduje ali jim jih dovoljuje uživati s pogoji, ki niso nič drugega kakor policijske z alllk:e, ·se to dogaja vedno le z aradi »javne varnosti«, tj. varnosti buržoazije, kakor to določa ustava. Zato se poznej-e obe stranki pop olnoma upravičeno .skli cujeta na usta vo, tako p rijatelji reda, ki s o vse te svoboščine odpravili, ka,k,or demokrati, k i so zahte vali, da je treba V\Se sp oštovati. Vsak p aragraf ustave vsebuje namr·eč svojo lastno antitezo, svojo lastno gornjo 1in spodnjo 'Z'bornico, in sicer v glavnem stavku svobodo, v prip ombi pa zanikanj.e svobod e. Dokler je bilo .sp oštovano ime svobod·e in so p r epl'lečevali s amo njeno resnično iiZvedho - po zakoniti p oti s eveda je bila ustavna eksistenca svobode nepoškodovana, ne dotaknjena, pa čeprav je bila njena resnična eksi stenca temelji to unič·e na. Ta ustava, ki so jo na tako razhoTi•t način naredili neranljivo, pa je bila vendarle kakor Ahil na nekem mestu ranljiva ; toda ne na peti, temveč na glavi ali pravzaprav na dveh glavah, v katerih se je k onča vala - na ·eni strani v zakonodajni skupščini, na drugi v predsedniku. če le bežno p reletimo urstavo, vidimo, da ·SlO samo ti,sti p aragrafi, k� določajo odnos predsednika do zakonodajne skup ščine, abSIOlu tni, p ozitivni, neprotislovni, taki, da jih ni mogoČ·e z avi jati. Tu je namreč šlo huržoazni<m rep ublikancem z a to, ·d a zavarujejo sami sebe. O d § 45 d o '7 0 s o ustavni p aragrafi tako s·esi.avljeni, ·d a more navadna skup ščina odstaviti predsednika ustavno, predsednik p a narodno skup š čino samo neustavno, samo če odpravi UJStavo samo. Tu torej ustava izziva sv oj·e nasiLno uni čenje. Ne le da posvečuje, kakor ustava iz leta 1 830, delitev oblasti, temveč jo razširja do neznosn P.ga p ro tislovja. Igra ustavnih sil, kakor je Guizot i menoval parlamentarno ravsanje med zakonodajno in izvršil-
4?1
O semnaj sti b r u m aire Ludvika Bonaparta
no oblas·tjo, igra v usta vi iz leta 1 848 s·t alno va banque. Tu '750 s splošno volilno p ravico izvoljenih ,in znova izvoljivlih ljudskih p redstavnikov, ki se,s tav ljajo nenadzirljivo, nerazpustljivo in · nedelji vo na rodno skup ščino, narodno skup ščino, ki uživa zako nodajno vsemoč, odloča v z adnji instanci o vojni, miru in trgovinskih pogodbah, ima edina p ravico a·mnestije in je za,ra.d i svoje stalnosti neprenehoma v ospredju p rizorišča. Tam predsednik z vsemi atributi kraljevske oblaJSti, s p ravico, da p ostavlja in odstavlja svoje ministre neodvisno od narodne sktJ p ščine, z vsemi sredstvi eksekutivne oblasti v s vojih !'lokah, predsednik, ki oddaja v�sa službena mesta ter odloča s tem o eksistenci vsaj p oldrugega milijona lju d i v Franciji, kajti toliko �ih preživlja 500.000 uradni kov in čas,tnikav vseh stopenj. Predsednik raz·p olaga z vso obol'loženo silo. Njegov p ri vilegij je pomilošča.ti posamezne zločinCte, razpuš.čati narodne garde in spo razumno z d ržavnim S'vetom odstavljati ..genel"alne, kantonalne in občinSike svete, ki sro jih d!'lžavljani sami izvolili. Pridržana <sta mu iniciativa in vods1tvo pri v,seh p ogodbah s tujino. Medtem ko Slk upščina stalno igra na odru in je izpostavljena kritični vsak d anji dnevni svetlobi, živi p redsednik skrito življenje na elizej,skih 'poljanah, in sicer s 45. členom ustave pred očmi in v s:rcu,ki mu dan za dnem kliče : »Frere, il faut mourir ! « [Brat, umreti bo t�reba ! ] Tvoja moč se bo nehala drugo nedeljo lep ega mes•eca maja v četr tem letu po tvoji izvolitvi ! TaJkra't bo konec sijaja, igra ·S<e ne ponovi v drugo in če imaš dolgove, glej, da jih pravočasno p op lačaš 's 600.000 franki, ki ti jih je naštela ustava, če ti ni morda bolj všeč, da se drugi p onedeljek lep ega meseca maja p rciS eliš v Clichy !2t - Če daje tako ustava predsedniku dejansko oblast, p a skuša narodni skup ščini zagotoviti moraln o moč . 21 Pariška j eča za dolžnike , ki niso )plačali d o lgo v Uredn.
.
-
4?2
Ne glede na to, da ni mogoče z �akonsikim i p aragra fi ustvariti moralne moči, ustava vnovič razveljavlja samo 1sehe s t em, ko d.o1oča, .da v:olijo p redsednika vsi Fflanoozi z neposrednim glasovanjem. Medtem ko ·S e glatsovi Francije ·drobe na ?50 članov narodne skupščine, rse osredotočaljo tu na enega samega tindivi dua. Medtem iko za1stopa vsak ljudski predstavnik sa m·o to ah ono stranko, to aLi ono mesto, to ali ono miO stiš-če ali p a celo samo nujnost, da je p ač treba vo liti poljubnega sedem,sto;p etdesetega m oža, pri čemer si ni ti 1st vari niti moža ne ogledaš tako na tanko, p a j e predsednik izvoljenec naroda i n aild nj•egove izvo litv·e j e velik ardut, ki ga suvereno ljudstvo izigra V1Saka štiri 1eta enkrat. Izvoljena narodna s ku p š čina je v metafizičnem, · izvoljeni p redsednik p a v oseh nem odnosu do naroda. Res p redstavlja narodna skup ščina s svojimi p osameznimi p redstavniki mno gotere rstrani na•rodnega duh a , toda v predsedniku se ta duh uteleša. V p rimerjavi z njo ima p :rredsetdnik neke vflste božjo p ravico : on je po milosti ljuds tva. Tetirs, mo�ska boginja, je p rerokovala Ahilu, da bo umrl v cvetu mlados·ti. Ustava, k i ima svoje šibko mesto kakor Ahil, je tudi slutila kakor Ahil, da bo morala umreti zgodnje ·smrti. Usta vodajnim čistim repubhkancem bi se bilo treba le za trenutek ozreti z oblačnih v išin njihove idealne republike na p rofani svet, pa b it rspoznali - ne d a hi bito treba Teti.di zato zapus·t1ti morje in jim ratzkriti skrivnost - kako raste iz dneva v dan objestnost rojalistov, bona:partisttov, .dem·o kratov, k omurriisf.Oiv in njihova lasrtna nep opular- , nost, v isti meri, kakor so se ,b ližali doYršitV'i svojega ve1ikega z akonodajnega umotvora. Skušali so usodo UJS!laVInJO pTettk:amo p reikani·ti tS § 1 1 1 , UJStta ve po katexem morajo za VtStak pre:dt1og o rev iziji ustave v treh z apo rednih razp·r ava:n, me d katerimi mora biti vselej ves mesec p remora, glasovati naj manj tri četrtine p oslan cev, in še to s p ogojem, da mora glasovati najmanj 500 članov narodne �sk u p ščine. To jre bil samo o ne-
4?J
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
mogel p oskus, da bi še k O>t parlamenta rna manj,šina - in v duhu .so se p reroško že videli v f,ej p odobi izvrševali oblast, ki jim je v t em tflenutku, ko so raz : polagali s p arl a1nentarnro veči no i � z v�emi s � edsrtv1 _ vla·dne moči, dan za .dnem bolJ uhaJala 1z �bk1h rok. Slednjič z a u p a ustava v melodramatičnem p a;T� o-rafu s amo sebe »hudnosrti in p atriotizmu viSega fran oskega ljudstva kakor tud i vsakega p osameznega Francoza«, potem ko j,e že pop rej v nekem drugem p aragrafu zaup ala »budne« in » pa•triotične « Fran? o;; e nežni, krvavorihtarski pozornosti vrhovnega sodi vs ? a, _ :J> haute cou r « , k i ga je z a ta namen sama posebeJ IZ našla. To je bila ustava iz leta 1 848, ki je 2. d ecembra 1851 ni p rekucnila kak a glava, temveč se je p reku � _ to bil nila že z.golj oh dotiku ,s klobUikom ; seveda Je tri.o gelni napoleonski kLobuk. Medtem ko so ·S·e huržoazni repuhhkanci v skup Š·Čini ukvarrja1i s tem, da so mozgali to ustavo, r � z p ravljali o njej in glasoval i zanjo, p a j e v � drževal a vaignaJc zuna.j skup,ščine o ? sedno stan! e v Pa��� u : P ariško obsedno stanje je bilo UlstavodaJni. sku p scim b abica p ri njenih repu blikanskih porodnih . oleč ah. č e so poz neje odpravili ustavo s sveta z baJ � rneti, ne _ smemo pozabiti, da so jo morali prav tako baJonet � -; in Slicer proti ljudstvu obrnjeni haj.oneti - �arov� h z·e v mater.inem telesu .i.n da je morala s ;pomoCJOr baJO:r;Ie tov p riti na svet .. Pfledni;ki »Častiv.rednih republikan cev« sočp onetsli svoj simbol, trik'Oloro, na pohod po Ev I"op i. » Častivredni repubJi.kan�i « pa so tudi izumili ne kaj, kar je samo našlo pot p rek V1Se E vrop ·: , se z vedn � _ , d o ler SI spet obujeno ljubeznijo vra·čalo v F : anCIJ � ni z daj v p ol.ovici njenih dep artmaJeV pndob1lo dr žavljanske pravice obsedno stanje. Od ičen iz � n� � ki so ga periodično uporabljali v vsaki nad� lJn ! I krizi med francosko revolucijo. Toda katsarna In bi vak, ki so ju tako p eriod ično posajali na glavo fran coski družbi, da bi ji �stilsnili možgane in j,i zaprli sap o
�
�
�
�
-
�
4?4
Karl Marx
Osemna_jsti brumaire Ludvika Bonaparta
za vse večne ČBJSe ; sahlja in mušketa, ki so jima pe riodično dajali soditi �n upravljati, hiti za varuha in eenzorja, opravljati policijsko sluMo in službo no� nega čuvaja ; brki in vojaška suJknja, ki so jih perri odično razglašali za najvišjo ·družbeno modrost In za vodnika .dru�he - ali se mar ikasarni in bivaku, sablji in ·mu;keti brkom in vojaški ,suknji ni morala na zadnje po�odi:ti misel raje enkrat � a ��� elej reši� i družbo s tem, da razgl,8.Sie s voj las·tn1 rez1m za nAJ višji režim iJ::t buržoazno družb ? popolno�a o.: v obo de skrbi, da bi vla,dala sama seb1 ? Kasarn1 1n b1vak.u, sablji in nušketi, b:Mom in vojaški suknji se je mo rala roditi ta misel še tem prej, ker so iedaj za večjo zaslugo lahko pričakovali tudi boljše plačilo v go tovini, medtem ko je p ri zgolj periodičnih ohsednih stanjih �n pri zaČaiSnih l'!ešitvah družbe na ukaz te ali 10ne bur�oazne fraJkcij'e bilo malo sohdnega razen nekaj mrtvih in ranjenih ter nekaj prijaznih meščan skih grimas. Ali ne bi vojaštvo z aigralo obse9- � ega stanja navsezadnje kdaj tucli v s vojem larst1_1em I_n te resu in r&ebi v prid in ga uveljavilo hkrati tud1 za meščanske mošnj.ičke ? Sioer pa ne pozabimo, naj mimogrede povem, da je polkovnik Bernard, p ra: tisti p redsednik vojaške komisije, ki je z � Cavai gnaca brez sodbe .pripomogel 1 5.000 upormkom do p regnanrstva, v tem trenutku spet na čelu vojaških komisij, ki delujejo v Parizu. če so ča,stivl'!edni, čisti republikanci pripravili z ohsednim stanjem v Parizu tla, na katerih so zrasli pretorijanci 2. decembra 1 85 1 ,22 j,ih mo: amo nasprot no p ohvaliti, aa zdaj, ko razpolagaJO ·� nar?�no oblastjo namesto da hi kakor za Ludvika F1hpa pretiravali v svojem nacionalnem čustvu kl·e čepla-
-
22 Pretorijanci so bili v starem Rimu cesarjeva telesna straža. V tem stavku pa meri Marx na t. i. D�užbo d� cembra, ki jo je os·noval Ludvi·k Bonaparte IZ druzbe:�uh izvržkov in s katero je izvedel svoj državni udar. - Pnm. še s tr . 5 14-5 1 7 v tem zvezku. - Uredn.
�0.
4?5
z;ijo pred tujino, in namesto da bi Italijo osvobodili, dovoljujejo Av<st·r·ij:eem in N_apo1itancem, da s·e j.e vnovič polaš,čajo. Izvolitev Ludvika Bonaprurta 1 0. de cembra 1 848 za pi�edsednika republike j'e naredila konec Cavaignacovi dikta,turi in konstituanti. V § 44 ustave .p iše : » Predsednik francoske repub liJke ne more post·ati nihče, ki je kdaj izgubil fran cosko .državljanstvo. « Prvi pr·edsedniik francoske re publi�e L. N. Bonaparte ni le izgubil svojega fran cosk·ega državljaJ1Sitva, ni bil samo angleški specialni constahle [policijski agent] , maTveč je bil celo na
turaliziran Švicar. Na drugem mestu sem razložil pom.en volitev 1 0. decembra.23 Tu se ne bom vračal k tej stvari. Dovolj je, če pripomnim, da so bi1e vohtve reakcija kmetov, ki so morali' p lačati stroške februarske r.e vo lucije, proti d rugi1m razredom nal'!oda, reakcija dežele proti mestu. Zelo so ugajale armadi, ki ji »Nationa lovi« republikanci niso bili preskrbeli niti slave niti doklad, veliki buržoarz iji, ki j e p oz1dravila Bonap arta kot most do monarhije, ter p roletarcem in malome ščanom ki so ga pozdravili kot bič za Cavaignaca. Poznej � bom imel p riložnost podrobneje obravnavati odnos kmetov do francoske I'levolucije. Obdobje od 20. deoemhra 1 84824 do razpusta kon stirtuante v maju 1 849 je IZgodov/i,na prqpadaril!ja bur žoa:znih republ.iikancev. P01tem k o ISIO U1SiaJThov1ili repu bliko .za ibul'!ŽOJazi'j:o,. pil'!egrraJ.i I'leV1oluciolliarni p roleia rialt s terena in pll'!i1Sii,l�1i dem,dkrati,čno m:a�omeŠ1Čranstvo z;ača.sno k lll.Oilku , je njih same potiisni,la ob stran buržoa·zna množica, ki j·e to republiko upravičeno zasegla kot svojo lastnino. Ta buržoazna množica pa je bila rojalistična. En njen del, veliki zemljiški .
23
Prim. str. 76-79 v tem zvezku. - Uredn. Tega dne je Cavaignac razpustil svoj urad, ustavo dajna skupščina j e Ludvika Bonaparta oklicala za p_r edsed . nika republike in ta je upostavil svoje prvo mm1strstvo pod Odilonom Barrotom. - Uredn. 24
4?6
Osemna.tsti b rumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
lastniki, je vladal za restavracije in je torej bil legi timističen. Drugi del, finančni aristokrruti in vele industrialci, je vladal za julij,ske monarhije in j.e bil torej orleanističen. Visoki dostojanstveniki arm·a de, univerze, cerkve, odvetniš tva, aka,demije in tiska so se p oraz delili na obe strani, četudi v različnem razmerju. Tu v meščanSiki republiki, ki ni nosila ne imena Burbon ne imena Orleans, t<emveč ime kapital, so našli državno obliko, v kateri so lahiko skupno vladali. Že junijska vstaja jih je z družila v »stranko red a « . Zdaj je bilo najprej treba odSitraniti ikliiko· buržoaznih republ:il.kanoev, ki je še v:edno vladala v narodni ,skup š,č ini. Tako surovo, kakor so ti čisti , rep �likanoi p rej zlorabljali fizično silo pooti ljud stvu, tako strahopetno, malodušno, plašno, onemoglo, nebojevito so se umikali z.daj, ko je bilo treba braniti . SVIoje republ:iik ans'tvo in svojo Z·Blkonodajno p ravico proti .eksekutiv.ni oblas t i �n rojalistom. Ni mi tu treba opisovati sramotne zgodovine njihovega razkr.oja. To je bilo raz p adanje, ne p ropa danje. Njihova z;godovina se je za vedno končala in v naslednjem obdobju na-· Sltop ajo - bodisi v skupš,č·ini, hod�si izven nje - le ' š e kot s p omini, s p omini, ki navidezno vnovič ožive, brž ko gre spet za golo ime republike in kadar koli je nevarnost, da bo revolucionarni konflikt zdrknil na najnižjo raven. Mimogrede omenjam, d a se je !iJst, ki je dal tej stranki ime - » National« - v nasled njem ohdobju spreobrnil k socializmu. Preden sklenemo to obdohj·e, se moramo še za trenutek ozreN na ohe Slili, od katerih je 2. de cembra 1 85 1 p rva uničila drugo, medtem ko sta od 20. decembra 1 848 do odstopa konstituante živeli v z ak onskem razmerju. Mi,slimo L udvik a B onap arta na eni strani in s tranko združenih rojalistov, red a, velike buržoazije na drugi ,strani. Ko je Bonap arte ' p revzel p r edsedništvo, j·e takoj sestavil ministrstvo stranke reda, ki mu je p ostavil na čelo Odilona Bar ruta, nota hene starega vod itelja najl iberalnejš·e frak.
4'?'?
cije p arlamen t a rn e buržoazije. Gospod Barrot je slednjič le ulovil mini&trsiki stolček, katerega p rivid ga je p reganjal že o d leta 1 830 dalje, in Š·e več, p red sedniški stolček v tem ministl'lstvu ; toda ne, kakor si je domišljal za Ludvika Filipa, krot najnaprednejši voditelj p arlamen tarne op ozicije, temveč z nalogo pokop ati p arlament in kot zaveznik vs·eh svojih smrtnih s ovražnikov - jezuitov in legitimi,stov. Na zadnje se je le oženil z nevesto, toda šele p otem, ko s�e je bila p rostituirala. Bonap arte sam je na videz p opolnoma mrknil. Stranka reda je delala zanj. Takoj na p rvem mini1strskem p osvetu so sklenili poslati ekspedicijo v Rim, o kateri so se sp orazumeli, da jo bodo izvedli z a hrbtom narodne 1Sikupšč ine in da bodo le-tej izp ulili sredstva z anjo z lažno p retvezo. Z ačeli �so torej s p revaro narodne skupščine in s skrivno konsp iracijo z absolutist�čnimi silami v tujini p roti revoluciona rni rimski republiki. Na p rav tak način in 1s p rav 1takimi manevri j�e Bonap arte p riprav ljal svoj udar z dne 2. d ecemhra p roti rojaHsrti.č ni legislativi in njeni us tavni republiki. Ne p ozabimo, da je i1S'ta s1tranka, ki je 20. decemhra 1848 s·estavila B onapartovo ministrs tvo, imela 2. decembra 1851 večino v zakonodajni narodni ,skup ščini. Konstituanta j:e avgust a 1sklenila, .da se ho razšla š ele tedaj, ko bo iz.d el al a in raJzglaisila c elo vl'ls·to organičnih z akonov, ki naj bi dop olnjevali us·tavo. Stranka reda ji je p o p redSitavn�ku RaJteauju 6. janu arja 1 849 p redlagala, naj p usti organi čne z akone vne mar in naj raje sklene svoj lastni razpust. Ne le mi nistl'lstvo z gospodom Odilonom Barr:otom na čdu, marveč v·si rojaHstičllli člani narodne Slkup ščine so ji hiteli dokazovati, da je njen razp ust nujen, če naj se vzpostavi k redit in konsoli.dira red, da se taiko napravi konec nedoločnemu p rovizoriju in ustvari d efinit,ivno stanje ; da konstituanta ovira produk t ivnost nove vlade in da �se skuša ohraniti pri življe nju zgolj iz same m ržnj,e, ·dežela pa d a je j e sita.
4?8
Karl Marx
Bonapal'lte si je zapomnil V'Se te bodice .proti zakono dajni oblasti, naučil se jih je na pamet in 2. decembra 1851 je parlaJmentarnim rojalitstom dokazal, da se je nekaj naučil od njih. Njihova las,ima gesla je po navljal v boju proti njim. Barrotovo ministrstvo in straJnka reda sta šla še ·dalje. Po v.sej Franciji sta sprožila peticije na na rodno skupščino, v katerih so jo najvljudneje napro šali, naj vendar izgine. TaJroo s ta popeljala v boj proti nal'lodni skupšči,ni, ustavno or;ganiziranemu izrazu nal'loda, nj·egove neorganizirane množice. Na učila tSta B onaparta �apelirati na ljudstvo namesto na parlamental'lne zhor.e. Slednjič j.e 29. januarja 1 849 prišel ,dan, ko naj hi konstituanta sklepala o svojem lastnem r az·pustu. NaDodna SikUipščina j.e našla po slopj-e, kjer naj hi bila seja, zasedeno z vojaštvom ; Changarnier, general stranke reda, ki je biJ hkraJti vrhovni poV'eljlllrk navodne .garde in I'ledne v'ojlske, je priredil .v Parizu vehk pregled čet, kakor da bi se bližala hitka, in združ·eni rojalisti so preteče izjavili konstituanti, .da bodo uporabili 1silo, ·Če ne bo voljna. Bila je voljna in sti je izmešetarila l'e Š·e kratek živ lj.enjski rok. Kaj je hil 29. januar drugega kakor coup d'etat [.državni udar] z dne 2. decembra 1 85 1 , le da so ga ,izvedli Dojalisti z Bonapartom pDoti re;publi kaillsk.i narodni skupščini ? Gospodje ni1so opazili ali pa niso hoteli opaziti, ·da je Bonapaide uporabil 29. januar 1 849 za to, da je dal delu čet defilirati pred Tuilerijami mimo s·ebe in da je prav ta prvi javni nastop vojaške sile proti parlamentarni sili željno -pograbil, da hi nakazal Kaligulo. Videli so �seveda samo svojega Changarllliera. Med razlogi, ki so stranko reda še prav posebno nagnili k t·emu, da je nasilno ·SkrajšaJla življenje kon stit�anti, so bili organični, ustavo dopolnjujoči za koni, kak9r zakon o ·Šlol,slkem pouku, hogočastju itd. Združenim rojalistom je bilo silno veliko do tega, da bi sami iz.delali te zakone, ne pa da bi �ih pustili izdelati ·
4?9
Osemnarsti b rumaire Ludvika Bonaparta
republikancem, ki so postali nezaupljivi. Med temi organičnimi zakoni pa j·e bil tudi zakon o odgovor nosti predsednika republike. Leta 1 85 1 je bila za k,onodajna IS!k upŠ·Čina raV'no zaposlena z izdelavo talkega zaikona, ko je Bonapart-e ta uda'i' prehitel z udal"om z dne 2. decembra. Kaj bi bili združeni roja l,isti oh svojem parlamentarnem zimiSik.em vojnem po hodu leta 1851 dali za to, da bi našli zaik.on o odgo v-ornosti že izdelan, in sicer takega, ki bi ga bila izde lala nezaupljiv:a, sovražna, rep ublikanska skupšč,ina ! Potem ko je 29. januarja 1 849 kons.fituanta sama zlomila svoje zadnje orožje, so jo Barrotovo minis,tr stvv in prijatelji reda mučili do smrti. Ničes-ar niso pu stili vnemar, kar jo je moglo ponižati, in izs�1ili iz nje ne ši,bkosti, ko je ohupavala sama nad seboj, zakone, ki so jo pripravili Š·e ob za1dnjo troho spoŠ
25 Pred skupšči,no je vlada prikazovala, kot da ima vojaški poseg v Italijo namen podpreti Piemont v njegovi vojni z Avstro-Ogrsko in braniti rimsko republiko. Pravi smoter pohoda pa je bila intervencija zoper rimsko repub liko in restavracija papeževe posvetne oblasti. - Civita vecchia je pristanišče in utrdba v. bližini Rima. Uredn. 26 Dnevnik )Le Moniteur uni.verselc: (>Splošni vestnikc:) je izhajal 1 ?89- 1 90 1 . V letih 1 ?99- 1 8 1 4 in 1816- 1868 je bil uradni vladni list - Uredn. -
480
Karl Marx
je nazadnje Mar·ra,st, p red·sednilk konsti tuante, za trenutek podvomil o varnosti narodne skupščine in je - opirajoč se na ustavQ - p oklical nekega polkovnika z njegovim p olkom, se je polkovnik u p i ral, se skl iceval na d i,scip lino in napotil Marrasta k Changarnieru, ki ga je porogljivo zavrnil z opazko, češ da ne ljubi ba!onnettes intclligcntes [raz umnih bajonetov] . Ko so novembra 1 85 1 h oteli združeni rojalisti z ačeti :z Bonap avtom ·odločilni boj:, so skušali s svojim razvpitim lcvestorskim zakonom uveljaviti načelo, da sme p re·d,sedn�k narodne sku p š čine nep o sredno ·poklicati vojsko. Njihov general Le Flo je p od pi•sal ta z ak·onski predlog. Zaman je Changarnier gla,soval z a predlog tin zaman se je Thiers poklanja! p revidni modrosti nekdanje konstituante. Vojni mi nister Saint-Arnaud mu je odgovoril, kakor je Chan garnier odgovoril Marrastu, in - m ontanja mu je
p ri trjujoče vzklikala ! Tako je stranka reda t akrat, ko še ni bila narodna skup ščina, temveč šde mini1stvstvo, sama osramotila parlamentarni režim. Zdaj pa vp ije, ko p revrat z dne 2. decembra 1 8 5 1 ta režim izganja iz Francije ! želimo mu srečno p ot.
III 28. m aja 1 849 se je sestaJ a zakonodajna narodna sku p ščina. 2 . decembra 1851 je bila razgnana. To obdobje je obdobje ustavne ali parlamentarne re
publike. V p rvi francoski revoluciji je sledilo gosp ostvu
konstitucionalcev gosp ostvo žirondistov in gosp ostvu žirondistov gosp ostvo jakobincev. V saka teh strank se je op irala na nap rednejšo. Brž k.o je rev.olucijo popeljala tako ·daleč, da ji ni mogla več s lediti, kaj šele da hi ji mogla hod iti na čelu, jo je potisnila ob stran pogumnejša zav.eznica, ki je stala z a njo, in jo poslala na giljotino. Rev.olucija se tako giblje v vzp enjajoči se črti. N a1s protno j·e bilo v revoluciji 1 848. 1eta. Prole t arska ,stranka se pojavi k ot p rivesek malomeščailJSko demokratične. Ta j·o ,jz.da in pusti na cedilu 16. aprila, 1 5. maja in v junijskih dneh. Demokratična stranka se s sv.oje strani opira na p leča buržoa znorepubli kan:ske. Komaj S<e buržoaz.nim r ep ublikancem z a·z ·di, da ,stoj<e tr.dno, se že otresejo na�dležnega tovariša in se •Sami opro na p leča stranke reda. . Stranka reda spodmakne p leča, p usti, da ,se buržoruzni rep ubli kanci 'prek1opicnejo, in se .sama 'povzp n e na p leča ohoroŽ·ene sile. Prepričana je, da Š•e vedno sedi na njenih p lečih, ko nekega lepega jutra opazi, da so se p leča spremenila v bajonete. V'saika stranka brca za,daj po tisti, ki p ot�ska naprej, in se op ira spredaj na t�sto, ki p ot�ska nazaj. Ni·č čudnega, da v tej 31
Izbrana dela III
482
E: a rl Marx
smešni p ozi izgu:bi raVillotežje in se p o neizogibn�� opletanju med čudnimi poslkoki zruši. Revoluc1� a se ta·ko giblje v p adajoči črti. Na to rakovo pot Je zašla, še p reden je bila ods1tranjena za.dnja fcb �u ar:ska barikada in se konstitu irala p rva revoluciO -
narna oblast. Obdobje, ki imamo z njim opraviti, j.e kar najbolj p i1sana mešanica kričečih protislovij : konstitucionalci, k i javno konsp irirajo p roti k�nstituci ji, revolucio narji, ki so po lastnem p riznanju konstitucional:i, narodna skup ščina, ki bi rada bila vsemogočna 1n ostaja vedno p arlamentar na ; montanja, ki ji je potrpljenje p oklic in p.restreza s pr.erokovanjem bo d očih zmag sedanje poraze : rojalisti. ki so p atre·s conscripti [,senatorji] repubhke in jih p oložaj sili, da podpirajo v tujini ·sovražne kraljevske hiše, kate rih pristaši •SO, v Franciji pa republiko, ki jo so vražijo ; izvršilna oblast, ki ima svoj.o šibkost za svojo moč, in prezir, k i ga vz:buja, z a svoj ugled ; re publika, ki ni nič drugega ka:kor z družena pool�st dveh monarhij, restavra.cij.e in julijske monarhiJe , z imperiaHstično etiketo - zveze, ka·terih prva do ločba je ločitev, boji, katerih prvi ·z aJk on je neod ločnost, divja agitacija brez v.sehine v imenu miru, najlslovesne jše p ridiganJe miru v 1menu revolucije, zanos brez resnice, resnica ·brez zanOtSa, junaki brez junaških dejanj, zgodovina brez dogodkov ; razvoj, katerega edina gonilna sila se zdi koledar, ki utruja, ker ·se nenehno ponavljajo iste napet()Siti in popušča nja napetosti ; nasprotja, ki se - kakor se zdi sama od Ča•sa do časa stopnjuj-ejo do vrhunca le zato, da bi otopela in splahnela, ne da bi se mogla raz vozlati ; zahtevno raZikazovanje naporov in me.ščanski strah p red nevarnostjo, da hi svet propadel, ter hikrati malenkostne spletke in .dvorne komedije, ki jih uprizarjajo reševalci sveta, kateri s svoji'm na čelom laisser aller [naj bo, kakor hoče] spominjajo
48J
Osernna.isti b rumaire Ludvika Bon aparta
bolj na čase fronde27 kakor tpa na s.odni dan - ves oficialni genij Francij e ugonobljen s p revejano ne u mnost.To enega samega človeka ; splošna volja na roda, iki išč·e - kadarkoli se iz·raža s splošno volilno p ravico - svoj ustrezni izraz v zakrknj�nih sovraž nikih množičnih interesov, dokler ga nazadn.te ne najde v samovoljnos ti morskega razbojnika. če je kakšen izsek zgodovine na,s likan si vo v si vem, tedaj je ta. Ljudje in dogodki se zdijo kakor narobe Schle mihli,28 'kot sence, ki so izgubile telo. Rev·olucija sama hromi svoje lastne nosilce in navdaja samo svoje nasprotnike s strastno naJsilnostjo. Ko se na zadnje p ojavi » rdeči strah« , ki so ga kontrarevolu cionarji nep renehoma klicali in zaJklinjali, se ne pojavi z anarhistično frigijsko čepico na glavi, temveč v u niformi reda, v rdečih vo.iaških hlačah. Videli smo: . ministnstvo, ki ga je Bonaparte s·e stavil 20. ·decembra 1848, na .dan svoj.ega vnebohoda,29 j� bilo m ini•s trstvo stranke red a , m in istrstvo legiti mi·stične in orleani,s tične koalicije. To ministrstvo Barrot-Fallouxa je p reživelo r•epublikansiko . konsti tuanto, kateri je življenje bolj ali manj nasilno skrajšalo, in je bilo še na krmilu. Changarnier, ge neral združenih rojalistov, je imel še nadalje v svo jih rokah vrhovno p oveljstvo prv·e vojaške divizije in pariške narodne garde. Slednjič so splošne volitve zagotovile stranki reda veliko večino v narodni sk upščini. Tu so se srečali poslanci in p airi [člani visokega plemstva] Ludvika Filipa s častitljivo trumo
z7 La fronde (prača) je bilo slabotno, neenotno opo � i citsko gibanje p·roti absolutizmu za mladoletnosti Ludvika XIV. in regentslva kraljice Ane. Sprva ga je tvorilo me ščanstvo (parlamentarna fronda) , kasneje pa visoko plem s t vo (prinčevska fronda) . Uredn. zs P eter Schlemihl (junak iz Chammissove povesti) je 7.amen.tal svoto senco za čarobni mošnjiček. Uredn. 9 Tega dne se Je Bonaparte vselil v predsedniško do movanje, v palačo ob Elizejski cesti, za.to �vnebohod« (eli zij == nebo) . Uredn. -
-
31*
-
484
Karl I\larx
legi t i m is tov, za ka tere so se š tevilne volilne glasov nice spremenile v vstopnice na politični oder. Bona partist ični narod ni prredstavni1ki s o bili prerediko posejani, da ni biLi lahko ,sestavljali samostojno p ocla� mentarno stranko. Hi,l,i so le mauvaise queue [zb pirives.ek] stra1nke reda. Tako je i,merl� str1anka r �da v svojih rokah vladno oblčlJs t , armado In za:konodaJ_n o telo, skratka, vso ·državno ,s ilo; m.o ralno se Je okrepila s •Spl•o Šnimi volitvami, ki rSO prikazale njeno obl �� t kot voljo naroda, ter s sočasno zmago kontraJ.'Ie voluciJe na y;sem evropskem kontinentu. Nikoli ni začela k čl!ka .stranka s vojega bojnega p ohoda z večjimi sredstvi in z ugodnejši. m i nadai? i : BJ.'Iodolomni čisti republikanci so v z akonodaJm narodni rskup ščini rskopneli v kliko kakih 50 mož z afriškimi .g enerali Cavaignacom, Lamoricierom in Bedeaujem na Č·e lu. Veliko opozicionalno stranko p a j e sestavljala montanja. T o p arlamentiSiko krs·tno ime si je v.z dela socialnodemokratična stranka. Imela je v narodni skup ščini v�eč kakor 200 glasov od ?5? in je bila torej vsaj tak,o močna kakor katera� oh izmed treh frakcij rstranke reda ·S ama zaiS e. NJeno relativno manjšino v primeri s celotno rojalirstično koalicijo pa so odtehtale - kakor se je zdelo - p o sebne okoliščine. Departmajske volitve niso samo pokazale, da si je pridobila precejšnje š ! e : ilo p r � stašev med p odeželskim prebivalstvom ; nJeJ so p ri padali tudi skoraj VISi p ariški p oslanci, armada � e izvolila tri podčrustnike in tako izpovedala, da veruJe v demokracijo, in vodjo montanje Ledru-Rollina je p ovz.d ignil.o v p arlamentarni plemiški stan p et de partmajev, ki ,so zanj oddali rsvoje glasove, česar ni dosegel noben p redstavnik stranke r eda. 28. maja 1 849 se je torej zdelo, da ima montanja zaradi ne izog ibnih trenj med rojaHsti sarm imi in med celotno st ranko reda ter Bonapartom p red ·seboj vse elemente u�peha . štirinajst dni p ozneje je izgubil a vse, tudi ča st.
Osemnajsti b rumaire Ludvika Bonaparta
485
Preden bomo dalje obravnavali p arla.mentarno zgodov ino, je potrebnih nekaj pripomb, da bi se izognili običajnim zmotčl.iffi g1ede celotnega !Značaja dobe, ki jo obravnavamo. Gledano IS stali.š ča .d emo kratov, gre v p eriodi zakonodajne narodne skupščine za ]sto, za kar je šlo v period i ustavodajne sikup š6ne, za navaden boj med republikanci in rojal�sti. Gibanje samo pa povzemajo demokrati v eno besedo : »reakci ja«, noč, k:o so vse ma,čke črne, geslo, ki jlim dopušča, da odlajnajo sv10je nočnoc uvajske p ogrošne :rCISnice. ln zares, na prvi p ogled se zdi ·stranka reda kakor klob čič različnih rojalisiičnih frrukcij, ki ne le s:p letkarijo druga proti drugi, ker hoče vsaka spraviti na pre stol s vojega p retendenta in izriniti pretendenta na sprotne ,stranke, temveč se tudi združujejo v skupnem sovraštvu in rskupnih napa.dih proti »republiki«. Mon tanja pa se po svoji stra'lli kaž·e v na•sprotju s to rojalistično zaroto kot z a·stopn ica »republike«. Stran ka reda 1Se z·di nenehno zaposlena z »,reakcijo«, ki ni ne bolj ne manj ikrukor v Prusij i naperjena proti tiJSku, združevanju in prodohnemu in ki se kakor v Prusiji izvaj-a v surovih policijskih vmešavanjih birokracije, žandarmerij.e in sodi šča. »Montanja« p a je p o svoji strani prav t ako nenehno zaposlena s tem, da odbija te napade in brani ta.ko » večne člove čanske pravice«, kakor je to p old rugo stoletje sem bolj ali manj delala še vsaka ·tako imenovana ljud ska stranka. če si natančneje ogledamo p oložaj in strank·e, pa izgine ta površni vi·d ez, ki zastira raz redni boj in svojevr1stno fiziognomijo tega obdobja. Legitimisti in orleani,s ti so rsestavljali, kaikor smo že dejali, rdve veliki fra;kciji �stranke reda. Toda ali res ni bilo nič drugega kakor Lilija in trikolora, burbonska ·dinastija in orleanska dina;stija, različna odtenka rojalizma, ali je bila ·sploh veroizp ov�ed roja lizma tisto, kar je p riklep a;lo ti dve frakciji na njuna pret�endenta in ju loč evalo drugo od druge? Za Bur bonov je vla· d ala velika zemljiška lastnina s svojimi
486
Karl Marx
duhovniki in lrukaji, za Orleanov pa visoka financa, veleindustrija, veletrgovina, tj. kap ital s svojimi od vetniki, p rofesorji in krasnoslovci. Legitimno kralje stvo je hilo samo politični izraz za prirojeno gospo stvo zemljiške gospode, kakor je bila julijska mo narhija samo IJOlitični iz.raz za uzurpirano gospo stvo huržoaznih parvenijev. Torej to, lkar j.e ločilo ti dv·e fraclkiji, DJi.so bila kaka taloo imenovana na čela, to so bili njun! materialni eksis.tenčni p ogoji. dve različni vrsti lastnine, to je bilo staro nasprotje med mestom in deželo, tekma med kapitalom in zem ljiško lastnino. Da so jih hkrati S'tari ·spomini, osebna sovraštva, strah in up, p redsodki in iluzije, simpatije in antipatije, prepričanja, verske resnice in principi , vezali na . ta ali oni kraljevski dom - kdo bi to tajil? Na različnih oblikah lastnine, na socialnih eksi,stenč nih pogojih se vzdiguje cela vrhnja �stavba različnih in svojevrstno izoblikovanih občutkov, ,iJuzij, načinov mišljenja in življenj·skih nazorov. Ves razred jih ustvarja in oblikuje iz svojih materialnih osnov in iz ustrezajočih družbenih odnosov. Posamezni indi vi·duum, ki jih dobiva s tradicijo in vzgojo, si lahko domišlja, da so to resnični nagibi in izhodišče nje govega delovanja. Ce so orleanisti in legitimi:sti, če sta obe frrukciji skušali dopovedati sebi in drugim, da ju ločuje vdanost do njunih dveh kraljevskih hiš, se je pozneje pokazalo, da so p rav njuni različni interesi onemogočili združitev obeh vladal'lskih hiš. In kakor razlikujemo v zasebnem življenju to, k ar človek o setbi misli in govovi, od tega, kar v resnici je in dela, tako moramo še bolj razlikovati v zgodovin skih bojih fraze in utvare strank od njihovega res ničnega organizma in njihovih resničnih interesov, njihovo predstavo od njihove realnosti. Orleanisti in legitimi·sti so se znašli v republiki drug poleg dru gega z enakimi zahtevami. Ce je vsalka .stranka sku šala v boju proti drugi doseči restavracijo svoje lastne kraljevske hiše, tedaj to ni pom·enilo nič drugega,
48?
Osemnaj.sti brumaire Ludvika Bonaparta
kakor da sta dva veHka interesa, v katera se cepi buržoazija - zemljiška lastnina in kapital - skušala vsak zase restavrirati svojo lastno nadvl ado in si podrediti drugega. Govorimo o d;veh inter esih bur žoazije, kajti velika zemljiška lastnina se je kljub svojemu koketir anju s fevdalizmom in rasnemu p o nosu z razvojem sodobne družbe popolnoma pome ščanila. Tako so si toriji v Angliji dolgo domišljali, da •Se nav dušujejo za kraljestvo, ceclc.ev in lepote staroanglešk.e ustave, dokler jim ni dan nevarnosti iztrgal priznanja, da . se navdušujejo le za . zemljiško rento.
ZdruŽ·eni rojalisti so spletkari.li ·drug p roti dru gemu po časopisju, v Emsu, Claremontu,ao zunaj par lamenta. Za kulisami so si spet nadevali svoje stare orleanistične ·in legitimistične livreje in uprizarjali svoje ·stare turnirj-e. Toda v svojih p oliHčn:ih igrah na j�av.nem od..ru, k <>t velika parlamentarna stranka, odpravljajo svoji ustrezni kraljevski hi.ši zgolj s spoštljivimi pokloni in odlagajo restavracijo mo narhije ad infinitum [v neskončnost] . Svoj resnični posel op·r avljaj.o kot stranka reda, tj. pod družbenim, ne pod političnim naslo.v.om, kot zas·topniiki bur žoaznega reda, ne kot vitezi potujočih prrinces, kot buržoazni razred nasproti .drugim razvedom, ne kot rojal:iJSti nasproti republikancem. In kot stranka reda so izvajali brezohzirnej.še in trše gospostvo nad dru gimi družbenimi razredi kakor k�daj poprej za re stavrrucije ali juLijske monarhije ; takšno gospostvo je sploh bilo m·ogoče le v obliki parlamentarne re publiike, kajti l e v tej obliki sta se mogla združilti dva velika dela fl'ancoske bu:r:žoazije, p ostaviti torej na dnevni red gospostvo svojega razreda namesto 30 Ems in v petdesetih letih tudi Benetke sta bila rezi denci francoskega legitimističnega pretendenta na: prestol, grofa Chambordskega (kasnejši Henrik V.) . V Clare montu v bližini Londona je živel Ludvik Filip, ki je po februal'lski revoluciji pobegnil na Angleško. Uredn. -
488
Karl Marx
režima ene same p rivilegirane frakcije tega razreda. če sta kljub temu tudi kot stranka reda grdili re p ubliko in izražali .svoj·o nejevoljo nad njo, se to ni dogajalo le zaradi rojalističnih spominov. Instinkt jih je učil, da ·dela republika sicer njihovo politi,čno g:ospostvo p opolno, da pa •obenem spodjeda njegovo družbeno oonoY.o, ker morajo z daj brez p osredovanja, ne da bi se m.ogli skrivati z a krono, n e .da hi , mogli odvračati pozornost naroda s svojimi p odrejenimi boji med seboj in s kraljestvom, srf:ati p odjar mljenim razredom nasproti in se boriti z njimi. Občutek ·Šibkosti je p ovzročil, da 1SO s·e p rest r ašili čiJStih pogojev svojega laJstnega razrednega go spostva in so sp et z ahrepeneli n azaj k manj p opol nim, manj razviti·m in p rav zato m·a nj nevarnim obli kam tega gospostva. Kadarkoli pa se z druženi roja l isti zapletejo v s p or s p retendentom, ki jim stojj nasproti, z Bonapartom, kadark10 h se jim zdi, d a ograža izvršiLna oblast njihovo p arlameTht arno vse mogočnost, kadark•oli morajo torej na dan s poli tičnim naslovom svojega gospostva, n astop ajo kot republikanci in ne kot rojalisti, od otleanista Thiersa, ki opozarja narodno skup ščino, da jih republika kar , najmanj ločuje, tja do legitimi·sta Berryera, ki slo vesno nagovarja 2. ,decembra 1 85 1 , opasan s tribarvno prepasnico, kot tribun v imenu repubLike ljudstvo, zbrano p red mag�stratom desetega arrondissementa [mestnega okrožj,a ] . Seveda mu odmev za·smehljivo odgovarja : Henrik V. ! Henrik V. ! Nasp roti z druženi buržoaziji se je osnovala koali cija malomeščanov in delavcev, tako imenovana socialnodemokratična .stranka. Malomeščani s o p o junijsk i h dneh leta 1 848 -spoznali, da s·o prejeli slabo p;laJčilo, ·da so njihovi mater.ialni intteresi ogroženi in da p reti demokratičnim garancijam, ki naj bi jim z agotovile uveljavljenje t eh interesov, zara·di kon trarevolucije nevarnost. Zato so ·S e približ.evali de lavcem. Po drugi strani pa si je njihovo p arlamen-
Osemnajsti b rumai re Ludvika Bonaparta
489
tarno p redstavništvo montanja, ki je bila za diktature buržoaznih repub1ikancev p o tisnjena ob stran, v zadnji p olovici obstoja ustavodajne skup Š·Čine z bo jem p roti B onapartu in p roti rojalističnim ministrom sp et pridobila že iz.gublj.eno p op ularnost. Sklenila j·e zvezo s sociaHstičnimi voditelji. Februarja 1 849 so imeli spravne bankete. Izdelali so skupen p rogram, ustanovili skup ne volilne odbore in postavili skupne k andidate. Socialnim zahtevam p roletariata so :odhili revolucionarno ost in jih demokratično po barvali, demokrati čnim zahtevam malomeŠ·Č anstva so sneli zgolj p olitično obliko in p oudarili njihovo socialistično oot. Tako je na•stala socialna demokra cija. V novi montanji, sadu te kombinacije, so bili - če odštejemo nekatere sta tiste iz delavskega razreda in nekatere socialistične sektaše - i:sti elementi kakor v stari m onta nji, le da s o bili š tevilčno močnejši. Toda z razvojem se je spremenila, tako kakor razred, ki ga je z a,s top ala. Svojevrstni značaj socialne d emokracije se izraža v tem, da demoikratičnorepublikanskih usta nov ne zahteva k ot p rip omoček, da bi odp ravila obe skrajnos•t i, kap ital in mezdno delo, t emveč zato, da bi . omilila njuno nasp�otje in ga sp remenila v har monijo. Naj p redlagajo š e . tako različne ukrep e, da bi ta cilj dos·egli, naj š e tako krase ta cilj z bolj ali manj revolucionarnimi idejami, v.s ebina os:t ane ista. Ta vsebina je p reobrazba družbe p o demoikratični p oti, toda preobrazba v okviru malomeš·čanstva. Ne ;smemo pa omejeno misliti, ·da hoče malomeščanstvo naČ·e lno uveljaviti kak egoi,s tični razredni i nteres. Naspflotno, malomeščanstvo je p repričano, da so po sebni pogoji njegove osvoboditve splošni p ogoji, ki je v njihovem okviru edino mogoče rešiti so dobno družbo in se itZogniti r azrednemu tboju. Prav tako si ne . moremo misliti, da so z ato vsi demo kratični predstavniki shopkeeperji [-kramarji] ali da 1se nav;dušujejo z anje. Po svoji izobrazbi in p o svojem individualnem položaju •SO lahko oddaljeni
·
490
od njih kakor nebo od zemlje. Kar jih dela za zastop nike malomeščana, je to, da v duhu ne morejo p rek p regraj, prelk katerih ne more malomeščan v svojem življenju, da jih torej v teoriji žene k tistim nalogam in rešitvam, h katerim žene v praksi malomeščana materialni interes in druroeni p oložaj. To je nasploh odnos političnih in literarnih zastopnikov nekega razreda do razreda, ki ga zastopajo. če se montanja neprenehoma bori za republiko in tako imenov8Jlle človečanslke p ravice, je po V'&em tem, kar smo p ovedali, samo po sebi razumljivo, da ji niso niti repUJblika niti človečanske pravice, končni smo ter, taiko kakor ne p ri.de armada, ki jo hočejo oropati nj-enega orožja in ki se p ostavi v hran, na bojišče samo zato, da tbi si ohranila svoje las·tno orožje. Stranka reda je takoj, ko se je s�tala narodna skup ščina, iz'z vala montanjo. BurŽOBJzija je tedaj za čutila, da mora obračunati z demokratičnimi malo meščani, kalk.or je p red letom dni doumela, da mora enkrat za vselej opraviti z revolucionarnim proleta riatom. Le na!Sp:voim.ilkov položaj je hil drugačen. Moč p roletarske stranke je bila na ulici, moč malo meščanov pa v narodni skupščini sami. Treba jih je bilo torej izvabiti iz narodne skup ščine na ulico, da bi sami zlomili svojo p arlamentarno moč, še p reden bi jo utegnili konsolidirati čas in razme·re. Montanja je s p ovešenimi vajetmi zdrvela v p ast. Obs�treljevanje Rima po francoskih četah je bilo vaba, ki. s.o si jo nastavHi. Obstreljevanje je pomenilo kršitev V. člena ustave, ki prepoveduje fl'lancoski repuibliki up ora1b ljati svoje vojaške sile proti svo boščinam drwgega naroda. Poleg tega je tudi 54. člen p repovedoval ekseikutivni oblasti vsa;kršno vojno na p oved, če ni v to p rivolila narodna skupščina, konsti tuanta pa s ,svojim sklepom z dne 8. maja rimske ekspedicije ni odobrila. Iz teh razlogov je 1 1 . junija l. 1849 Ledru-Rollin vložil obtožnico proti Bonap artu in njegovim mini·strom. RaZJdražen zaradi Thierso-
491
Ost'mnajsti b rumairc Ludvika Bonaparta
Karl Marx
veo-a 18trupene.ga zibadanja se je dal taJko razvneti, da je elo zagrozil, da je ·p r ravljen br� niti usta� o z vs� mi sredstvi, tudi z o rozJem v rok1. Mon anJa s � Je . vzdignila kakor en mož in ponovila t a poz1v k o: ozJ�· 12. junija je narodna skupščina zavrnila o tožn.lCo �n . montanja je zapustila p arlament. Do�odki 1 3. JUni�'R so znani : proklamacija dela montanJe, s katero JC Bonap arta in njegove miniJS�,; e razglaJSil� za :.ne . narodnih ga:vd p o ustavne« ; p rocesija demokrahcnih ulicah ; neohorožene, ako� s.o ile, � o s e o . p rv_em sp opa,du s Changarnierov; m'l cet�� I raz·pr·�Ile, lf.d. itd. Del mon tanje je zbezal v tuJino, drugi del so izročili vrhovnemu ,sodišču v Bourgesu, ostanek p a j e p arlamentarni pravilnik podredi . pedantne�u .., I e. V PariZU nadzorstvu predsednika narodne skup�s'C � je bilo spet razglaš·eno obsedno st �nJe . In dem ra tični del parišlke narodne gJarde Je. bil razpuscen. Tako sta bila uničena vpliv montanJe v p arlamentu in moč malomeščanov v Parizu. V Lyonu, kjer je 1 3. junij d al �namenje za k �·� a �o delavsko vstajo, in v p etih okoliških del? art� aJih J� bilo p rav tako raz,gla.šeno ohsedno stanJe, ki dosleJ še ni bilo preklica;no. . Velika večina montanje je pustila SVOJO avantgardo na cedilu, ke� ni h�tela y odp i,sat i p rokla . macije. Tisk je dezerhr.a.I, saJ st � si l� dv � hst� upa· a " objaviti prokla_ma,oijo. Malomesc �ni so Izd�h svoJe . predstavniJke, ker ni b1lo narodmh �ar.d ah . �a s ?, kjer so se p ojavile, .p rep,rečile, d a hi bih P �tavih bari · .., kade. Predstavniki so p otegnih· malomescane za nos, saj ni bilo nikjer v�.deti domnevnih � Hliirancev : a .. veznikov] iz vrst armade. ln slednJic.! d �mo rat�cna i � stranka je proletm.'liat, na;mesto d_?: b1 hi la . Iz nJega . Jn, k ak črpala novih sil, okužil� z .las no s!b ostJo �� . " ponavadi pri demokrahcn.Ih JUnastvJh, so voditelJI imeli zadoščenje, da so lahko dolžili svoje »ljudstvo« dezerterstva, ljudstvo pa zadoščenje, da je lahko svoje voditelj-e dolžilo p revare.
�
p
�
?
�
�
�
�
�
.
�
�
�
�
J
492
K a rl M arx
Redkokdaj .so kruko akcijo ozn anjali z v ečjim hru p om kakor bližajoči �se vojni pohod montanje, redko kdaj so o krukem dogodku trobili bolj zanesljivo in že z,davnaj p oprej kot o neizogibni zmagi demokracije. Prav gotovo : demok rati verujejo v pozavne, otb ka terih hučanju 1810 se sesedli jerihonski z1idovi. In kadar koli stoje utrdbam despotizma nasproti, skušajo po snemati ta čudež. Če je montanja hot ela zmagati v p arlamentu, ne hi bila smela p o�Z ivati k orožju. Če je v p arlamentu p oz ivala k orožju, se na ulici ne hi bila smela ves�ti p arlamentarno. če je bila mirna demonstracija mišljena resno, je bilo bedasto ne pričakovati, da ho hojevito sprejeta. Če so name ravali začeti resničen boj, tedaj je bilo kaj nena vadno odložiti orožje, s katerim bi bilo treba ta hoj bojevati. Toda revolucionarne grožnje malome ščanov in njihovih demokrati čnih zastopnikov so zgolj p o skusi p restrašiti na,s protnika. In če so zašli v zagato, če so s'e tako kompromitirali, da so bili p risiljeni . izvesti svoje grožnje, tedaj � s e je to dogodila na dvo umen način, ki se ni ničesar bolj ogibal kakor sred stev za dosego cilja in ki je hlastal po p retvezah za poraz. Bučeča uvertura, ki je oznanjala hoj, je zamrla v malodušnem renčanju, brž ko naj hi se bil hoj začel, igralci so se nehali imeti au serieux [za resne] in . d ejanje je splahnelo kakor napihnjen halon, če ga prebodeš z iglo. Nobena stranka ne pretirava bolj glede svojih sredstev kakor demokratična, nobena se glede p olo žaja ne vara lahkomiselneje. Ker je del armade gla s oval zanjo, je bila montanja že t ud i prepričana, da se ho armada zanjo uprla. In ob kakem p ovodu? Oh povodu; k1i s stališča čet ni imel nobenega drugega smisla, kaikor da s o se revoluciona rj i zavzeli za rimske vojaJke p:roti francoskim vojakom. Po drugi s trani pa so bili sp omini na junij 1 848 še p reživi, da ne hi bil p roletariat nujno občutil globokega odpora do nacionalne garde in voditelji tajnih družb skraj-
Osemnajsti b ru m aire L u d dka B o n aparta
49'3
nega nezaupanja do demokratičnih vod iteljev. Da bi se bile mogle te ra,zlike izgladiti, hi bili pot�rebni veliki skupni interesi, k i bi bili v nevarnos,ti. Kršitev abs,t raktnega ustavnega p aragrafa n i mogla veljati za takšen interes. Mar niso ustave že večkrat kršili, kakor 's o zagotavljali s ami demokrat i ? Ali je niso najpopularnejši časn�ki bičali kot kontrarevolucio narno .skrpucalo ? Ker pa zastopa demdkrat malome ščanstvo, torej prehodni razred, v katerem otopevajo interesi d veh razredov hkrati, si domišlja, da je sploh vzvišen nad razrednim na1s protjem. D emokrati p riznavajo, da jim s to.i i nasproti p rivile.g>i ran razred, t oda demokrati sestavljajo z v.semi drugimi deli na r·oda ljudstvo. Kar oni zastopajo, }e ljudska pravica ; �a kar se zavzemajo, je lju dski interes. Zato jim p red bližajočim �se hojem ni treba p roučeva ti interesov in položajev razl ičnih razredov. Tudi n i treba, da bi svoja lastna sredstva prenatančno p retehtavali. Do volj je, da dajo znamenje, in l.iudstvo S·e ho z vsemi svoj1imi neizčrpnim i viri pogna lo na zatiralce. Če p-a se p ri izvedbi pokaže, da njihovi interesi niso inte resi in da je njihova moč nemo·Č, so krivi tega ali nesrečni ,sofisti, ki cep ijo nedel.iivo ljudstvo v raz lične sovražne tabore, ali armada, ki je p reveč p o živinjena in p reza,slepljena, da bi mogla videti v čistih ciljih demok racije svoje lastno dobro, ali ·Se je vse skupaj zrušilo ob kaki pod robnosti v izvedbi ali p a j e nep.r ičakovano nak ljučje za zdaj igro skazilo. Vsekakor p rihaia demokrat iz najsramotnejšega po raza p rav truko brezmad ežen, kakor je po nedolžnem zabrede! vanj, le nanovo pr·e pričan, da mora zmagati in da njemu !Samemu in njegovi stranki ni treba opustiti starega stališča, temveč nasprotno, da morajo razmere dozoreti njemu v p rid. Zato si zdecimirane, .s trte in z noVJim p arlamentar nim p ravilnikom p onižane montanje ne smemo pred stavljati p reveč nesrečne. če je 13. junij odstranil n jene voditelje, je p a na dru gi strani napravil prostor
494
K arl Marx
p odrejenim veličinam, ki jim je ta novi položaj godil. Če o njihovi p arlamentarni nemoči ni bilo več mogoče dvomiti, so bili zdaj p ač upravičeni omejevati svoje delovanje na izhruhe moralnega ogorčenja in na hrupne ·dekl amacije. če je �straD!ka reda trdila, da vidi v njih kot zadnjih oficialnih predstavnikih .revolucij.e uteleš·ene vse 1strahoie anarhije, tedaj so bili v resnici lahko še toHko p litkejši in skromnejši. Glede 13. juni.fa pa so se potolažili z globdkoumnimi bese dami : Toda če si bo kdo drznil dotakniti se splošne volilne pravice, teaaj ·p a ! Teda.t bomo pokaz ali, kdo smo. Nous verrons ! [Bomo videl i ! ] K a r se tiče v tujino p obeglih montanjardov, za dostuje, če tule omenimo, da se je Ledru-Rollin, ker 1se mu je v borih dveh tednih p osrečilo brezupno u ni čiti mogočno stranko, ki ji je načeloval, čutil z·d aj poklicanega, da sestavi francosko vlado in partibus [v tujini} ; da se je zdelo, da njeg·ov Lik v daljavi, odmakn.ien s torišča aikci,te, raJSte po veličini prav tOJko, kakor se znižuje nivo revolucije in kaikor po stajajo oficialne veličine oficialne Francije bolj p ri tlikave ; da je lahko predstavljal repubHkanskega pretendenta za leto 1852, ·da je naslavljal na Vlahe in druga ljudstva pe�iodične okrožnice, v katerih je grozil despo�om na celini s svojimi dejanji in z de janji svoJih zaveznikov. Ali se je Proudhon popol noma motil, ko je zaklical t(Wl gospodom : »vous n'etes que des nlagueurs ! « [Nič drugega niste ko ba hači !] ? Strallllka reda 13. jun�ja ni /Samo zlomila montanje, temveč je dosegla tudi podreditev ustave večinskim sklepom narodne s kupščine. In replllbliiko je razu mela taikole : da vlada v nji nuržoazija v p arlamen tarnih ohlilkah, ne da bi jo kakor v m onarhij,i ome jeval veto izvršilne oblasti ali možnost, da se razpusti p arlamtmt. To je bila parlamentarna republika, ka kor jo je imenoval Thiers. Toda če si je b uržoazija 1 3. junija zagoflovila svojo vsemogočnost med zidovi
Osemna jsti b r u m aire
495
parlamentarnega poslopja, ali ni v odnosu d o izvr šilne oblasti in naroda neozdravljivo oslabila sam p arlament s tem, da je izgnala i,z njega najpopular nejš i del ? S tem,.da je izročila številne p.�lance kratko malo sodi šču, je odpravila svojo lastno parlamenta.rno nedotakljivost. Ponižujoči pravilnik, kateremu je podredila montanjo, povišuje predsednika republike prav za toliko, za kolikor ponižuje posameznega p redstavnika ljudstva. S tem, da je ožigosala vstajo v obrambo ustavnega reda za anarhično dejanje, ki mu je cilj p revrat družbe, je tudi sami sebi prepo vedala pozivati k uporu, če bi izvršilna oblast kršila ustavo proti njej. ln i1ronija zgodovine j.e hotela, da je morala stranka re·da 2. decembra 1851 proseče in brezuspešno ponujati ljudstvu kot generala ustave proti Bonap artu tis1tega generala, ki je po Bonapar tovem ukazu bombardiral Rim in dal s tem nepo sreden p ovod za UJStavni upor 13. junija, namreč ge nerala Oudinota. Ne�ki drug junak 13. junija, Vieyra, ki je žel s tribune narodne skup ščine pohvalo za brutalnosti, ki j ih je p očel v prostorih demokratičnih časopisov kot poveljnik neke vi soki financi' prip ad a joče tolpe narodne garde, isti Vieyra je bil posvečen v Bonapartovo zaroto in je bistveno pripomogel, da je bilo narodni s·kupščini ob njeni ·smrtni uri onemo gočeno vsakršno vaMtvo narodne . garoe. 13. junij je imel še neki dru g smisel. Montanja je h otela izsiliti, da bi p osad ili Bona'Parta na zatožno klop. Njen poraz je bil torej direktna Bonapartova zmaga, njegov osebni triumf nad ·njegovimi demo kratičnimi sovražniki . Stranka reda je izho.Tevala zmago, Bonapartu pa jo je mlo treba samo p obasati v žep . To je tudi storil. 14. junija je bilo mogoče na p ariških zi.dovih brati razglas, -s katerim p redsednik, tako rekoč ne da bi s p1rstom mignil, proti svoji volji, le p o nuji dogodkov stopa iz svoje samostanske osa melosti, toži kakor nepriznana vrlina z arad i obreko vanja svojih nasp rotnikov, in medtem ko se zdi, da .
·
L u d vika B on aparta
496
Osemnajsti b rumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
istoveti svojo osebo s stvarjo reda, istoveti v resniCI s tvar reda s svojo osebo. P ol eg tega je narodna skup ščina naknadno sicer odobrila eksp edicij-o proti Rimu , toda pobudo za to je dal Bonap arte. Ko je velikega duhovna Samuela 1s p et uvedel v Vatikan, je smel u p ati, d a se bo ikot kralj David nastanil v Tuile rijah.31 Pridobil .si je duhovnike. Upor 1 3 . junija se je omejil, kakor smo videli, na mil'lno procesijo rpo cestah. Torej si v boju z njim ni b ilo mogoče pridobiti nobenih l ovorik. Kljub temu je v tem č asu brez junakov in br·ez ·dogodkov spremenila stranka reda to nekrvavo bitk,o v drugi Aus,terlitz [ Slavkov] . Tri!huna in tisk sta ·p oveličevala armado 'kot :moč reda .nasp roti ljudskim mnoŽlicam kot nemo či anarhij.e in Changarniera kot »branika d ružbe « . Mi..,tifi�acija, ki ji j e nazadnje s a m verjel. Medtem p a so b i l i na tihem premeš·č eni iz Pariza armadni zbori, k i so se z deli nezane1s ljivi ; p olke. ki so pri volitvah glasovali najbolj ·d emokratično, so p regnali iz F ran cije v Alžir, nemi1me glave v četah so vtaknili v ka z enske oddelke in, slednjič, izvedli si•stematično loči tev tiska od "Vojašnice i n vojašnice od meŠ·Čanske dru�be. Tako ·Smo dosrp eli do odločilnega p reobrata v zgo dovini francoske na:rodne gar·de. L. 1 830 je odločila p a,dec restavracije. Za Ludvika Filirp a se je pone sreči l vsak up or, v katerem je bila narodna gal'lda na strani vojske. Ko se je v februarskih dneh leta 1 848 vedla p asivno nasp roti uporu in dvoumno nasp roti Ludvirku Filipu, se je ta imel ZJa iz.gubljenega. Tako se je ukoreninil-o prepričanje, da revolucija ne more zmagati brez nar odne garde, vojska pa ne proti njej. To je bila p razna vera armade v meščansko vsemo gočnost. Junijs1ki dnevi leta 1 848, ko je celotna na-
31 Bo biblijskem izročilu je prerok Samuel okronal starožidovskega vladarja Da vida za kralja. - L udvik Bo napa rte pa je računal, da bo iz rok papeža Pija IX. prejel francosko krono. - Uredn.
49?
rodna garda skupaj z redno vojs1ko zatrla upor, so t o p razno vero še utrdili. Ko je Bonap arte nastopil vla·d o, se je p omen narodne garde nekolirko zmanjšal zaradi p rotiustavne z družitve njenega . p oveljls·tva s p oveljsrtv·om p rve vojaške divizij-e v osebi Chan ga rniera. Kakor se je tu poveljstvo nad narodno gardo z delo a tribut vrhovnega vojaškega p o v·eJjnika, tako se je garda sama z dela l e še privesek redne v ojsk e. 13. ju nija so jo slednjič strl i : ne samo s tem, ker so jo de l om a razp ustili, kar se je od tega časa dalje ·p .e rio dično pona vljalo po vseh krajih F rancije in zapuščalo za s•ehoj le še njene razbitine. Demolllstra!Cija 13. ju nija je bila p redvs em demonstracija demokTatičnih narod:Q.ih gard. Sicer niso p onesle p roti armadi svo jega orožja, p ač pa svoje uniforme, toda p rav v teh uniformah je tičal t alisman. Arma.da se je p repričala, d a je ta uniforma prav tako volnena cap a kakor vsaka druga. Čar je s p uh tel. V junijskih dneh leta 1848 sta bila buržoazija in malomeščanstvo kot na rodna garda z,družena z vojsko p roti p roletariatu. 1 3. junija 1 849 je dala buržoazija ra.z gnati malo meš čansko narodno gardo z armado, 2. decembra 1851 je buržoazna narodna garda s a m a izginila in Bona p arte je samo ugotovil to dejstvo, ko je nakna dno podp isal odlok o njenem ra·zpustu. Taiko je buržo azija ·S ama zlomila svoje zadnje orožje p roti armadi, toda zlomiti ga je morala tisti trenutek, ko malo meščans tvo ni stalo več kot v azal za njo, tem v eč kot up ornik p red njo, kakor j·e sploh morala s svojimi rokami uničiti vsa svoja obrambna sreds tv a p roti absolutiz·mu, brž ko je sama postala aJbsolutistična. Stranka reda je slavila medtem ponovno osvojitev tiste oblasti, ki jo je leta 1 848, kakor se je z delo, izgubila le z ato, da bi jo osvobojeno v:seh omejitev leta 1849 sp et dobila, z invektivami p roti rep ublirki in ustavi, s p rekl injanjem V'seh prih odnjih, s edanjih in p reteklih revolucij, vštevši revolucije, ki s o jih 32
Izbrana dela III
498
Karl Marx
izvedli njeni lastni voditelji, in . z zakoni, ki so zave• zova:li jezik tisku, p rep ovedovali zdru ževanje in uva jali ohsedno s·t anje kot organi.čno ustanovo. Narodna skup ščina se je nato razšla od srede avgusta do srede oktobra, potem ko je za čas svoje odrsotnosrti imeno vala stalno komi·sijo. Med temi p očitni·cami so intri girali legitimisti z Emsom, orleanisti s Claremonto m, BonapMte s p rinčeviS.kimi potovanji in .departmajski :Sveti na posV'etovanjih o reviziji ustave - pri p etljaji, ki se med periodični·mi p očitnicami narodne skupščine redno p onavljajo in ki jih mirslim podrob neje -obravnavati šele iedaj, ko bodo postali dogodki. Tu na-T omenim samo še to, da je narodna skup ščina ravnala nepolitično, ko je za daljši čas izginila s p�i Z
IV Sredi oktobra l. 1849 se je narodna skpp ščina spet sestala. 1 . novembra jo je B onap arte presenetil s po slanico, v kateri ji je s p oročil, da odp� šča minis. rsrtvo Barrot-Falloux in sestavlja novo ministrstvo. :kd �r niso lakajev pognali iz službe tako bre� oko tsanJa kakor B onap arte svoje ministre. Brce, . ki s� �Ile na menjene nafl'odni skupščini, ·so za z.da'J .dohih Barrot
� � �
in družabniki. Barrotovo ministDstvo je bilo sestavljeno, kakor smo videli, iz legitimisiJov in orleanistov, bilo je mi n is trstvo stranke reda. Bonaparte ga je p otreboval, da je razpustil republikansko konstitu ��to, izvedel ekspedicij-o pvoti Rimu in strl e i_U okrahcno strank � . Na videz je zatonil za tem ministrstvom, p repustil je vladno oblast stranki reda in si narde skro:n:no karakterno masko, kakršno so za Ludvika F1hpa nosili odgovorni uredniki ,dnevnih li �t ? v, masko ho� me de p aille [sla.mnatega mo�a] . ZdaJ Je o vr.�el krin ko ki ni bila več lahen zastor, za ka tenm Je lahko sk il svojo fiziognomij o, marveč železn � � aska� i . ga je ovirala, da hi pokaza1 svojo astno fi � IOgn ?·miJO. Imenu v h1 da , l postav.ll je stvo il'l Barrotovo miniJS stranke reda razgnal rep ublikansiko narodno skup ščino ; odpUJStil p a ga je, da bi svoje la� � o ime ra;z . glasil za neodvisno od narodne skup s c1ne . stranke
�
!
�
;
�
�
�
reda.
�..1� Ka, 1 o. pu.s1t n1• mant·L Sprejemljivih p retvez za ta � . . obl �ke celo 'tiJSte B arrotov.o minishS'tvo je zanemarJalo . dostojnosti, ki bi p rikazale p redsednika republike 3 2*
-
500
Karl Marx
kot oblast poleg narodne ·skupščine. Med počitnicami narodne skupščine je objavil Bonaparte pismo Edgar ju Neyu, v katerem je na videz grajal papežev neli beralni nastop, kakor je v nasprotju s konstituanto objavil pismo, v katerem je pohvalil Oudinota za napad na rimsko republiko. Ko je zdaj narodna skupščina gl8Js.ovala o proračunu za rimsko ckspe dicijo, je Victor Hug-o iz domnevnega liberalizma sprožil razpravo o tem pismu. Stranka reda je do mislek, da bi Bonapartovi domis. , leki politično sploh mogli kaj pomeniti, zadušila s prezirljivo neverjetni Dli vzkLiki. Nihče izmed mi,ni·strov ni pohral roka·vice, vržene Bonapartu. Ob neki drugi pr1iJ.ožnosti je Barrot s svojim znanim votli,m patosom z govorniške tribune ogorčena ošibal »gnusno početje<<, ki se dogaja, kakor je izjavil, v najbližji predsednik·ovi okolici. Slednjič j.e ministrstvo, medtem ko je izp·oslovalo pri narodni skupščini vdovnino Vlojvodinji Orleanski, zavrnilo vs8Jk P'redlog za pov.i�anje predse·dniš.ke oivilne li-ste. In v Bonapartu se je cesarski pretendent tako docela - ri} enim pUJstolovcem, da je prvo njegovo spojil z izp veliko idejo, češ da je d - olžan obnoviti cesarstvo, vedno , od dopolnjevala druga j,deja, češ da je francoski nar dolžan plačevati njeg·ove dolgove. Ministr,stvo Barrot-Falloux je bilo prvo in zadnje·· parlamentarno ministrstvo, ki ga je :s:esta vil Bona parte. N.Tegov odpus•t pomeni torej odločilno pre lomnico. Z njim je stranka re.da izgubila - in si nikoli več priborila - neogvbno potrebno postojanko za ohranitev parlamentarnega režima, razpolaganje z izvršilno oblastjo. Samo po sebi je razumljivo, da je v deželi, kakor j'e Francija, kjer ima izvršilna oblast v rokah vojsko uradnikov, ki šteje več kot pol mili jona ljudi, torej dr , ž,i velikansko mas , o interesov in eksi,stenc nepretrgoma v brezpogojni odvisnosti, kjer država zapleta v svoje mreže, kontrolira, kaz nuje, na·dzira in ohranjuje v 1srvojem varuštvu me ščansko družbo od njenih najohsežnejših življenj-
Oscmna_jsti brumaire Ludvika Bonaparta
501
skih manifestacij do njenih najnepomembnejših utri po - v, od njenih naj,s·plošnejših življenj,skih načinov do privatne eksistence posameznika, kjer postaja ta parazitski organizem zara.di izredne centralizacije tako pov,sod pričujoč, VIS•eveden, silno gibek iin prožen, da nahaja svoj analog-on le v nemočni neGamostoj nosti, razbiti brezobličnoS'ti resničnega družbenega organizma - da je v twki deželi i·zgubila narodna skupščina s pravico raZideljevati minist:r�ska mesta vsak resnični vpliv, če ni hk·rati poenostavila državne uprave, skr-čila uradniške arma,de na najmanjše šte vilo in, slednjič, poskrbela, da 1si meščanska družba in javno mnenje ustvarita la.JS:tne, od vladne oblasti
neodvisne organe. Toda materialni interes francoske buržoazjje se ravno najtesneje prepleta z ohranitvijo tega širokega in razraščene.ga državnega st- roja. Tu daj.e streho svojemu presežnemu prebivalstvu in ,dopolnjuje · v obliki državnih ·plač tisto, če,sar ne more pobasati v 01bliki dobičkov, obresti, rent in nagrad. Po drugi strani pa jo je silil njen politični interes po množevati dan za dnem represijo, torej sredstva in osebje državne oblasti, medtem ko se je hkrati morala nepretrgoma vojskovati proti javnemu mnenju in ne zaupljivo okrnjevati in hromiti samostojne organe družbenega gibanja, če se ji ni posl."ečilo, da bi jih bila p-opolnoma -odre.zala. Truko je bila francoska buržoazija zaradi svojega razrednega položaja prisiljena, da je na eni strani un�čevaln življenjske pogoje vsake, torej tudi s · voje lastne parlamentarne oblasti, na drugi strani pa delala sebi sovražno izvršilno oblast ne premagljivo. Novo mini1strs1tvo se je imenovalo m.inist · rsivo d'Hautpoul. Pa ne da bi bil morda genel'al d'Hautpoul dobil č.in ministDskega predse,dnika. Hkrati z Barro tom je Bonaparte odpravil tudi to dostojanstvo, ki je seveda ohsojalo predsednika republike na legalno ničnost ustavnega kralja, toda ustavnega kralja brez prestola in brez krone, brez žezla in brez meča, brez
502
Karl Marx
neodgovornosti, brez nezastarajoče posesti najvišjega državnega dostojanstva in, kar je bi,lo najbolj nepri jetno, brez civilne liste. V d'Hautpoulovi vladi je bil samo en mož ,s parlamentarnim slovesom, oderuh Fould, eden najbolj razvp itih članov visoke finance. Njemu je pripadlo finančno ministl'lstvo. če pogle damo p ariške borzne notacije, vi,dimo, da se od n ���et;n�ra 1849 dalje francoski fondi zvišujejo In zniZUJeJo !ako, kakor se zvišujejo in zn ižujejo Bo napartove akcije. Medtem ko je Bona.p arte našel tako s �ojega za��� ika v borzi, se je s tem, da je za pa v riskega p oliCIJskega prefekta imenoval Carliera, po lastil hkrati tu·di policije. Toda p osledice spremembe v ministrs·tvu s.o se mogl,e pokazati šele z razvojem. Za zdaj je naredil Bonaparte le korak nwprej, da hi ga še tem očitneje vrglo nazaj. Njegovi osorni p oslanici je sledila naj s·ervilnejša v�danostna izjava narodni skupščini. Ka darkoli so ministri tvegali boječ poskus, da hi p red lagali njegove osebne muhe kot ·zakonske predloge, se je zdelo, da �sami le nera�di in le ker jih sili k temu
�·
,
njihov položaj, i,zpolnjujejo komična naročila, o ka terlih hrezuspeŠnJOisti so že V!naprej :pll'ep ri�čani . Kfl.ldar koli je Bonaparte za hrbtom svojih ministrov iziblehe tal sv;oje namere in s�e igral s svojimi »idees napoleo ni,ennes« [ napoleonskimi idejami] 32, so ga njegovi lastni ministri na tribuni narodne skupščine puščali na cedilu. Z delo se je, da so se njegove uzurpatorske sle oglaša1e le zato, da ne bi utihnil škod.eželjni kro hot njegovih na1s protnikov. Vedel se je kot nepriznan genij, ki ga ima ves sv,et za tepca. Nikdar ga niso vsi razredi bolj prezirali kakor v tem obdobju. N.ilkdar ni buržoaZiija brezpogojneje vladala, nikdar ni bolj bahavo razskazovala !Znamenj moči. 32 _ »Des idees !l apoleonienne.s< je bil tudi naslov knjige, . . k1 JO Je leta 1839 Izdal Ludvik Bonaparte. - Uredn.
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
50J
Ni moja naloga opiJSati tu z1godovino njene zako nodajne dejavnosti, ki se v tem obdobju resumira v dveh zakonih : v zakonu, ki ohnavtlja davek na vino, in v zakonu o šolskem pouku,33 ki odpravlj'a nevero. če so Francozom otežili ·piti vino, pa so jim tem obilneje točili vode pravega življenja. če je hur Wa.zija z z ak'Ononi o davku na vino razglasila stari osovraženi davČJ:Li sistem za ne dotak lj iv , je z zako nom o šolskem pouku skušala a:8Jgotoviti staro raz položenje množic, ki je omogočalo prenašati ta davčni sistem. človek strmi, ko vidi ol'lleanh&te, liberalne huržuje, te s1tare apostole voltairj8JllJSt va in eklektične filozofije, kako izročajo v.odstvo francoskega duha sv:ojim dednim sovražnikom jezuitom. Toda četudi orleanisti in legitimisti glede kronskega p rete ndent a med seboj niso bili edini, so vend wr razumeli, da j im njihovo z druženo gospostvo z ap oveduje �druži,ti za:ti ra lna sredstva dveh epoh, da je treba z8JSuŽnjevalna sredstva julijske monarhije dopolniti in okrepiti z z asužnjevaln imi sredstvi restavracije. Kmetje, ki so bili v vseh svojih upih p re�varani in ki so jih tlačile na eni strani ni1Zike žiine cene, na �drug1i strani pa · ·čedalje večja dav�čna bremena in hipoteka·rni dolgovi holj ko kdaj poprej, so se p o departm�ajih začeli gibati. Q,dgovorili so jim z go njo pl'loti umtrujem, ki S'O jih podredili d,uh ovnom, z gonjlo proti županom, ki so jih podredili prefektom, in s š pijonažnim sish,moon, kateremu so p odredili vse. V Pa:mzu im več�ih 'mestih ima realkcija sama fizi ognJOIIlllijo 1SV1o[e 1dobe iill hoo\j izziva, kakor zaltiTa. Na deželi pa pos�tane 'plitka, prostaška, malenkostna, utrujajoča, m1l!Čna, skratka - žandar. Razumljivo je, .
33 O obnovitvi davka na vino govori Marx tudi v delu >Razredni b oji v Franciji 1848-1850< (prim. str. 126 sl.) Predvideni zakon o šolstvu je pooblastil prefekte, da so lahko sami na svojo pest odstranili iz službe vsakega uči telja, ki bi bil postal Haradi svojega prepričanja ali na Uredn. čina poučevanja nevreden te službe<. -
504
k8lkto so morala tri leta žandarskega reži·m·a , ki ga je blagoslavljal režim duhovščine, demoralizirati ne z rele množice. Naj je stranka reda s tribune narodne sku p ščine raz1sip ala še toliko navdušenja in deklamacij proti manjšini, njen g.o vor je bil slej iko ·p rej redkobeseden kakor govor kvis·tjana, čigar besede naj bi bi1l e : da, da, ne, ne ! Redkobeseden na tribuni kakor v časo p i1sju. Plehek kakor uganka, katere rešitev je vnaprej znana. Naj je šlo za peticijs:ko p ravico ali za davek na vino, z a svobodo tiska ali za svobodno trgovino, za klube al1i za občinsko ustaVJo, za varstvo osehne svobode ali za ureditev državnega p roračuna, geslo se v·enomer povr•aČa, tema ostaja vedno ]sta, rwzsodha je vedno p r.ipTavljena in se nespr emenljivo glasi : »Socializem!« Celo hurržoazni libe raliz·em se razgla·Š a z a socialističnega, z a socialis tično se T azglaša bur žoazna finančna reforma. Sooialisliično j e bilo gra diti železnico, kjer je bil že k aJna!, in socialistično bra·niti Sle s p alico, ,če so te nap adli z mečem. To ni bila zgolj retorična fra;za, moda ali stran" karska taktika. Buržoazija je p r avilno spoznala, da so vsa orožja, ki jih je skovala p roti fervdalizmu, obrnila ost p rot:i njej sami, da so se VJSa izobraževalna sredstva, k i j ih j e ustvarila, uprla p roti njeni lastni civilizaciji, da s o vsi bogovi, ki jih j e p ostavila, od p adli od nje. Doumela je, da so vse tako imenovane � eščans� � s ;oboščine in vsi organi nap redka nap adli In ogrozili nJeno razredno gospostvo hkrat i p ri druž benem temelju in na političnem vrhu, da so torej postali »socialistični«. V tej grožnji in v tem nap adu j1e ?o ,p � av.id iOidkrill.la skrivJIJos•t :sooiaJlizma, katerega smisel In tendenco p resoja p ravilneje, kakor p a s e zna p r esojati tako imenovani socializ em sam, ki zato ne m ore razumet.i, z akaj �se buržoa1zija z akrk ·'ll'jeno zapti1ra p red njim, pa ,naj sentjmentaln:o javka o trpljenju čloV'eš,tva, ali po krščansko o�nanja ti-
505
Osemnajsti brumairc Ludvika Bonaparta
Karl Marx
bratovsko ljubezen, ali soč1etno ces·ar:stvo in s plošno :�zobr azbi 1 n srvobodi, al. huma:ni,o;·; ti•čno čenča o duhu, l sprave med razf!edi · 'SiJStffil 1si
lib er � ln ? «, stič no« to, k ar j·e pl'lej slav ila va, da JO Je treh � vele TeS •intc i zn ava , .d a yi njen l astn ,.. dan ja, da je treh � � e � aJ r ešit i nev arn osti sam ovla 'p redvsem p om1 r1h nJen se vzp osta vi mir v dež eli,
�
�
tu�.I
�
!
�
·
� �
�
, �1 __f:is.�l I . �I.sikusi}e, �
�� v�1h ...
pri
•.
1 --
506
Karl Marx
50?
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
huržoazni p arlament, da je treba, če naj se ohrani njena družbena moč nepoškodovana; a:lomHi njeno politično moč ; .da morejo privatni buržuji še nadalje izkoriščati druge razrede in JSe nemoteno veseliti last nine, ;družine, vere · in reda samo s pogojem, če je z drugimi raJZredi vred tudi njihov raJZred ohsojen na enako politično Diičevost ; ·da ji je treba, če naj se reši njen mošnjiček, odiDi-ti krono in meč, ki naj bi jo varoval, hkrati kot Damoklejev meč obesiti nad njeno laJstno glavo. Na p odročju s·p 1ošnih meš·čanslcih interesov se je narodna skupš·čina poka·zala taiko neprodulktivno, npr. razpravljanja o pariško-avignonski železnici, ki so se začela pozimi 1850, 2. decembra 1851 še niso dozorela za sklep. Kjer ni za1tirala, kjer ni reagirala, je bolehala •za neoz,dravljivo jalovostjo. Medtem ko j.e Bonapartovo minilstl'IStvo delno da jalo inciativo za zakone v duhu stranke reda, delno p a te zakone izvajalo in uporabljalo tako, da j.e nji hovo hdoto Š•e pretiraval.(>, s i j e po drugi straDii Hona p arte sam skUJšal z otročj·e-abotni·mi predlogi p rido biti p.opularnost, konstatirati svoje nasprotje do na rodne skupščine in naniJigavati na neko tajno za kladnico, ki ji za zdaj samo razmere branijo, da ne odpre svojih skritih zakladov francoskemu narodu. Tak je bil p r.edlog, naj 1S•e podoficirjem določi dodatek š tirih sujev na dan. Tak je bil predlog glede bank za častna posojila delaVJcem. Dobivati ·dena:r za!Stonj in na p osodo, to je ,bila perspektiva, s katero je upal p remamiti množice. Podarjati in izposojaJti si, to j·e finančna v·eda lumpenproletar:iata, odHčnega kakor navadnega. T,o �so bile vzmeti, ki jlih je znal sprožiti Bonaparte. Š·e nik.dar ni noben pre tendent tako plitko špekuliral s p.l itkostjo množic. Narodna stkupš·čina je večkrat vzrojila spmčo teh očitnih poskusov, da bi postal popularen na njen račun, in spričo vedno večje nevarnost i, da ho ta pu stolovec, ki so ga ·podžigali .dolgovi in ga ni zadrževal
� Je
noben p ridobljeni sloves, tvegal kak ob';l pen orak. po NaJpetost med .stranko reda in p re edmkom . nepnc ovan d g odek Je ga ko , nevarna stala preteče � . spet skesanega pahnil v njeno narOCJ� · V ml!Shh so nam dopolnilne volitve z dne 10. ma.rca 185�. Te vo litv·e so bile zato, da hi novi posl8J11Cl zaJSedh poslan ska mesta, ki so bila po 13. juniju nezase �a, ke.r so zaprli aJli i�g.nali nekatere poslance. Pa.mz } e vohl . sa:mo .socialnodemokr atične kandidate. NaJvee glasov je oelo dobil neki upornik i•z ju�ija 1848, d� F1otte. Tako se je maščevalo s prol�tartatom z· ru��no p a 8 9. niško ma1omeštčaDistv;o za svoj poraz 13. Zdelo se j;e, da je v trenutku nevar�h 1z� In1l� . �ost P r1l z boji,šča samo zato, da bi se o:b � � . s1lam1 Uru boJ s1m1 številne.r e Š • s spet pojavi•lo na njem � in s še dl'lznejlšim bojnim geslom. Zdelo se e, da neka . oko1nost še povečuj.e nevarnost te. v � 1lne zmage. ega upo'l' tS n J za a glasoval Arma•da je v P arizu � m1�nstru mu � v o t r a p a n o B Hittu, La pDoti nika � � de� p a rtmajih pa večidel ·za montanJarde, 1 so bih tu � tu, čeprav ne tako ilz razito kakor v Panzu, v p remom nad svojimi naJSprotniki. Bonaparte .se je nena,doma spet znasel p r� revo. lucijo. Kakor 29. januarja 1849, tk or 13. JUniJa 1849, rll za �traIllko reda. tako se je tud i 10. marca 1850 . v Uklonil se je, malodušno p ros1l odpus��nJ � , se po nudil. da :bo na ukaz parlamentarne voectne 1menov� l ka.kršnokoH ministrstvo , in moledoval celo orleanl Thiersa, stične in legitimistične strankarske vodit el 1men?vane Berryera , Brog1ia, Moleja, sk :atka, t a grajske gosp ode,s4 naj la.stnoroc�o pn���J? za d,rzavno krmi1o. Stranka reda ni znala 1�konshh · tega nepo-
� �
?
� JU�lJ.a � � u���eJSl. J � U J� � �
da
� �
. �
VISa
?
v
�
�jena iz 17 :w Komisija zakonodajne skupš.čin�, sestav orleanistov in legi.timistov, ki naJ b1 . s�taVIla P!edlog novega volilnega zakona. Vzdevek gr�' ski gos� ��e (� o Hugojevi drami) se je njenih članov pnJel Z B;T�d� nJih?vl� želja po oblasti in zaradi njihovih nazadnJaskih tezenJ. - Uredn. -
508
Osemna.isti brumaire Lud vika Bonaparta
Karl Marx
�
v�atnega t�em �t a Namesto da hi se bila d•r.zno pola : s I a Olblash, kt JO Je Bonaparte ponujal, ga ni niti pri silila, da hi obnovil ministrstvo, ki ga je 1. novembra razpus til ; zad ovoljila se je 1S tem, da ga je ponižala z odp u ščanjem in da je v d 'Hautpo ulovo mini strst�o �rin a gosp od a Barocha. Ta Baroche je kot Javni tozilec besnel prvič proti revolucion arj.em z dne 15. maja, drug�ič proti demokratom z dne 13. junija �red vrhovnim s·odiš·čem v Bourgesu, oha rat zaradi atentata na narodno skupšči no. Nobeden Izmed BonaP ' artovih ministrov ni pozneje toliko pri pomogel k ponižanju naro dne skupščine kakor Ba roche �n po 2. ·decembru 1851 ga s pet sreč81Illo k;ot d?bro pr es krbljenega in drago plačanega podpredsed �uka senata. Revoluc ionarj•em je pljuval v juho, da hi JO lahko Bonaparte pojedel. Socialnodemokra•ti,čna strank a je s svoje strani, ·kakor se j.e zdelo, željno iska,la pretvez, ·da hi svojo la.st�o zm �go spravila v nevarnost in ji odkrhnila ostnno. VI1dal, eden izmed novo iz vo l jenih p a ri ških p r edstavnikov, je bil hkrati izvoljen tudi v Strass hourgu. Pregovorili s.o ga, da j.e odklonil izvolitev v Parizu in IS'PrejeliStrassohurŠiki mand a:t. Namesto da hi bila t orej dala demokratična stranka svori zmagi na volišču definitivni značaj in s tem pri1silila stranko reda, da hi ji zmago v par]am , entu takoj i z podhijala, na�esto da :hi h_itla tako nasprotnika p·risilila k (boju v hipu, ko Je h1lo ljudstvo polno zanosa in armada u ?"odno razpoložena, je v marcu in aprilu utrujala Pa · nz z novo volilno agitacijo in dop , uS'tila, ·da so se raz �ra �ne _ l u sk.e strasti v tej ponovni provizorični vo lilni Ign 1zcrpale, da se je revolucionarna odločnost �asi i la z ustavnimi uspehi in razblinila v majhnih Intri·ga , vot h d lamacijah in navi•deznih g�ihanjih, da �e Je hu;r :oa'ZlJa z.brala, izvedla •svoje ukrepe in . pomen marčnih volitev dobil v nak da J·e sJ.ednJIC nadnih aprilskih volitvah , v iz v,a:litvi Eug(ma Sueja . tSVOJ_ s ent unentalno vodeni k omentar. S kra tk a, s cial -
��
��
�
·
·
�
·
�
� ?
�
�
�
o
509
nodemokratična ,stranka je poslala 10. marca po prvi april. Parlamentarna večina je spoznala šibkost svo jega nasprotnika. Njenih sedemna�st grajskih g·ospo dov - kajti Bonap art e ji je prepus til vodstvo pri n ap adu in odgovornost zanj - je i.z,delalo nov volilni zakon, p r edložitev tega zakona pa so zaupali g ospodu Faucheru, ki si je bil to čas t izprosil. 8. maja . j,e pred lagal zakon, ,s katerim je bila spLošna volilna pravica odpravljena� ki je določal kot pogoj za volivce tri letno hivanje v volilnem kraju in slednjič to, da je bil pri delavc ih doka'z o tem bivanju odvis·en od delo daj a:M:eveg a potrdila. Kakor so demokrati med ustavnim volilnim bo jem revoluoionar , no kipdi in besneli, tako so z.daj, ko je bilo treba z orožjem v rokah dokazati resnost vo Lilnih ·zmag, ustavno prid igali r e d, majes te ti.čni mir ( calme majestueux), zakonito zadržanje, tj. s lepo po koravanje v,olji kontrarevolucije , ki •Se je šopirila kot zakon. Med deha;to j·e montanja osramotila S'tranko reda 's tem, ·da je njeni revolucionarni strastnosti po stavila nasproti hrezstrastno zadržanje poštenjaka, ki hrani zakoni,tost, in s tem, da jo je pobila na tla s strašnim očitkom, da ravna revolucionarno. Celo novo izvoljen i p oslanci so se trudili, ·da hi z .dostoj nim in treznim nastopom dokaz , ali, kakšna zmota j·e bila, da so jih ra:zkričali za anarhiiSte in razlagali njihovo. izvolitev kot 1zmago revolucije. 31. maja je bil novi volilni zakon Sipre_jet. Montanja se je zadovol�ila s tem. da je preds·edniiku vtihotapila v žep svoj p ro test. Volilnemu zakonu je s·ledil nov zakon o tisku, ki je popolnoma odpravil revolucionarni dnevni tisk. Ta je zaslužil svojo usodo. Po tem v·esoljnem potopu sta -preostali k ot sk.rajni prednji straži re volucije dve burž.oazni glM ai , »National« in »La Presse«. Videli ISmo, kako 1SO demokra ti čni voditelji v marcu in ap ' ril n 1S1torili vse, da bi zapletLi par�ško ljudstvo v navidezen hoj, kakor so p:o 8. maju storili vse, da ·
510
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
�
hi ga �d.vrnil od resničnega hoja . Poleg tega ne smem o . p oz �bi,ti, d � Je bil � leto 1 850 eno izmed najs[jajnejših let IndustriJskega m ·trgoVJinskega razcveta da je bi] tor �j p ariš·k i p roletariat p op olnoma zapos en. Toda vol �l�I zakon :z ne 3 1 . maja 1 850 .ga je p opolnoma . odrinrl od pohhcne oblasti. Spodmaknil mu je izpod nog ce o tere� za hoj sa � . Pahnil je delavce nazaj . . v p olozaJ pariJev, v ·kakrsnem so �bili p red februar S ·� r·evolucijo. K�er so se ob takem dogodku ·dali vo 'dih �·emokr.� t�m in iker so zara.di trenUJtnega ugodja mogh p ozabiti na ;revolucionarni int·eres svojega raz :r.eda, so se odrekli časti biti osvajalna sila vdali so se v svojo usodo �in ,dokazali, ·da jih je ju ijski poraz l. 848 za leta In leta onesposobil za hoj in da se bo · �?ral zgodovinski p roces razvijati z a zdaj spet mimo DJI . r se tiče malomeŠČanske ·demokracije, ki je � .v 1 3. JU�IJa ikriCa a : >Toda če se ho kdo dotaknil sploš ne vohlne p�avwe, tedaj p a ! « - 1se je zdaj tolažila s t·�m, da kontrarevolucionarni udarec, ki jo je zadel, . ru nikaJk udarec in da za'kon z dne 3 1 . maja ni nik ak zakon. 2. [nedeljo meseca} maja 1 852 pride sleherni Francoz ill a volišče z volilnim listkom v eni roki in z mečem v drugi. S to prerokbo se j�e zadovoljila. A·rma d.o pa so kakor za volitve 29. maja 1 849 tudi za marč n � n a·prilske volitve 1 850 k aznovali njeni predstoj niki. Toda ro pot si je odločno �ekla : »Tretjič nas revolucija ne bo uikanila ! « ak n z dne 1 . � aja ·1850 j.e bil coup d'eta·t [.drza vnx udar. J burzoaziJe. Vse njene dosedanje zm·age na,d �e�olucij? s o ·bile le začasne. Brž ko .b i sedanja sku�sč1na od � la z odra, . ta:koj postale dvomljive. OdviJSne so h1 e od naJdJUCJa novi1h splošnih volitev, . z ?odov1na v.ohtev leta 1 848 dalje pa je neizpod Itno .dokazala, da Je enako, kakor se je razvijalo de Jansko gospoetvo huržoa·zije, p ojemalo njeno moralno giosp ?B'tvo �ad l'judskimi množicami. Splošna volilna pravica �e Je . . ma·rca izr � la. ·direktno proti gospo . v stvu burzoaziJe In burzoaziJa Je odgovorila tako, da
i
_?
!
�
�
�
� �
�
�
·
·
� �
�
�
�
�0
b� .
�
�
511
dne je odpraviJa splošno volilno pravico. Zakon z ega n razred sti nujno izmed ena tor;ej hil je 3 1 . maja , da mora boja. Po drug,i strani je zahtev ala ustava na gla predsednik republike dobit i najma nj .dva milijo ne uma minim tega Oe ne. veljav e VlOlitv sov, da bi hile te v, idato bi dobil nobeden izmed predsedniških kand p redse dnika daj naj hi izvoLila narod na skup ščina za največ gla i dobil bi ki v, idato kand enega izmed treh ta zakon , je hi ela sprej ta ituan konst je ko at, Takr sov. nov voliv Lo v viOLilnih imenikih vpisanih deset milijo a petin a toval zados a zakon tega lu s smi cev. Torej j.e v dniške · vo redse p bile bi ·da ev, ičenc uprav ih voliln je črtal i,z vo litve veljavne . Zako n z dne 3 1 . maja cev, skrči l voliv ne milijo tri anj lilnih imenikov najm milij onov, sedem na encev č vi· upra ih voliln lo je števi da j.e za o, oločb ·d sko pa pri vsem tem ohranil z akon mili dveh um minim ben potre izvol itev predsednika mini mum od nski zako torej P je l oviša v. o jono v ·glBJS v, tj., s·toril je petin e na skoraj tretjino volil nih glaso il iz rok hotap preti a dnik redse V'Se, �da bi izvoLitev p je z,delo, se Tako ine. šč skup dne naro roke ljudstva v 3 1 . maja ·dne z nom da je stranka reda z volil nim zako ustila prep je k,o , ostvo p g10s· dvakratno utrd ila svoje sednika pred itev izvol in ščine skup dne izvolitev naro be. repu blike konservativnemu de] u druž
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
v
Med narodno skup ščino in Bonapartom se je boj takoj spet razvnel, brž ko je minila revolucionarna kriza in je bila odpraV'ljena splošna volilna pravica . Ustava je določila Bona•p artu pla.oo 600.000 fran kov. Komaj pol leta po umestitvi se mu je p osrečilo doseči, da mu je skup ščina to V1soto p odvojila. Odilon Barrot je namreč 1zsilil od us:t avodajne skup ščine letni dodatek 600.000 frankov ·Za tako imeno vane reprezentančne �st.r�oške. Po 1 3 . juniju je Bona p arte izrazil p odobne želje, toda tokrat je bil Barrot gluh zanje. Zdaj - po 3 1 . maju - je trukoj izrabil ug.odni trenutek in je .d al po svojih minis·trih pr·e dla gati v narodni sikup ščini civilno listo v znesku treh mi lijonov. D ol�o pustolovsko potepuško življenje ga je obdarilo z izredno dobrim nosom, tatko ·d a je ·zavohal trenutne š'ihkosti, ko je smel od SV'o:fih buržujev izsilje vati denar. Uganjal je p ravcati chantage [iz•s iljeva nje] . Narodna skup Š· Č ina je z njegovo pomočjo in z nj.egovo vednostjo posilila ljudsko suverenost. Za grozil ji je, da bo njen zločin ovadil ljudskemu s odi šču, če ne odpre mošnji,č ka in Sli njegovega molka ne odkupi s tremi milijoni na leto. Tri milijone Fran cozov je OI"opala njihove volilne pravice. Za V1sakega Francoza, ki je bil razvrednoten, je zahtevala en frank s trdno vrednostjo, tj. natanko tri milijone frankov. On, izvoljenec š estih milijonov, zahteva odškodnino za glasove, za katere so ga naknadno ogoljufali. Komisija narodne skupščine je vsiljivca zavrnila. Bonap artistični tis·k je grozil. Ali se je
513
mogla narodna skup ščina l očiti od predsednika re p ubLike v trenutku, ko se je nač �ln� in dokonč �o lo . čila od večine naroda? Zavrgla Je s1cer letno CIVIlno listo, toda odobrila je enkratno dokla�do 2,160.000 fra�ov. Tako se je ogrešila z dvojno šibkostjo: do volila je .denar in obenem s !Svojo nejevoljo p okazala, da ga je le nerada ·dovolila. Pozneje bomo vildeli: z a .., kaj je Bonaparte .potreboval denar. Po ten� nevs; c nem epilogu, ki je sledil taJkoj po odp ravi s;p los ne . volilne p ravice in v katerem je Bonaparte z amenJal svoje ponižno vedenje med ma:včno in aprilsko krizo z izzivalno nesramnostjo ,do uzurpa·tol'lskega p arla menta, je narodna �skupščina odložila svoje seje za tr[ mesece, tj. od 1 1 . avgusta do 1 1 . novembra. Imeno vala je stalno komisijo, �sestavljeno iz 28 članov, ki naj hi jo nadomeščala ; v njej ni hHo nobenega bona pa.rtista, pač p a nekaj zmernih rep u?likancev. � taln � komi1sija iz l eta 1 849 je bila sestavlJena samo J.Z moz stl'lanik·e reda in bona'partistov. Toda takrat je stranka reda izjavila, da j·e v stalni :p ripraVIljenosti p roii re voluciji. Zdaj je p arlarrne ntarna r�epublliika i � javila, da je v stalni p ripravljenosti p roti predsedniku. Po sprejemu zakona z �dne 3 1 . maja j.e stal stranki reda naspl'loti samo Š·e rta tekmec. Ko s�e je v novembr u 1 850 narodna skupŠ·Čitna spet sestala, se j.e z1delo, da j.e rpostal �daj namesto njenih dosedanjih malenkostnih prask s predsednikom ne izogiben hud brezobziren hoj, hoj obeh sil na življe nje in sm:vt. Krukor leta 1849, se je stranka reda tudi med temi p arlamentarni,mi p očitnicami razšla v svoje frakcije in vsruka se je ukvarjala z lastnimi spletkami, ki so s �smrtjo Ludvika Filipa dobile nove hrane. Legitimi stični kralj Henrik V. je imenoval celo pravcato m.i nistr:stvo, ki je stolovalo v P anizu in v katerem so sedeli člani stalne komisije narodne skup ščine. Bo naparte je bill torej uplavičen, �da je sam :t ud i p oto val po francoS'kih departmajih in da je po razpol.ože33
Izbrana dela III
514
nju mesta, kii ga je osrečil s svojo navzočnostjo, zdaj bolj p rikrito, z·daj bolj odkrito izhlebetal lastne re stavracijske načrte in si pridobival gla1sove. Na teh p otovanjih, ki s o jih veliki oficialni »Moniteur« in mali p rivatni Bonap artovi listi morali seveda p ove ličevati kot zmagoslavne p ohode, so ga venomer spremljali člani Družbe 10. decembra. Ta družba datira iz leta 1 849. S p retvezo, d a se ustanavlja d o brodelno društv.o, so organizirali pari ški lumpen p roletariat v tajne oddelke, vsak oddelek so vodili bonap artistični agenti, na čelu vse organizacije pa j e bil neki hon ap artistični g-eneral. Poleg prop adlin roues [razuz·dancev] z dvoml jivim·i dohodki in dvom ljivega �odu, p oleg izprijenih in p ustolovskih po ganjkov buržoazije s o bili tu vaga:b undi, odp uščeni vojaki, odpuŠČ·eni kruznjenci, p obegli galeoti, sleparji, glumači, lazzaroni, žeparji, rokohitroi, igralci, maque reaus [zvodniki] , laJstniki bordelov, nosači, literati, lajnarji, cunjarj,i, brusači, kotličkarji, berači, skratka, vsa neopredeljena, raZ1k�ojena množica, ki jo življenje p r emetava sem in tja in ki jo Francozi imenujejo la boheme ; iz tega sebi sorodnega elementa j·e Bona p arte l.Jistvaril jedro Družbe 1 0. decembra. »Dobro delna .dru�ba« - da, koBk.or so V1Si člani z Bonapartom vred čutili p otrebo, da bi lagodno živeli na račun delovnega ljudstva. Ta Bonaparte, k i se postavlja za poglavarja lumpenproletariata, ki edino tu najde množično zbrane interese, ki so njemu samemu po glavitni smoter, Bonap a rte, ki v tem izmečku, . od padku, odcedku V1Seh razredov odkrije edini razred, na katerega .se lahko brezp ogojno opre, to je p ravi Bonaparte. Bonaparte sans p hrase [brez olep ševanja] . Ker je star p revejan roue [l"azuz·d anec ] , p ojmuje zgo. dovinsko življenje narodov in njihove zgodovinske drame le kot komedijo v najbolj p rostašlkem pomenu, kot maškarado, kjer služijo veliki kostumi, besede in poziture le za masko najbolj nizkotnim lopovšči-
515
Oo;emnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
nam. Tako je bilo ob njegovem p ohodu na Stra ss bourg, kjer je ·d resiran švicarski jastreb p redstavljal napoleonskega orla. Z a svoj vpa1d v Boulogne je vtaknil nekaj londons.kih lakajev v francosko uni formo�35 Predstavljali so armado. V sv·oji Družibi - 1 0. decembra je zbral 1 0.000 c ap inov, ki naj· hi p red stavljali narod, kakor mizar Smuk leva.s6 V trenutku, ko j.e huržoazija sama igrala najpopolnejšo komedijo, toda z največjo resnostjo na svetu, ne ·da hi bil a ka korkoli prelomila tudi najpe.d antnejša pravi.la fran coske dra.matske etikete,37 in ko je slovesnost njenih lastnih političnih iger njo sam·o naJpol vlekla za nos, napol ·p a jo· pDep ričevala, je moral zmagati pu stoloV'ec, ki je komedijo imel kratko malo za kome dijo. šele ko ho odstranil svojega ceremoni alnega na sprotnika, šele ko ho imel .sam svojo cesarsko vlogo za resno zadev-o in ko •bo mm11il, da p redstavlja z Nap oleo noVlo masko r·esničnega Napoleona, šele te.daj bo p ostal žrtev .sv.ojega laJstnega svetovnega nazora, resni p av liha, ki ne bo imel več svetovne · zgodovine za k ome dijo, temveč svojo komedijo za svetovno zgodovino. Kar s o bile za s ocialistične delavce narodne delav nice, za buržoazne republikance gardes mobiles [ mo-
35 V Strassbourgu je leta 1836 z nekaterimi oficir_ji v tamošnji garniziji poskušal izvesti vojaški puč, vendar je upor že po nekaj urah propadel, njega pa so izgnali V Boulogne je vdrl s svojo zarotniško sku·· v Am�riko. pino leta 1840, toda tudi tam se mu upor ni posrečil. Obso dili so ga na dosmrtno ječo, a je leta 1 846 pobegnil na U redn. Angleško. 36 V Shakespearovi komediji »Sen kresne noči « naj bi v vložni igri o Piramu in Tizbi mizar Smuk igral leva, vendar tkalec Klobčič v bojazni, da bi se »gospe ustrašile«, predlaga, naj takoj ob prihodu na oder kar naravnost Uredn . pove, da ni pra vi lev, da je le Smuk, mi zar. 37 Mišljena so francoska klasicistična pravila, po ka terih naj tragedija prikazuje eno samo dogajanJe, ki m ora potekati na enem kraju in zajemati samo en dan. - Marx U redn. govori o .državnem udaru 2. dece mb ra 1'85 1 . -
·
-
-
-
33*
516
Karl Marx
hi lne garde ] ,3s to je bila za Bonap arta Družba 1 0. d e cembra, zanj značilna s·trankarska bojna sila. Na nje govi h potovanJih so mu morali od·delki te družbe, ki so jih na·tr.p ali na vlake, improvizirati občinstvo, uprizar jati javno nav;dušenje, rjov·eti )vive l 'E mpereu r « [ži vio cesar ] , žaliti in mlatiti republikanec, pr.i čemer jih j.e seveda varovala p ol icija . Ob nje�ovih pavrat kih v Pariz so morali biti njegova prednja straža, morali so p rehi tevati ali razrganjati protidemon stracije. Družba 10. de c embra je p ripadala njemu, ib�1a je njegovo .de.lo, njegoV'a · IaJstna z amis'ell . Kar !Si sicer še p r:il:a ·š·ča, to mu lpl'·etp uš.č a si'la ra,zmer, kar si cer še ·dela, to delajo zanj raz·mere ali p a se z ad.o v;oljuje s tem, da posnema dejanja drugi,h ; toda Bo nap a rte s s voji m i oHcialnimi f•r a z ami o redu , religiji, družini in lastnini, ko nastopa javno pred meščani, pa s tajno dru žbo Schu fterlejev in Spie g el bergov,39 d ružbo nere,da, prostitucije· in t atvine za hrbt•om - tu je BonapaTte zares ori·ginalni avtor, in z godovina Družbe 10 . .decembra je ' nj eg ova lastna zgodovina. Izjemoma se je pri pet i lo, 1da so ljudski predstavniki, ki so pr1ip ad a l i ,stranki reda, zašli p od palice decembristov. še več . Narodni sk.U!p ščini d o deljeni poHcij,ski komisar Yon, ooi je bil p oobl a š čen, da jo varuje, je - sklicujoč se na izpoved nekega Allaisa - naznanil stalni komisiji, da je neka oddelek decemhristov sklenil umoriti generala Changarniera in pr edsednik a narodne sku pščine Dupina ter da j� za i z vr š itev teg a sk lep a že ·določil ljudi. Lahko ra z umemo s trah in gTozo gospoda D upina. Parlamen tarna anketa o Družbi 1 0. dec embra, to je razkrin k anje bon a.-p ar tsk e g a podzemlja, · se je z.dela neiz ogibna. Pra v pred ,sestank om narodne skupščine je B on ap arte svojo dru žb o p revidno razpustil, seveda as G lede naTodnih delavnic i•n mobilne garde glej Mar xov pl'i,kaz na str. 52-54. - U redn. 39 Osebi iz Schillerjeve drame >Razbojniki<. - Uredn.
Osemnajsti brumaire Luavika Bonaparta
51?
samo na papirju, kajti še k onec l. 1 85 1 g a je policijski prefekt Carlier v obširni spomeni c i z am a n sk uš al p reg ovor iti, naj hi ·de cemhris te zares r aa; gnal . Družba 1 0. decembra naj hi tako d olg o os tala z asebna Bonapartova voj.sk a, dokler :bi se m u ne p os rečilo tSpre.meniti javne armade v Družbo 10. de cembra . Bonap a r te je to p rvič poskusil kmalu za tem, ko je narodna skupščina prenehal a delati, in sicer z denarjem, ki .ga je i'Ztsil i l ravno od nje . Kot fatalist je Bonaparte prepričan, da so nek e višje sile, katerim se človek in zlasti še vojak ne more upirati. K tem ·silam prišteva p redvs em cigaro .in š amp anjec, nnz:Lo P'erutnl�no ,�n k�lobRISIC IS č esnom . Zato p ogošča s c igara m i in šampanjcem, mrzlo perutnino in k l oba sami s česnom v el iz ejsk i h sobanah najprej častnike in podčastnike. 3. oktobra ponovi ta manever s če tami ob voja·škem pre gledu v St. Mauru in 1 0. oktobra isti m anever v še večjem obsegu ob pre gledu armade na Satoryju . Stric se je sp ominjal Aleksandoovih boj nih pohodov v Aziji, nečak pa Bakhovih osvajalnih p ohodov v isti deželi. Aleksander je bil res·da p olbog, toda Bakh je bil bog in vrhu tega še bog - z aščitnik
Družbe 1 0. decembra.
Po vojaškem pregledu 3. oktobra je stalna komi sija poklicala vojnega ministra d ' Hau tpoula na odgo vor. Ohljuhil jre, da s:e talci rdilllscip iJnsik..i p=rekrški ne bo do ponavljali. Znano je, kako je Bonaparte 1 0. oktobra iiz·polnrl d' Hau tpoulovo ohljuho. Pri qbeh pr egledih je poveljeval Ch all@arn i er kot vrh ovni pov eljnik pariške armade. On, ki je bil obenem član s-talne k om isije, šef narodne garde, »rešitelj« z ·dne 29. januarja in 1 3. junija, »branik družbe« , kandidat stranke reda za preds edn.itk a republike, človek, v k aterem so slutili M onka dveh monarhij, ni doslej še nik..dar prilznal sv•oje p odrej enosti vojnemu ministru, republikansk i ustavi 1se je vedno javno rogal, Bonaparta rpa obdajal z n ek ak im dvoumno odličnim pokrov�t eljstvom . Zdaj se je goreče zavzemal za disciplino p roti vojnemu
518
Osemna.isti b rumaire Ludvika Bonaparta
Ka rl Marx
ministru in za us tavo p roti · Bonapartu. Medtem ko j e 1 0. oktobra del ka va lerije kričal : » V,ive Na poleon ! Vivent les sauci.ssons ! « [ Zivio Nap oleon ! Živio kloba.sice ! ] , je Changarnier uredil ta;ko, d a je vsaj tis ta p ehota, ki je defilirala pod p ov eljstvom nje govega p rijatelja Neumayerja, ledeno hladno mol čala. Za kazen je vojni minister na Bonap artovo po hudo odstavil generala Neumayerja ,z njegovega me sta v Parizu, ,s p retvezo, d a ga je imenoval z a vrhov nega p oveljnika 1 4. in 1 5. vojaške divizije. General Neumayer je odklonil to p remes titev in je moral z ato zapustiti službo. Changarnier p a je 2. novembra izdal dnevno p ovelje, v katerem je č etam p rep ovedal, da h i S'i dovoljevale kakršnekoli p olitične vzklike jn demons tracije, kadar so oborožene. Elizejski listi40 so nap adli Changarniera, Hst i 1s tranke reda pa Bo napada, ,s,talna komi1sija je 'imela več tajnih sej, na katerih s o spet in sp et predlagali, naj ,g.e razgla,si, da je domovina v nevarnosti ; zdelo se je, d a je V·oj ska razdeljena v dva sov ražna si tabora z dvema sovražnima si generalnima š t aJboma, enim v ELizejski p alači, kjer je �stoloval Bonap arte, drugim v Tuileri jah, kjer je gospodaril Changarnier. Kazalo j e, da je treba ,samo Š·e 'sestanka narodne skup š čine, p a se ho razlegel si,gnal .za hoj. FrancoSika javnost je sodila o teh trenj,ih med Bonapartom in Changarnierom t ako, kakor j.e sodil fi.st i angleški časnikar, ki j i h je označil s temi,le besedami : »Politične dekle Franci j e pometaj o žarečo lava revo lucije s s ta rimi metlami in med pome tanj em sikaj o d ruga proti d ru gi . «
Medtem je Bonap arte p ohitel, ·d a je odstavil voj nega mini1s tra d'Hautpoul a in ga na vrat n a nos p oslal v Alžir, namesto nj·ega pa imenoval za vojnega mini,s tra generala Schramma. 1 2. novembra je p oslal 40
Listi bonapartis tične smeri.
-
U redn.
519
narodni skup š čini p o amerikansko dolgovezno p o slanico, p reohloženo s p odrohnostm
volilo l judstvo in dolgu j e m le njemu svojo moč - vedno uklanjal n j egovi zakonito i z raženi volj i. če sklenete na tej seji revizijo ustave, bo ustavodajna skupščina uredila p oložaj izvrši lne oblasti. če ne, bo ljudstvo l. 1 852 s l ovesnu naznanilo svojo od1očitev. Toda kakršnekoli že rešitve naj prinese prihodnost, sp orazumimo se, da ne b i o usodi na šega velikega naroda nikdar odločala strast, presenečenje ali si,la . . . Kar me predvsem skrbi, ni to, kdo bo 1852 vladal Franciji, temveč to, da b i uporabil čas, s katerim razpola gam, tako, da bo vmesno obdobje minilo brez nemira in motnje. Iskreno sem vam odkril svoje srce, vi boste n a mo jo odkritosrčnost odgovorili s svoyim zaupanjem, na m o j e dobro p rizadevanje s s vojim sodelovanjem in B o g bo sto ril vse drugo.
Častitljivi, hinavsko umirjeni, čednostno banalni jez.ik buržoazije razodeva svoj n ajgloblji smisel v ustih samodržca Družbe 1 0. d ecembra in p ikniškega junaka iz St. Maura in s S at oryja. Grajski gospodje s trank e reda se niso niti trenutek varali o t em, koliko 'smejo zaupati tem sr·Čnim izlivom. Glede p r i,seg so bili že zdavnaj otop eli, v svoji sredi so imeli veterane, virtuoze krive prisege, besed o ar madi niso p reslitš ali. Z nejevoljo so opazili, da je p oslani,ca p ri .dolgoveznem naštevanju neda vno izda nih zakonov z narejenim moLkom prezrla najvažnejši zakon, volilni zakon, p ač pa j e poudarjala, d a bo v p rimeru, če ustava ne ho revi,dirana, p repuščena vo litev p redsednika v l etu 1 852 ljudstvu. Volilni zakon je bil svinčena kla.da na nogah stranke reda, ki j.o je
520
ovirala Ž·e pri hoji, kaj šele pri n asikakovanju. Vrh t ega je Bonap a:vte rS tem, da je uradno razpustil Druž bo 10. decembra in odpustii v ojnega ministra d'Haut poula, l astnoročno žrtvoval grešne ko�le na oltarju domovine. Priča.kovanemu spopadu je odlomil ost. Si·cer pa j·e rsama str anka reda bojazljivo poskušala obiti, omiliti,_ p rikriti vsak odločilen spopad z izvr šilno oblastjo. Iz s trahu, - d a bi izgubila pridobitve iz boja protri revoluciji, je pustila - s vojemu tekmecu, da je požel sadove teh pridorbi.t ev. »Francija zahteva p redVIsem mirr .« Tako je stranka reda od ferbruarja41 dalje klicala revolucij·i , tako je Bonapartova p osla nica klicala stranki reda. »Francija zahteva pred V•sem mir . « Bonap arte j e zagrešil dejanja, ki so merila na uzurp acijo, toda stranka r ed a je zagrešila »nemir«, ko je bila plat zvona zaradi tega p očetja in ga hipohondrično razlagala. Satoryjske klobase so bile tihe ko grob, če ni nihče črhnil o njih. »Francija zahteva p redvsem mir. « Bonap arte je torej zahteval, naj ga ·p uste delati po sv-oje, p arlamentarno stranko pa je hromil dvojen ,s trah, strah, da ne bi spet prikli cala revolucionarnega nemira, in strah, da ne bi hila v očeh svojega lastnega raz
Osemnajsti b rumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
1 848. leta.
-
U redn.
521
vice] ·parlamenta. Odkar je buržoazija z odpravo splošne volilne p ravice začasno konoala razrednri hoj, je gibanj e zvodenelo v malenkostnih prep irih z a preroga tive obeh oblasti. Maug�in, eden izmed ljudskih predstavnikov, je bil z aradi doLgov s odno obsojen. Na vprašanje pred sednika sodišča je justični minister Rouher izjavil da je treba brez najmanjšega obotavljanja izdati prot i dolžniku zaporno povelje. Mauguina so t orej vrgli v j ečo za dolžn�ke. Narodna skupščina je vzkipela, ko je ·z vedela za ta atentat. Ni samo sklenirla, da ga je treba takoj izp ustiti, temveč ga je -dala š e isti večer po svojem greffi.e ru [generalnem sekretarju držav nega sveta] s silo reši·ti iz Clichyja. Da bi pa v endarle izpričala svojo vero v svetost privatne lastnine, in z z ahl'lbtno mislijo, da bi v s ih imeLa za ve tišče za montanjar,de, ki bi ji p ostali nadležrri, je raz.g laJSila, da j e ,dovoljeno zapreti narodne poslance zaradi dol g ov le, če to poprej sama odobri. Pozabila je izdati odlok, ,da lahko tudi pr,edsednika zrupro zaradi dolgov. Uničila je z-a dnji vi,dez nedotakljivosti, ki je obdajal ude njenega larstne.ga telesa. Povedali smo že, da je p olicijsk.Ji komisar Yon na pod1agi �zpovedi nekega Allaisa naznanil neki oddelek decembrir s tov zaradi . nameravanega umora Dupina in Changarniera. Takoj na p rvi s-eji so kve s torji gl,ede tega predlagali, naj se ustanovi posebna parlamentarna p olicija, ki naj jo narodna skupščina plačuje i,z privatnega p r�oračuna in ki naj bo p op ol noma neodvrisna od policijskega p refek,t a. Notranji min!iiS.teT Baroche je zaradi tega. poseganja v njegov re sor p rotestiral. Nato so sklenili klavrn kompromis, p o katerem naj sicer skupščina svojega policijskega ko mirs arja plačuje .iz svojega privatnega budžeta in ga po svojih kvestorjih na:s tavlja in odstavlja, toda po prej se mora o tem spora,zumeti z notranjim mini strom. M-e dtem je vlada sodno p reganjala Allaisa in tako je bilo lahko prilkazati njegove izjave kot mi·- .
522
Oscmna.i sti b r u maire Ludvika B onaparta
Karl Marx
stifikacijo, Dupina, Changarniera, Yona in vso na rodno �skupščino pa z besedami jav.nega tožilca osme šiti. Nato je 29. decembra p isal minister Baroche Dup i nu pismo, v katerem je zahteval, da Yona odpuste. P.r eds·edstvo na.rodne skupščine je sklenilo obdržati Y ona na njegovem mestu, toda narodna skup ščina, ki je bila zara.d i svoje silovitosti v Mauguinovi za devi prestrašena in vajena, ,da je dobila od izvršilne oblasti, kadar je tvegala p roti njej en udarec, dva nazaj, ni sankcionirala tega sklep a. Y ona je v zahvalo za njegovo službeno vnemo odp ustila in se tako or-opala p arlamentarne p rer.ogative, ki ji je bHa nujno potrebna na,s proti človeku, ki ne sklepa p onoči, .da bi p odnevi izvajal, marveč skl epa p odnevi in po noči42 izvaja. Videli smo, kako se je narodna skup ščina no vembra in ·decembra izogibala boju z izvršilno ob lastjo in kako je ta boj dušila, čep rav je imela zanj velitk·e in 'prepri.č:e valne razlog·e. Zdaj vidimo, kako ga ·mora sprejemati ob najneznatnejših p ovodih. V Mauguinovi za,dev:i načelno odobri, ,da je dovoljeno zap irati poslance zaradi dolgov, p r:i,d rži pa si pravico uporabljati to naČ·elo samo proti neljubim ji pred stavnikom, in za ta sramotni p rivilegij se p repira s .p ravosodnim ministrom. Namesto da hi bila izkori stila domnevni načrt za umor za to, da bi sprožila an keto o D ružbi 1 0 . .decembra in neizp odbitno razgalila Bonaparta pred Francijo in Evrop o v njegovi p ravi p odobi kot poglavarja p ariškega lumpenp roletariata, je ·dopustila, d.a je spor zdrknil na raven, kjer gre med njo in nod:ranjlim mi1n�strom ·samo še za vp;raš,anj·e, k,do ima pravi-oo imenovati ali odstaviti kakega poli cijskega komisarja. Tako vidimo, kaJko je stranka ' re·da v vsem tem obdobju zara,di svojega dvoumnega stališča p risiljena, da i�z črp ava, dr-obi svoj boj z iz vršilno obla,stjo v malenkostnih prep irih o p ristoj42
V noči
s
1.
na
2. december 185 1 .
-
Uredn.
523
IlJOISrt:�i, v šika,nah, pač,enju zalkiO'n ov .i·n mejni h sp orih ter da so ji najabotnejša formalna vprašanja vsebina njenega delovanja. Ne upa si �sprejeti boja v trenutku, ki je načelnega p omena, ko se je izvršilna oblast resnično sramotno razgalila. in ko bi bila stvar na rodne skup ščine narodna stvar. S tem bi bila sprav,ila narod p okonci, tod a ·strallika reda se ničesar bolj ne boji kak or tega, da bi se narod zganil. Zato zavrača ob takih p riložnostih p redloge montanje in p rehaja na dnevni red. Ko se je ·stranka reda spornemu vprašanju v njegovih velikih dimenzijah na tak način izogn ila, čaka. izvrš ilna. oblast mirno trenutka, .da ga p ri ma lenkostno nepomembnih pri}ložnostih lahko sp et na Čile, takrat, k o je sporno vprašanje tako ·rekoč samo še p arlamentarno-krajevnega pomena. Tedaj i zbruhne zadržani srd stranke reda, tedaj strga zas,t or pre,d kulisami, ovaja predsednika, tedaj razglasi, da je rep ublika v nevarnosti, toda tedaj ,s e tudi p okaže njen p atos kot aboten in p ovod za boj kot hinavska pretveza ali kot nekaj, za kar s e ,sploh ni vredno bori ti. P arlamentarni vihar s·e spremeni v vihar v ko zarcu vode, boj v spletko, sp or v škandal. Medtem ko se škodoželjnost revolucionarnih razredov p ase na ponižanju narodne skup ščine - kaj,ti njene p arla mentarne p rer,ogattive so tem razredom prav tako pri s rcu �kakor narodni sku p ščini javne svoboščine - ne gre buržoaziji zunaj p ar.Jamenta v glavo, kako more buržoa,zija v parlamentu zapravljati svoj čas s tako neznatnimi p rerekanji in i zpostavljati mir s tako klavrnimi 1spori s p redsednikom. Zbegana je zar adi take strategije, ki sklepa mir v trenutku, ko ves svet p ričakuje bitk, in nap ada v trenu tku , ko ves svet misli, da je sklenjen mir. 20. decembra je interp eliral Pascal Duprat n o tranjega ministra zaradi loterij e zlatih p alic. Ta lote rija je bila » hčerka iz elizija« . Bonap arte j-o je sp ra vil na sv·et s iSVojimi zvestimi p ristaš.i in policijski p refek't Ca.r l ier jo je sprejel v ·svoje ura;dno varstvo,
524
Karl Marx
'dasi prepoveduje francoski zaklon vse lotel'lije razen v dobvodelne namene. Izdanih je bilo sedem mili jonov srečk, vs ak a po franku, dobiček pa je bil baje namenjen •za prevoz pariških vagabundov v Kali fornijo. Na eni strani naj bi zlate sanje iJz podrinile socialistične sanje pariškega proletariata, zap eljiva up aJD.je na glavni dobitek pa dok trinarno pravico do dela. Pariški delavci seveda niso p r ep oz na li v blesku kalifornijskih zlatih p alic neznatnih frankov, ki so jim jih izvaJbljali iz ž ep a . V g1lavnem pa je šlo za pravo goljufijo. Vagahundi, ki so hoteli načeti kali fornijske zlate r udnilke, ne da hi se !p otr udili ·iiZ Pa riza, so bili B on ap arte sam in njegovo do vr a tu zadol ženo omizje. Tri maijone, ki mu jih je odobrila na rodna skupščina, je že pognal in blagajno je bilo treba tako ali drugače spet nrup olniti. N arodn a subskrip ci j a , ki jo .fe Bonaparte razp isal za gra.ditev tako imeno vanih cites ouv.r ieres [·delav·skih n a selij ] in k o t prvi Vlprisal znatno VJSO/to, ni uspela. TI"dosrčni buržuji so nezaupno čakali, da ho vplačal svoj de1ež, in ker se to seveda ni zgodilo, je šp ekul a:dj a s s oci al is tič nimi gradovi v oblakih. padla v vodo. Zla·t e .paLice so imele več usp eha. Bonapa rte in tovariši se niso z ad ovoljili samo s tem, da so p.ohasali .del razlike med sedmimi milijoni frankov in Vtl'lednostjo zlatih p alic, določenih za dobitke, marveč so ponarejali tudi sr ečk e , tak o d a so izda!li po deset, petnajst do dvaj.set srečk z isto štev.iJko - finančna operacija v duhu Druw e 10. de cembra ! Tokrat ni •stal narodni -skupšči·rui nasproti fiktivni pr·edsedn�k republike, marveč B onap arte iz mesa in krvi. T·okr.at hi ga hi l a skupščin a lahko zaloti la pri dejanju, ki ni bilo v na spr o tju z ustavo, temveč s Code penal ! k a z en ski m zalkonilkom] . če je po Du pratovi interpel a ciji pxešla na dnevni red, s e t o ni zg.odilo samo zato, ker je G iravdinov predlog, naj se skup ščina izjavi z a »satis fait« [,zadoV
Osemnajsti orumaire Ludvika Bonaparta
525
p ihnjeni hu rž u j, dopolnjuje svoje p rak tično p rosta š tvo s te oretično prevzvišenostjo. Kot d r ž avnirk posta ne p rav tako ka,kor državna oblast, ki mu stoji naspro ti, višje bi tje, proti k ate remu se je mogoče borit i samo v višji, posvečeni obliki. Bona;parte, ki j·e imel ravno kot bohem, kot ·prin čevski lumpenproletarec p red nava1dTIJim buržujem p rednost, da se je lahlko p rostruško boril, je zdaj, ko ga je skupščina sama lrustnoročno prepeljala preko spolzk•ih ta1l vojaških banketov in p regledov, Družbe 10. d ece rnibra in naza,dnj.e kazenskega z akona, spo znal, da je prišel trenutek, ko lahko pre id e iz navi dezne defenZiive v ofenzivo. Kaj malo so ga motili mali p orazi, k1i s o jih medtem doživljali p ravosod ni, vojni, mornarilšiki in finančni miTIJister - pora zi , s katerimi je skUlp ščina izražala sy;oje renčavo neza d ovoljs tv o. Ni p reprečil sa•mo, da hi ministri odstopili, i n s tem p riznanja, da je izvršilna ohla,st p od r ejen a parlamentu ; z,daj je tudi lruhko dokonoal, kar je začel med p očitnicami narodne skupščine : ločil je vojaško silo od p arlamenta, odstavil je Changarniera. Neki elizejski list je objavil dnevno p ovelje, i�d ano meseca maj,a baje prvi armadni diviJZiiji - torej bi ga bi:l m or al izdati Changarnier - ki j e častnikom naročalo, naj v p rimeru upora ne p rizanašajo izda jalcem v lastnih vrstah , naj jih takoj postrele i n naj ne dajo narodni skup,ščini na ra zp ol ag O' čet, če bi jih zahtevala. 3 . januarja 1 8 5 1 so zaradi tega dnevnega p ovelja interpelirali mini'Strskii svet. Ta je zahteval za p retres te zadeve najpr-ej tri mesece, nato teden dni, naza,dnje .p a le štiri,indvajset ur časa za p remislek. Skupščina vztl'laja p i"i zahtevi, da S'e moro s tvar taJkoj razjasniti. Changarnier vst ane in izjavi, da tega dnevnega p ovelja nik·dar n i bilo. Pristavi, da bo vselej hitel ustreči z ahtevam navodne sku pšč ine in da se 1skup ščina v p rim e ru sp or a lahJko zanese nanj. Skupščina sprejme njegovo izjavo z nepopisnim pritrjevanjem in mu izglasu je z aup ni co. Sk111p š č ina
526
Karl Marx
se odp ove svoji m oči, dekretira lastno nemoč in vse moč arma·de s tem, da se izroča p rivatni p rotekciji nekega generala ; tod � general se moti, ko ji daje p roti Bonapartu na razpolago tisto silo, ki mu jo daje isti Bonap arte samo v fevd, in ko sam p ničakuje val'lstva od t ega p arlamenta, tj. svojega varovanca, ki je potreben varstva. Toda Changar1nier veruje v misteriozno moč, s kater<> ga je obdarila buržoazija po 29. januarju 1 849. Ima se za tretjo oblast poleg obeh drugih državnih obla,s ti. D oživlja usodo drugih junakov ali, p ravilneje, svetnikov te dobe, katerih veličina je le v pristranskem visokem mnenju, ki ga širi o njih njihova s·t ranka, in ki splahnejo v vsak danjejše postave, brž ko jih p riložnosti p ozovejo, naj začno delati čudeže. Nevera je sploh smrtni sovražnik teh d ozdevnih junakov in resničnih svetnikov. Od tod njihova dostojans,t veno-moralna ogorčenost nad dovtipneži in p osmehovalci, ki ne poznajo nav dušenja. .J,sti večer so bili- min istri p okLicani v Elizejsko p alačo; Bona.parte sili, naj Ch angarniera odstavijo, pet mini,strov se brani, ·d a hi odstavitev podpisali , »Moniteur« nap ov�e vladno krizo, tisk stranke reda pa gl"ozi z ustanovitvijo p arla,m entarne ar.made pod Changarnierovim p oveljstv·om . Stranka reda je imela UJstavno pravico .:do tega. Treba jii je bilo samo ime novati Changarniera za predsednika narodne sku p ščine i n zahtevati za ·svojo V'arnost poljubno število čet. To bi bila lahko sto�ila toliko bolj brez skrb i. ker je Changarni·er še resnično p ove]jeval armadi in p ari ški narodni gal"di in je p režal le na to, kdaj ga bo z ar mado vred p oklicala nar:odna skup šč,ina. B onap arti s tično ča:sop isje si niti up alo ni odr�ati narodni skup ščini p ravioo do direk!tne rekvizicije čet ; to je biJ p ravni pomislek, k.i v danih razmerah ni oheta] nobenega uspeha. Da hi se bila a·rma,da pokorila ukazu narod ne skup ščine, je verjetno, če pomislimo, da je moral Bonap arte osem dni .s·tikati p o vsem Pa-
Osemnajsti b rumaire Ludvika Bonaparta
52?
rizu, p reden je nazadnje našel ,d va generala - Bara guaya d'Hilliersa in Saint- Jea·n a d'Angelyja - ki sta bila pripravljena s opodpisati Changarn ierovo od stavitev. Več ko dvomljivo pa j.e, da hi bila dob.ila stranka reda v lastnih vrstah in v rparlamentu za taik sklep potrebno število glasov, če pOIIllislimo, da .se je osem dni ·pozneje 286 glasov odcep ilo od nje in da je montanja z avr:gla p od oben p redlog že v decembru 1 85 1 , v zadnji odločilni uri. Pač pa bi se bilo morda g·rajskim gospodom zdaj še p osrečil o navdušiti večino svoje s·t ranke za heroizem, ki hi bH v tem, da bi se za gozd om bajonetov čutila varno in sprejela uslugo armade, ki bi p rebegnila v njen tabor. Namesto tega so se odpravili p resvetli grajski gosp odje 6. januarja zvečer v Elizejsko p alačo, da bi z modrimi držav niškimi frazami in pomislekli pregovorili Bonap arta, naj ne ods lov.i Changarniera. Kogar skušaš prego voriti, tega p riznavaš za gospodarja p oložaj·a . B ona parte, ki se je po tem koraku začutil trdnega, je ime noval 1 2. januarja novo mini,strstvo, v katerem sta ostala Y.oditelja p rejšnjega ministl'!stva F ould in Ba�oohe. St. Jean .d'Angely je postal vojni minister, »Moniteur« je objavil ,dekret ·O Changarl]ierovi odsta vitvi, njegovo p oveljstvo so razdelili na Baraguaya d'Hill.ier.sa, ki je dobil 'prvo arma·dno d.i viz�jo, in Per rota, ki mu je prip adla narodna garda. Branik družbe je odslovljen, in če ne p a,de zara,di ·tega nobena op eka s strehe, s-e pa, nasp�otno, vzdignejo kurzi na borzi. S tem ·da stranka reda zavrne armado, k.i se j;i v Changarni. e rov,i os·ehi daje na ra,z p olago, in jo tako nep �ekrlicno 1i:z.roč.a p��edsedniiku, 11a'Zodene, da huržoa z,ij1a ni več SpiOISohna V'laJda;ti. ParLam;ffilJtairne:ga mini strstva že ni bilo več. Zdaj ko je stra·l]ka reda izgubila ;e možnost razp olagati z armado in narodno gardo - na katero silo se je mogla torej še op irati, da bi obdržala uzurp irano oblast parl amenta nad ljudstvom in hkrati njegovo ustavno oblast nasproti p redsed niku ? Na nobeno. Sklicevala se je lahko samo še na
528
nemočna načela, ki jih je •sama vedno razlagala le kot splošna pravila, ki jih predpisuješ drugim zato, da se laJhko s am tem svobodneje giblješ. S Changarnierovo ' odstavitvijo in ,s prehodom vojaške 1sile v Bonap artov e roke se končuje prvi del obdobja, ki ga proučujemo, obdobje hoja med stranko reda in izvršilno obla,s tjo. Obe sili sta 1si z,daj odkl'lito nap ovedali vojno, bojujeta jo odkrito, toda �šele p otem, ko je stranka reda izgu bila orožje in vojake. Brez ministrstva, brez vojske, brez ljudstva, brez javnega mnenja, od svojega vo lilnega z aJkona z dne 3 1 . maja dalje nič več za,stopnica suverenega naroda, brez oči , brez ušes, brez zob, brez vrsega, S'e je narodna �skupščina p olagoma sp re vrgla v starofrancos�i parlament,43 ki mora akcijo prepuš,č ati vladi, sam pa se post festum [naknadno] zaJdovoljevati z renčav.im ugovarjanjem. Stranka red a sprejme novo mini,strstvo z viharnim ogorčenjem. General Bedeau p 1'1ik1i,če v �Spomin po pustljivost stalne k omisije me.d p očitnicami in pre veliko obzirnost, s katero 1se je odpovedala objav ljanju svojih zapi,snikov. Notranj1i minister z daj sam zahteva, naj se · objav;ijo ti zapisniki, ki so seveda ž.e postali plehKi kakor postana voda� ne razkriva jo nobenih novin dejstev in so brez kakršnegakoli učinka na otop elo občinstvo. Na Remusatov predlog se narodna skupščina umakne v ,svoje urade in ime nuje »odbor za izredne ukrepe « . Pari'z .spravi to tem manj s tira njegovega V1s ak;danjega življenja, ker trgovina ravno zdaj cvete, manufaktur e s o zap oslene, Žlitne cene so nizke, živil je na. p retek in hranilnice
4�
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
Pred veliko francosko revolucijo so obstajali parla menti kot vrhovne sodne ustanove v več francoskih m estih. Najpomembnejši med njimi je bil pariški, ki je potrjeval k �aljeve odloke i n imel pravico protestirati ob odlokih, ki mso ustrezali navadam i n zakonodaji dežele. Vseeno pa tak parlament ni· imel nobene dejanske moči, saj je moral kak zakon obvezno sprej�ti, če je zasedanju p risostvoval tudi kralj. - Uredn.
1
529
,dobivajo dan za dnem nove vloge. »Izredni ukrepi(:, ki jih je parlament tako hrupno napovedal, se 18. januarja razpuhnejo v nezaupnici ministrom, ne da bi bil g·e neral Changarnier le z besedico omenjen. Stranka reda je ne·z aup nico morala tako sestaviti, da bi si zag.otovila glasove republ��kane:ev, ker so se ti strinjali izm·ea vseh. ukrepov minist:rStva ravno sa mo , g Changarnierovo odstavitvijo, medtem ko s·tranka reda zares ni mogla grajati drugih ministrskih skle p ov, ki jih je bila sama diJk,tirala. Nezaupnica 1 8. januarja je bila sprejeta s 4 1 5 gla,sovi proti 286. Prodrla j e torej l e zaradi koalicije odločnih legitimistov in orleanistov s čistimi repub likanci in montanjo. D okazala je torej, da je stranka reda itZ.g ubila ne le ministrstvo in ne le vojsko, amp ak v sporih z Bonap artom tudi svojo samos.tojno p arla mentarno večino, ·da je skupina p redstavnikov p o begnila iz njenega tabora iz fanatične vneme za spo ra'Zum, iz strahu 1pred bojem, �z utrujenosti, iz dru žinskih oz·irov do �državnih uradnikov iz krvnega sorodstva, zato ker so špekulirali na izpraznjena ministr.ska mesta (Odilon Barrot) , iz golega egoizma, zaradi katerega j,e povprečni buržuj v·edno pri pravljen žrtvovati splo šno korist .svojega razreda tej ali oni osebni kori,s:t i. Bonap artistični predstavniki so že od vsega začetka \p rip adali stranki reda samo v boju proti r·evoluciji. Voditelj katohške srtranke Montalembert je ž.e tedaj podprl s svojim vplivom Bonaparta, ker }e obu:pal nad življenjsko s p osob nostjo p arlamentarne stranke. Voditelja te stranke Thiel'IS in Berry er, orleanist in legi timist, p a sta bila p risiljena, da sta •se javno r:azglaJsila z a republikanca in priznala, da sta s srcem za k ralja, z glavo pa za republiko, da je njuna p arlamentarna rep ublika edi na obl�ka, v kateri mor,e vladati vsa buržoazija. Tako sta bila prisiljena restravracijske načrte, ki s ta jih neutrudno kov;ala za hrhtom p arlamenta, bičati p red 34
Izbrana dela III
530
o čmi h urž oa zn e g a razreda samega kot spletko, ki je p ra v tako nevarna kakor hrezgla va. Nezaupnica 1 8. januarja je za.dela ministre, ne p a p r·edsedniika. Toda Changarni·era ni odstavila vlada, temveč p reds ed n ik . Ali n aj hi 1stranka reda obtožila Bonap arta samega ? Zaradi nj eg ovi h restavracijskih skomin ? Saj s o samo .dopolnjevale njene lastne sko mine. Zaradi njegovega ·z a r o tn iškega .de l o va nja oh vojaških p r egledih in v Družbi 1 0. deoembra ? T a vp r a š a nj a so že z d av n aj p ok op al i pod običajnimi d n ev n i mi redi. Z a to, ker je odstavi l junaka 29. janu a rj a in 1 3. j u ni ja, moža, ki je maja 1 850 p r et i l , da ho v p rim·e ru u p ora zažg a l Pariz na V'seh koncih? Njihovi z avezni:ki ,iz montanje in C a va ign a c ji,m še teo-a niso dovolili, �da hi p adlemu br a n ik u d ru ž b e po a g al i spet p okonci z o f ici al n im iz razom sočutja. Oni sami n iso mogli odrekati predsedniku UJstavne pravice, da sme .odstaviti generala. Besneli so le, ker je svojo ustavno ·p ravico i z,k oriščal na nepa rl a m en ta rn i način. Toda ali n iso svojih p arlamentarnih p rerogativ nepre nehoma izkoriščali na neustaven nač·in, zlasti tedaj, ko .so od p r av i li sp lošno v.olil no p ravico ? Torej jim ni kazalo d r u geg a, kakor gibati se natančno v p arla m e n ta rn i h mej a h I n t r eb a je bilo tiste svojevrstne b olez n i, ki j e od I. 1 848 dalje razsajala po vsem kon t i nentu, treba j e bilo parlamentarnega kretinizma k i drži oku ženec v nekem namišljenem s vetu i n ji m vz am � ves �,!ll 'sel, ves spomin in vse razumevanje z a surov1 r es m cm s ve t ok r o g njih, tega p arlamen tarneo-a k re tini;z m � e bilo treha, � a so tisti, ki so s svoji i rokami umc1h. vs e moz... nosh p arlamenta.rne moči in ki s o jih v svojem boj u z d ru gimi razre,di morali uni,čiti imeli ,svoje p arlamentarn e zmage še z a zmage in s domi š l ja li , da so z ad e li p reds ednilk a, kadar so udarili � o njegovih ministrih. Dali so mu le p ri ložn ost, da Je la hk o n arodno skupš·čino p red na rodom znova pon ižal . 20. j a n u a rj a je » MonifetJ r« n az n a ni l , da je bi l a sprC'jctu os tavk a c e l o t n e g a mini, s trstva. S p ret,
�
·
.
·
�
}
'
1
531
Osemnajsti b rumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
�
i
vezo, da nima več nobena p a rlamentarna stranka veči ne, kakor d okazuje g las ova nje 18. januarja, ta sad ko alicij e montanje z r o j alist i , in da hoče p očakati na to, da hi se izoblikovala nova večina, je B ona p ar te ime noval tako imenovano p rehodn o miniS'trstvo, v ka terem ni hil o nobenega člana parlam·enta, temveč zgolj -pop o l nom a n ezna n i i n h r ez pomem h ni ljudje, ministrstvo samih komijev in p isarjev. Z daj se je s tr anka reda lahko i·z trošila v igri s temi lutkami, i�zvrš ilni oblasti se ni več zdelo vredno t r ud a da hi bila r esno z astopana v narodni skup š čin i . B o n ap arte je tem očitneje z·d ruževal vso izvršilno oblast v svoji osebi, jo :tem bolj izkoriščal v ,svoje namene, kolikor bolj so bili njegovi ministri samo sta tisti. Z montanjo združena stranka reda se je maščevala tako, ·da j e z a vrnila predsedniško dota cijo 1 ,800.000 frankov, ki ,s o jo morali na ukaz p og la va rj a Družbe 1 0. decembra p red l ag a t i njegovi mini,s trski komiji . Tokrat je odl oč i l a večina samo 1 02 glas ov, torej je p o 1 8. janu arju odp a dlo s p e t 2? glas,o v ; stranka reda se je razkrajala nap rej. A �d a se ne bi nihče niti za hip varal glede smisla njene koalicije z mo ntanjo, ni hotela trukoj z atem niti razp ravljati o p r edlogu za splo š n o amnestijo p olitičnih z ločinc ev, ki ga je p od p isalo 1 89 čl a nov montanje. Zadostovalo je, da je n o tranji m i niste r, neki Va'isse, izjavil, d a je m ir le na vi·dezen, d a pa se na skrivnem širi velika agi tacija, da so s e sk!rivaj o rga n iz ir ale p ov sod pričujoče družbe, da se demok ratični Hsti p ripravljajo na p onovno izhajanje, da so novice iz dep artmajev n e ug odn e, da vodijo Ž·enevsk,i emigranti prek Ly o n a zaroto po vsej j užni Franciji, da je F ra n cij a na robu in d u s trijs ke in trg,ovinske krize, da so roubaiški tovarnarj,i s k r aj šali delovni čas, da so s e u p r l i jetniki v BeHe I le44 zadostovalo je že, da je samo neki Va 'isse p riklica l ,
.
o
zaprti Otok ob zahodn i ob ali F ranci je, k,jer so hili . Uredn ji. cionar revolu i n obsoje 848 po letu 1 44
34·>
532
Osem n aj sti brumaire Lud vika B o n aparta
K a rl Marx
rdeči strah, pa je .s tranka reda, ne da bi bila kaj raz p ravljala, zavrnila p redlog, ki bi bil narodni skup šči ni nujno pridobil velikansko popularnos·t in vrgel Bo naparta nazaj v nj eno naročje. Namesto da je izvršil ni obl&sti pusti la, d a jo }e s persp ektivo novih nemirov p replašila, bi bila morala p rav nasprotno dovoliti ne koliko razmaha razred nemu boju, da bi ostala ekse kutiva od nje odvisna. Toda ni se čutila kos nalogi, da bi se igrala z ognjem. Medtem je tako imenovano p rehodno ministrstvo Žliv·otari.Io do srede aprila. Bonap a rte je narod no skup ščino utrujal in vlekel za nos z ved no novimi mini,s tnsJdmi kombinacijami. Ka:z alo je, ka kor da namerava sestaviti z daj republikansko mi nistr.stvo z Lamartinom �n BillauHom, zdaj p &rlamen ta:rno z neizogibnim O dilonom Barrotom, katerega ime ne sme nikoli manjkati, kadaT je potreben lahko veren beda'k, zdaj legitimistič.ruo z Vatimesnilom in Benoistom d'Azyjem, zdaj orleanistično z Malevillom. Medtem ko ,drži na ta način različne frakcije stranke reda v nap etosti drugo p roti d rugi in jih vse skupaj straši z možnostjo, da pride do republikanskega mi ni,s trstva - in potemtak. e m do vzpostavitve splošne V1Q hlne pravice, neizogibno vz1buja hkrati p ri huržoaziji prepri·Čanje, da se njegovo odkritosrčno prizadevanje .sestaviti parlamenta,rno m ini.strstv:o razbija ob ne sp ravljivosti rojalističnih frakcij. Buržoa'z ija pa je tem �das neje vpi la po » m očni vladi« in tem bolj nood pustl,j ivo se je ji je zdelo, da je F·r ancija »brez a,d mini stracije«, čim bolj je kazalo, da se bli ža spl,ošna trgo vinska kriza in p ridobiva v mestih ljudi za s10cializern , k akor so j,ih na deželi porazno nizke žitne cene. Trgo vina je iz dneva v dan bolj pojemala, nezaposlene roke so se vi,dno množile, v P arizu je bilo najmanj 1 0.000 delavcev brez kruha , v Rouenu, Miilhausnu, Lyonu, R oubaixu, Tourcoingu, St. Etiennu, Elbeufu itd. je nešteto tovarn mirovala. V teh okoliščinah jeBo naparte lahko tvegal, da je 1 1 . april a obnovil mini-
533
strstvo z dne 18. januarja, ministr.stvo gospodov Rou hera, Foulda, Barocha itd., ki ga j·e okrep il še z go spodom Leonom Faucherom , katerega j e ustavodajna skup ščina v svojih zadnjih dneh soglasno, raz·en petih ministrskih glru;:ov, osramotila z nezaupnico zaradi razširjanja lažnih telegrafskih dep eš. Na•rodna skup ščina je 18. januarja torej p orazila m�nistrstvo in se je tri mesece borila z Bonap artom za to, da sta Fould in Baroche 1 1 . aprila lahko ·s prejela p uritanca Fau chera kot tretjega v ,svojo ministl'lsko družbo. Novembr a 1849 se je Bonapart e zadovolj,il z ne parlamen tarnim mini,st-rstvoom, januarja 185 1 z izven parlamen tarnim, 1 1 . aprila se je čutil dovolj m očnega, da je ,sestavil protiparl amentarno ministl"�,tvo, ki je har,monično združeval a v sebi nezaupni ci obeh skup ščin, UJstavodajne in zakonoda jne, republika nske in rojalistič ne. Ta lestvica m,inistrst ev je hila toplomer , s katerim je p arlament lahko meril p ojemanje svoje življenjske top lote. Ta je k onec aprila z1drknila tako nizko, da je Persigny na nekem osebnem sestanku že lahko p ozval Changarn iera, naj pride v predsedni kov tabor. B onaparte - tako je zagotavlja l - ima vpliv narodne skup ščine za p opolnoma uničen, in že je p rip ravljena p roklamacija, ki bo objavljena po Vlseskozi nameravan em, a p o naJključju spet odlože nem coup d'etat [državnem udaru] . Changarn ier je voditeljem s tranke Teda sp oročil to os.m��t nico, toda k.do verr jame, da je s teničji pik smrten ? ln p arlament si ni mogel kaj, čep rav je bil tako pora žen, tako raz krojen in v zadnjih iz·d ihljajih, da bi ne bil v dvoboju z groteskni·m poglavar jem Družbe 1 0. decembra vi del samo dvoboja s stenico. Toda Bonap arte je odgo voril stranki reda kakor Agesilaos kralju Agisu :
»Zdim se ti mravlja, toda nekoč bom lev.«
1 j__
Osemnajsti b ru m ai rc Lud vika Bonaparta
.535
Ker so imeli v naro·dni s kup š č i n i več kakor četrtino glasov in k er j1e ustava za pravno veljavni sklep o reviziji in za sklicanje revizijske skup ščine zahtevala tr i četrtine glasov, jim je bilo treba samo p rešteti svo je glasove, da so se ·p repričali o svoji zmagi. In v svoj o zmago so zaup a l i .
VI Koalicija z montanj.o i n č istimi r epubl ikanci, v ka tero je bila obsojena tStfranka reda v svojih brezuspeš nih p riza· d eva nji h, da bi obdPžala vojaško silo in se vnovič polastila vrhovnega v odstva i,z vršilne oblasti, je n eiz p odb i t n o dokazala, �da je stranka reda izgubila neodvisno parlamentarno večino. Z g1ol j moč koledarja, kazalec na uri j e .dal 28. maja znamenje za njen p op ol n razkroj. Z 28. m aj.em s·e je začelo za•dnje let o življenja narodne skupščine. Zdaj se je morala odločiti ali za nadalj,nj.e izvajanje ustave v d os e d a nji obliki ali za njeno revizijo. Toda revizija ustave - to ni pom enil o samo gospootva buržoazije ali malomeščansl\:e d emo k racije , a l i ·d em okra ci j a ali p ro let ar sk a anarhija, p ar l am e ntar n a republika ali B onap ar t e , to je p ome nilo hkrati Orlean ali Burbon ! Tako je v sr.edo p arl a menta p atd lo Eridino jabolko [j abo Lk o razdora] , ob katerem se je m or a lo javno nasp rotje raz p la meneti med i nteresi, ki so cepili stranko reda v dve sovražni si frakciji. S tra nk a reda je bila spojina raznorodnih družbenih sesta vi n . Vpr a·Ša nje o re v i z·ij i je u s tva rilo tako p.olitičn.o temperaturo,- da je prod ukt r a z p a d el sp et v SV1oje p rvo t ne ses ta v i ne. Bonap artis ti so hoteli r�evizijo ustave iz p rav p re p rosteg a razloga. šlo jim je p r ed vse m za odpr avo 45. člena, ki ni dovolje va l , da bi bil B onap ar t e vnovič izvol jen , in za p rorogacijo [poda lj ša nje ] nj-egove ob lasti. Nič manj p reprosto se ni z delo stališče republi kancev. Brezpogojno so zavračali vsakršno revizijo, ker so videli v njej Vises t ran sk o zaroto p roti r ep ubl iki .
V nasprotju s t ema jasnima stališčema se je znašl a stranka red a v nerazrešljivih p rotislovj1ih. Če bi za vrgla revizijo, tbi ogrožala status quo [ obstoj eč e sta nje] , ker bi p usti l a Bon a p art u samo še en iz h od - iz hod po poti 1s ile, in ker bi prepustila 2. [ nedeljo me seca] maja 1852, v trenutku odločitve, Francijo na milos t in nemilost revoludona·rni anarhiji, in to s predsedrri�om, ki j e izgubil svojo avto ri t e to , s p ar lamentom, ki j.e že zdavnaj ni več imel, in z lju.d stvom, ki si jo je nam.erava1o s pe t pridobiti. Če bi glasovala za ustavno re vizi j o, je vedela. da b i glasovala zaman in da bi morala o b rep ub l ika n ske m vetu ustavno ·p odleči. če bi protiustavno razglasila, da je velja vn a že navadna večina glasov, tedaj bi lahk o upala, da bo ob vl a d al a revolucijo le, če bi se br ez p og.ojn o p o d vrgl a eksekutivni oblas.ti, tedaj bi nap ravila Bo n a p arta za gospodarja nad u stavo, nad revizijo in nad s amo seboj. Zgolj delna reV'i zija usta ve, ki bi p od a l jša l a pr e dse dn i k ovo oblast, hi u trla p ot imperialistični uzurp aciji. Splošna revizija, ki bi skrajšala življ·tm je r ep ub li ki, bi p o v zroč i l a neizhežni
konflikt med dinastičnimi p retenzijami, kajti pogoji za burbon s ko in pogoji z a or l e ansko restavracijo niso bili samo različni, temveč so se med s eb oj izk1jučevali. Parlamentarna republika je bila več kot nevtralno področje , na katerem · sia lahko enakopravno gospo darili d r u ga p oleg druge obe frakciji francoske buržoa'z ije, legitimisti i n orleanisti, zemljiška lastnina in industrija. Bila je nuj n o p otr eb n i pogoj njunega skupnega gosp ostva, edina državna oblika, v kateri si je .s ploš n i razredni interes b u ržoazije podrejal zah teve nj eni.l1 p os eb n ih f.rakcij kakor tud i v s e d r u g e
5J6
Karl Marx
družbene razrede. Kot rojalisti so legitimisti in orle an�sti zdrknili v svoje staro nasp rotstvo, v hoj za nad vlado zemljiške lastnine ali ·d enarja, in najvi šji izraz tega nasprotstva, njegova personifikacija, sta bila nj,ihova kralja sama, njihovi dinastij.i. Od tod odpor stranke reda proti temu, da bi Burbone poklicali na
zaj. Orleanist in narodni predstavnik Creton je v le tih 1849, 1850 in 1851 p eriodično predlagal, naj bi razveljav,ili odlok o izgonu kraljevskih rodbin. Parla ment j.e p rav tako p eriodično nudil podobo rojalistič nega zbora, ki �sVIojim pregnanim kraljem trdovratno zapira vrata, skozi katera bi se mogli vrniti. Ri ha�d III. je umoril Henrika VI. pripominjajoč, da je predober z a ta svet in da sodi v nebesa. Ti so razgla sili Francijo za preveč izprijeno, da bi lahko spet ime la svoje kralje. P o s ili razmer so p ostali republikanci in so vnovič sankcionirali sklep ljudstva, p o katerem so bili njihovi kralji izgnani iz Francije. Revizija ustave - in okoliš�čine so bile take, da je bilo nujno razmišljati o njej - je p ostavila na kocko hkrati z republiko tudi skupno gospostvo obeh bur žoaznih frakcij in je z m:ožnostj1o, da se povrne monar hija, nanovo obudila tekmo med interesi, ki jih je zastop ala, dajajoč prednost ·z.daj enim, zdaj d.Tugin�. hoj za nadvla1do ene frakcije nad drugo. D ip lomati stranke reda so menili, da bodo spor lahko p oravnali tako, da bodo spojili obe d inastUi, s tako imenovano fuzijo .rojalističnih s�trank in njunih kraljevskih do mov. Resnična fuzija restavracije in j ulijske monar hije je bila ravno parlam.entarna republika, v kateri so bile izbris ane orleanisHčne in legitimist,ične barve in so buržoazne inačice izginile v buržuju nasploh, v buržoazni vrsti. Zdaj p a naj bi orlean.i st p ostal le g,Him,i st, legitimist orleanist. Kraljestvo, v katerem je bilo p oosebljeno njuno nasprotje, naj bi utelešalo nju no enotnost, izra·z njunih izključno fraJkcijsikih intere sov naj bi p ostal ,izraz njunega skupnega razrednega
5J?
Osemnaisti brumaire Ludvika Bonaparta
interesa, monarhija naj bi opravila to, kar je mogla op raviti in je tudi opravila 1salno odp rava dveh mo narhij, repubLika. To je bil kamen modrih in dok torji stranike reda so si belili glave, kako hi ga z de lali. Kakor ,da hi legHimna monarhija mogla kdaJ po stati monarhija industrijskih buržujev ali buržoazno kraljestvo kdaj kraljestvo dedne zemljiške arist�ra cije. Kakor da bi se z,emljiška las nina in i�· ustrija mogli pohratiti p od eno krono, ko J� mogla .hlii :ona s amo na eni .g lavi, na glavi stareJsega ah mlaJsega brata. Kakor da hi se industrija sploh mogla pobo ta ti z zemljiško lastnino, dokler se zemljiška lastnina ne odloči, d a ho s ama postala industrijska. Če bi Hen rik V. jutri umrl, bi g.rof Pariški zato š·e ne postal kralj l�egitimistov, razen če bi p renehal biti k:�lj � � anistov. Toda filozofi fuzije, ki so se tem bolJ sop 1r1h, čim bolj pereče je postajalo vprašanje reviz i e, �i . so si z listom »Assemhlee nationale«45 ustvar1h ofi (fe trenutku tem v celo so cialno dnevno glasilo in ki bruarja 1852) ,spet na delu, so si ra.zlagali vse težave z odp orom in rivaliteto obeh dinastij. Posikusi spra viti rodbi111o Orlean s Henrikom V., ki so se za ilip a, a so se k�ko� di : čeli po \S1mrti Ludvrka nastične spl�etke volbče od1gravah. le med p ocitniCami narodne .skupščine, v odmorih med dejanji, za kuli sami, in ki so !bili bolj sentimentalno S'pogledovanje s starim ·p raznoverjem k�or pa resno mišljena za deva, so ,postali zdaj politična igra, k i jo je uprizar jala stranka reda na javnem odru namesto, kakor doslej, v amaterskem gledališ·Ču. Sli so brzeli iz Pa riza v Benetk e , iz Benetk v Claremont, ,iz Claremonta v Pariz. Grof Chambor�dski iz,da manifest, v katerem »s p omočjo vseh čla·nov svoje r.odbine <� ne naznanja . . svoj,e , temveč »nacionalno« restavraCIJO. Orlean1st
�
�
�
�
�
�
�
45 >L'Assemblee nationale� (>Narodna ·skupščina<) monarhistično-legitimistični dnevnik, ki je izhajal od 1848 do 1 857. - Uredn.
538
Karl Marx
S al v a ndy p ade na k ol ena p re d Henrikom V. Leg iti m ist i č ni vodi telj Berryer, Benoist d'Azy, St. P ri e s t potujejo v Clarernont, da bi pregovorili Orlea.ne, toda zaman. Fuzionisti prepozno opazijo, da interesi obeh buržoa z.nih f r akcij niso nič manj i zključni in nič b o lj pop ustlj i vi , kadar se zaostre v obliki rodbinskih inte resov, :interesov d v eh kralj.evski h d om ov . če hi Henr1k V. pr i z n al gr of a P ar iškega za svojega n8Jslednika edini UJspeh, ki bi ga fuzija v najboljšem primeru mogla doseči - bi ·orleanska dinastija ne p ridobila nobene p ravice, katere bi ji ne zagotavljalo že d ejstvo, da je bil Henrik V. brez otrok, izgubila p a bi vse p ra vi ce, ki ·si jih je bila pr id !Jbil a z jul i jsko revolucjo. Odrekla bi se svojim :vodnim pravica;m, vsem naslo y,om, iki j i h je v skor aj stoletnem boju izvila iz rok starejš i veji Burhonov, zamenjala hi svoje zgodo V'inske p r erog a tive , p rerog at i ve s od o bne g a kr aljes t va , za prerogative SV1ojega rodoV'Ilika. Fuzija bi torej ne bila nič drugega kakor p r ostov.o ljni ods t op orlean ske h i š e , nj ena l egiti m·i sti č na odpoved, skesan prestop iz protes,t antske državne c erkve v katoliško. Pr est.op , ki b i je vrhu tega niti ne p ri p elj al na pre stol, ki ga je bila i zgubi la , temveč na stopnico p re stola, kjer se je rodila. Stari orleanistični ministri Guiz � t, Duchatel itd., ki so prav tako p oh it eli v Cia remont, da bi p ripo roč a l i fuzijx>, so bili v resnici le glasniki mačka zaradi julijske re v oluci je , obup a nad buržoaznim kraljestvom in kralj·estvom buržujev, pr a z ne vere v legitimnost kot za dnji amulet proti BJnarhiji. Domi·šlj a l i so si, ;!da so p os r e d ova lci med Orleani in Burboni, v resnici pa so biLi le še od p adli orleanisti in tkot od pad nik e jih je s p r ejel pri nc Join villski. Pač pa so življenja zmožni, b ojev iti pristaši orleanistov, Thi·ers, Baze idr., tem laže prepričali rodbino Ludvika F il i pa J da je - če zahteva vsaka neposr edn o monarhična restavracija fuzijo obeh di nas ti j , vsaka taka fuzija pa ·o dst op orleanske hiše nasprotno popolnoma v skladu s tr a dic ijo nje nih
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
539
p r edn iko v priznati za zdaj republiko in p o čak a ti , d a do g-odki dopustijo, da se p redsedniški .stol spremeni v p r e s to l. Ra:znesli so g ov or ic e o kandidaturi p r�n ca J oi n villskega , javna ra d ov ednos t j.e dobivala vedno znova sp odbu d o in nekaj mesecev pozneje, potem ko je bil a reviz ija zavrnjena, so v septemb ru to kan didaturo javno r az gl rus i li . Tako se je poskus z r ojal i s t ičn o fuzijo orleanistov in legitimistov ne samo ponesre či l, 81IILp ak je razbil tu di nj ihovo parlamentarno fuzijo, nj i hovo republikan sko skupno ·obliko, in je stranko reda sp et r a zkro jil v njena prvotna sestavna dela ; toda čim večja je bi la o d tujitev med Claremontom in Benetkami, čim bolj nemogoča p omiritev med njima, čim bolj se je širila j.oinv.illska agitacija, tem pr�za.d evnejša in res nejš a so p ostajala pogajanja med Faucherom, Bonaparto vim ministrom, in legitimisti. Razrpadanje s tranke reda se ni zaustavilo, ko se je razsula v 1sv oj e prvotne elemente. Vsaka iz med obeh velikih fr ak cij se je sama ,d alj e .razkrajala. Bilo je, k a kor da so vsi stari odtenki, ki s o !Se p .r ej borili in preri vali znotraj v,saJkega izmed obeh ta:borov - tako legi ti mističnega kak or .orlea nis tičnega - z daj sp•et ož i v eli , kakor i zsušene infuzorije ob dotiku ·z vodo, k ak o r da S•O z n ov a dobili a·ov:olj ž i vlj en j skJe moČi, da lahko ust varjajo l as tne skupine in sv,oja ,samos t ojna nasp rotja. Legitim�sti so se ·z asanjal i nazaj v sporna vprašanja med Tuilerijami in Pavillonom Marsanom, med Vil lelom in Polignacom.46 Orleanisti so zn.ova p rež i vlj ali zla te čase turnirjev me d Guizotom, M olejem, Brog-lie jem, Thiersom in Odilonom Barr.otom. 46 Legitimisti so se za časa r estavracije razhajali v temle: Ludvik XVIII. in Villele sta vztrajala pri, previd nem izvajanju reakcionarnih u�repov, :.me?tem �o sta se grof d'Artois (po letu 1 824 kralJ Karl X.) m Pohgnac za vzemala za popolno obnovitev predrevolucijsk� uredi.tve. Pariška graščina Tuilerije je bil� rezidenc�" �udv1ka �v�g., Pavillon Marsan (zgradba v okVIru te grascme) pa b1vahsce grofa d'Artois. - Uredn.
540
Karl Marx
Tisti ,del stranke reda, ki si je ž elel revizije, a si ni �il � d :n glede njenih meja, in ki so ga sestavljali legi hmish 'P Od vodstvom Berryera in F allouxa na eni s·trani in po drugi La Rochejacquel·eina, ter boja siti orleanisti pod vodstvom Moleja, Bvoglieja, Montalem berta in Odilona Barrota, se je sporazumel z bonap ar tističnimi predstavniki gl.ed.e tegale neodločnega in širokega predloga :
�
. '1>.z � am � nom, da bi narodu spet omogočili popolno IZVaJB;n�e nJegove suveren?s!i, predlagajo podpisani pred stavmki, da se ustava r ev1dua . 4:
Hkrati pa so po svojem p oročevalen Tocquevillu soglasno izjavili, da narodna skupščina nima p ravice predlagati, naj se odpravi republika, k er ima t o pra vico samo p osebna revizijSika skupŠ·Čina. Sicer pa je ustavo mogoče revidira•ti samo » legalno«, torej le, če glasuje z a revizijo tričetrtinska večina, kakor to določa ustava. P o šestdnevnih viharnih debatah je bila 1 9. julija - kakor j e bilo p ričwkovati - revizija zavrnjena. Za revi:zlijo je glasovalo 446 predstavnikov, t oda 278 p r oti. Odločni orleani:sti Thiers, Changar n ier itd. so glasovali z rep ublikanci ,in m ontanjo. Večina p arlamenta se je tako izjavila p roti ustavi, toda ta ust,ava s ama je bila v p 11id .manjšine in je raz glasila njen sklep z a obvezen. Toda ali ni stranka reda 3 1 . maja 1850 in 1 3. junija 1 849 podredila ustave p arlamentam.i večini ? Ali rui vsa njena ·d osedanja p o litika temeljila na tem, da je podrejala ustavne p red p ise sklepom p arlamentarne večine ? Ali ni p repu ščala p razne vere v črko zakona, krukor uči sveto pismo stare zav,eze, demokratom in ali ,se ni z našala na·d demokrati zaradi nje ? V tem trenutku p a revi z ija ustave ni pomenila nič drugega kakor to, da bo p red�S ednikova oblast trajala dalje, kakor ni p omenil nadaljtnji obstoj ustave nič drugega ko B onap artovo odstavitev. Parlament se je izjavil zanj, t oda ustava se je izjavila p roti parlamentu. B onaparte je delal
0-;emnajsti bru m a i rc
L u o vika
Bonaparta
54 1
torej v d uhu p arlamenta, če je raztrgal ustavo, in de lal je v ·duhu ustave, če je razgnal p arlament. Parlament je razglasil, da ustava in z njo vred nje go,,o l ast no gos p ostvo » nimata večine«, s svojim sklepom je ·odpravil ustavo in podaljsal p redsedni ko v o oblast ter hkrati iz j av il, da ne more niti .:p r va umreti niti druga živeti, dokler živi sam. Tisti, ki naj bi ga pokop ali, so stali p red vrati. Medtem ko je p arlament ra,z pravljal o reviziji, je odstavil Hona p arte generala Baifaguaya d'Hi·lliierlsa, ki s•e je poka�zal neodločnega, kot p oveljnika p rve v ojaške divizije in imenoval na njegovo mesto generala Magnana, lyon skega zmagovalca, j·unaka decembrskih dni, eno izmed svojih kreatur, k1i se je že za Ludvika Filipa ob b o u l1o n i ski ek,sp ediciji b olj ali manj kompromi t i r a l z a ra d i nj ega. Straruka reda je s SV'ojim sklep om o re viz i ji ustave dokazala, da ne zna n i t i vlad a ti niti služiti , niti ži veti niti umreti, niti trpeti rep ublike niti je strmo glaviti, niti ohraniti ustave niti je zavreči, niti sodelo vati s p redsednikom niti p retrgati z njim. Od k oga p a je pričakovala reši tev v·seh teh p roti,slovij ? Od koled arja, od p oteka dogodkov. Nehal a si je lastiti m•oČ nad dogodki. Izzivala je torej dogodke, naj jo posilijo, in s tem tisto moč, ki je v boju z ljud stvom p repuščala atribu t za atributom, dokler ji ni stala sa·ma brez moči nasp r oti . Da bi mogel šef izvršilne ob l as t i čimbolj nemoteno zasnovati bojni načrt proti nji, okrep iti sredstva za nap ad, izbrati svoje orožje in u tl"d i ti svoje p ostojanke, je st r ank a reda p rav v tem kr it ičn e m trenutku sklenila, da i z gi ne z od r a i n odgodi parlament z a tri mesece, od 1 O. a vgus t a do 4. novembra. Parlamentarna stranka ni razpadla samo v svo1i dve velik i fra;kciji in vsaka teh frakcij se ni r azkrojila le v svojem okviru, temveč je stranka reda v pada mentu bila v sporu tudi s stranko reda zunaj p arla menta. Besedniki in p ismouki buržoazije, njena tri-
542
Karl Marx
buna in njen tisk, skratka buržoazni ideologi in buržoazija sama, p redstavniki in Hsti, katere so p red stavljali, so si stali naspr.oti kot tujci in se niso več razumeli. Legitimisrti v provincah so v s vojem omejenem obzorju in v svojem neome.Tenem navduš·en.Tu dolžili svoja parlamentarna voditelja Berryera in Fallouxa, da sta ušla v bonapartistični tabor in odp adla od Henrika V. Njihov lilijski razum je veroval v izvirni greh, ne pa v �diplomacijo. Neprimerno usodnejši in odločilnejši je bil pre lom trgovske buržoazije z njenimi poLitiki. Ni jim očitala kakor legitimisti svojim, da so zavrgli načelo, temveč nasprotno, da se oklepajo načel, k i niso več koristna. Že p rej sem nakazal, da je p ostal po Fouldovcm Vistopu v ministDstvo tisti del trgov;ske buržoazije, ki je i,mel v svojih rokah levji delež za vlade Lu dvika Fi lipa, da je postala finančna aristokracija bonap arti stična. Fould ni zastopal samo Bonapartovega inte resa na borzi, temveč je hkrati zastopal tu.di interes borze proti Bonapartu. Stališče finančne aristokracije označuje najnazorneje citat iz njenega evropskega glasila, londonskega » Economista« . V svoji številki z dne 1. januarja 1 851 p rinaša 1dopi1s iz Pariza : >Ugotovili smo o d vseh strani, d a s i želi Francija p red vsem miru. To i z j avlja predsednik v svo j i poslanici zako nodajni skupščini, to doni kot odmev nazaj s tribune narodovih gov()rnikov, to zatrjuje časopisje, to oznanjajo s prižnice, to dokazuje občutljivost državnih papirjev ob
najneznatnejšem pr,ičakovanju kake motnje in njihova trdnost, kadarkoli zmaga izvršilna oblast.«
V svoji številki z dne 29. novembra 1851 izjavlja » Economist« v svoj·em lastnem 'Lmenu : » Na vseh evropskih borzah je zdaj predsednik priznan kot čuvar reda.«
Osemnajsti b ru maire Ludvika B onaparta
54J
Finančna aristokracija je torej obsojala p arla mentarni boj stranke reda z izvršilno oblastj•o kot motenje reda in slavila k ot zmago reda vsaiko pred sednikovo zmago nad tisti,mi, ki so bili baje . njeni p redstavniki. Kot f,inančno aristokracijo ne smemo tu r azumeti •Samo velikih meš etarj·ev s posojili in špekulantov z državnimi p ap irji, glede kat.erih smo si takoj na jasnem, da se njihov interes sklada z in teresom državne oblasti. V:se sodobno denarno poslo vanje, vse bančno gosp odarstvo se najtesneje pre pleta z javnim kreditom. Del njihovega poslovnega kap'itala se nuj:no nalaga in obrestuje v hitro z amen ljivih državnih p apirjih. Njih ove vloge, kapital, s katerim razpolagajo in ki ga raz deljujej1o med indu strijoe in trgovoe, jim doteka deloma iz devidend državnih rentnikov. C.e je stabilnost .državne oblasti pomenila v vseh časih celotnemu .denarnemu trgu in svečenikom tega denarnega trga Moj, z esa in preroke, kako ji,m ne bi tega pomenila zlasti danes, ko vsak novi potop grozi odp laviti s starimi državami tu d i stare državne dol�ove ? Tudi industrijska buržoazija se je v svoji fana tični ljubezni do reda jezila zaradi prep i rov p arla mentarne stranke reda z izvršilno oblastjo. Thiers, Angle.s, Sainte-Beuve it,d. so dobili po svojem gla sovanju dne 18. januarja, ko je bil odstav}jen Chan garnier, od svojih volivcev prav iz industrijskih okra .fev javne uik ore, v katerih so zlasti bičali njihovo koalicijo z montanjo, češ .da je to veleizdaja javnega reda. če smo vi1deli, da š irokou:stna zbadanja in ma le11lkostne spletke, v katerih se je izražal boj stranke reda s predsednikom, niso za·služ,i le boljš·ega spre jema, pa po drugi strani ta buržoazna stranka, ki zahteva od svojih zastopnikov, naj dovolijo, da p reide vojaška sila brez odpora iz rok njenega p arlamenta v �oke p us tolovskega p retendenta, ni bila vred na niti spletk, k i so jih zaman k�ovali njej v pri,d. Dokazala je, da ji je boj za ohrani tev njenega javnega interesa ,
544
Karl Marx
njenega lastnega razrednega interesa in njene poli tične moči samo nadležen in da jo s pravlja v slabo volj,o, ker moti njene p rivatnt( posle. Buržoazni dostojanstv eniki v dep artmajskih me stih, župani, trgovski sodniki idr., so sp.rejemal'i sko raj brez izjeme Bonap arta na njegovih potovan.Tih po državi povsod kar najservilne je, celo kadar je, kakor v Dijonu, brezobzirno napadel narodno skup ščino in
p osebej stra111ko reda. Ka,dar je trgovina cvetela, kakor je še v z ačetku l. 1851, je trgovska hur.žoazija besnela proti vsake mu p arlamentar nemu boju, naj vendar ne jemlje trg10vini razpoloženja. če trgovina ni usp evala, kar je od konca februarja 1851 dalje nepretrgan o trajalo, je kot v�rok z a,stoja obtoževala p arlamentar ne oo,je in kričala. naj utihnejo, da se bo lahko S·pet oglasila trgovina. Debate o reviziji so bile ravno v teh slabih časih. Ker je šlo pri tem za hiti ali ne biti obstoječe državne oblike, se je buržoaz!ja čutila tembolj upra vičeno zahtevati od svojih p redstavnikov, naj naredijo konec temu mučnemu provizoriju, in hkrati, naj ohra nijo status quo. To ni hilo nikako p rotislovje. Kot konec p rovizorija je razumela ravno njegov nadalj nji obstoj in odla.šanje trenutk·a, ko bo moralo p riti do neke odločitve, tja do svetega nikoli. Status quo je bilo mogoče ohraniti le na dva načina. S podaljšanjem B onap artove obla1sti ali pa ·z njegovim usta vnim od stop om rln i1zvolitvijo Cavaignaca. Del buržoazije si je Ž·elel te druge reš:itve in ni ve,del svetovati svojim predstavnikom nič drugega, kakor da naj molče, da naj se ne dotikajo S!keleče zadeve. Menili so, da B o nap arte ne ho delal, če njihovi p redstavniki ne bodo govorili. želeli so sli nojev:s�ega p arlamenta, ki bi skril svojo glavo, da bi ga nihče ne videl. Drugi del buržoazije je želel, naj bi B onaparte, iker je že sedel na p redsed nišk em stolu, na predsednišk em stolu tudi obsedel, da bi vse teklo po starem tiru . Jezilo jo je,
Os('mna j s t i b rumairc Lu dvika Bonaparta
545
da njen parlament ni ·odkrito kršil ustave 1n brez obotavljanja odst op il. D ep artmajski generalni sveti, ta p okraj:inska za stopstva velike buržoazije, ki ·SO zborovali med po čitnicami na'rodne skup ščine od 25. avgusta daHe, SD s e ·skoraj soglasno izjaviLi za revizijo, torej proti p arlamentu in za Bonaparta. Še holj odločno kakor razikol s svojimi parlamen tarnimi predstavniki je kazala buržoazija bes na svoje literarne z astop nike, na svoj la:stilJi tisk. Ob obs odb ah na nedosegljive denarne glohe in na ne sramne zaporne kazni, ki so jih izrekala buržoazna sodišča za v:sak napa·d buržoaznih žurnalistov na Bonapartove uzurpacij:ske skomine, za vsak poskus tiska, da bi branil politične p ravice buržoazije pred izvršilno oblastjo, ni ostrmela samo Francija, temveč v�sa Evropa. Če je parlamentarna stranka reda, kakor sem po kazal, 's svojim kričanjem po miru sama sebe p ozivala k miru, če je razglasila p olitično gospostvo buržoazi je za nezdružljivo z varnostjo in obstoj em buržoazije, ko je v boju p rot i dru gim druŽibenim razredom lastno ročno uničila vse možnosti za rsvoj lastni režim, za p arlamentarni režim, pa je nasprotno buržoazna mno ž ica zunaj parlamenta .s svojo 1servilnostjo do p red sednika, s svojimi sramotitvami parlamenta, z bru talni·m zatiranj.em la!S tn eg a tiska pozivala Bonaparta, naj zatre, uniči njen govoreči in pišoči del, njene politike in nj e n e lite rate , njeno govorniško tribuno in njen tisk, da hi se lahko p otem v varstvu m očne in neomejene vlade z zaupanjem p osv·e tila svojim p rivatnim pos Lom . Nedvoumno je izj avila , da koprni po tem, da bi se znebila svojega lastnega polihčn eg a gospostva, zato d a bi se o tr esl a naporov in nevarnos·ti tega gospostva. I n ona, ki j·e besnela že p roti zgolj p arlamen t a rnem u in literarnemu boju z a oblast svojega razreda i n ki je iz dala voditelje tega boja, ona si drzne zdaj 35 Izbrana dela I I I
546
Karl
naknadno obtoževati p roletariat, da se ni vzdignil za njo v krvav boj na življenje in smrt ! Ona, ki j�e vsak trenutek žrtvovala svoj splošni razredni :Unt.e res, to je svoj poLitični interes, najbolj omejenemu . najbolj umazanemu p rivatnemu interesu in je pričakovala od svojih ·za1stopnikov p odobno žrtev, javka z daj, češ da je p roletariat z aradi sV1ojih gmotnih interesov žrtvoval njene ideal ne politične in teres'e. Vede se ka kor dobra dušica, ki je od socialistov zapeljani pro letariat ni razumel in jo je v odločilnem trenutku z apustil. In buržoazni ·svet :ii vsesplošno pritrjuje. Seveda ne govorim tu o nemških zakotnih politikih in nazorskih telebanih. Sklicujem s-e npr. na istega >Eco nomista«, ki je še 29. novembra 1 85 1 , t orej štiri dni p red državnim u d ar-om, razgl ašal B onap arta z a » stra žarja Teda«, Tliiersa in Berryera pa za » anarhi�ste«, že 27 .decembra 1 85 1 , p otem ko je Bonap art.e te anar histe ugnal v kozji rog, pa Ž· e kriči o izdaji, ki so jo zagreš ile »nevedne, neomikane, topoglave p role tarske množice nad spretnostjo, z nanjem, di,s ciplino, duhovnim vplivom, intelektu alnimi viri in moralno vrednostjo srednjih in višjih .druŽJbenih krogov«. Topoglava, nevedna in p rostaška množica ni bil nihče drug ko buržoazna množica sama. Francija je leta 1 851 zares d oživela majhno trgo vinsko krizo. Konec februarja se je v p rim eri z letom 1 850 z manjšal izvoz, v marcu se je :skr�č ila trgovina in so zapirali tovarne, v a1p rilu je bil videti položaj v i ndustriyskih dep artmajih tako obupen kakor p o februarskih dneh ; v maju posli še ni,so oživeli, š e 28. junija je listnica Francoske banke s si,l nim nara ščanjem de p ozi t ov in prav t aJko velikim pojemanjem meničnih predujmov d.ok azovala, da je p rodukcija zastala, in šele sredi oktoibra so ·se spet z ačeli posH p rogresivno izboljševati. Francoska buržoazija si je razlagala ta zastoj v trgovini s čisto p oliti,čnimi raz logi, z bojem med p arlamentom in izvršilno oblastjo, z negotovostjo zgolj provizorične državne oblike,
.
.
54?
OsemnaJsti hrumaire Ludvika Bonaparta
Marx
s st � ahotami, ki jih je pričakovala 2. [nedeljo meseca} maJa 1 852. Ne hom tajil, da so VS'e te okoliščine dušile �ekatere industri �ke panoge v Parizu in v departma J ih . Vsek�kor P a Je bil vpliv teh političnih razmer . neznaten. Ali je treba z a to š e ka s amo k raJeven In � ega drugeg� d ?kaz a razen tega, da se je trgovina za c�!ayopr � v�Jah p r �v v t is tem trenutku , ko s�e je poli
�
ti�ni p olozaJ posl�bsal o se je politično obzorje stem : nilo 1n so ��s �k h1p pr i·c akov ali strelo iz elizija, to je . p roh sredini o tobra? Francoski buržuj, katerega » spretnost, znanJe, duhovna bistrovidnost in intel ek tualni viri� n e segajo dlje od njegovega nosu, hi bil si cer lahko ves čas, d dk ler je trajala i ndustrijska razsta va v on :onu,47 z nosom zadel ·Oib vzrok svoje tTgovin ske mizeriJe. Med.tem ko so v Franciji zap irali oo·v arne � o � e zače v Angliji trgovinski polomi. Medtem k ! e Ind �stnrska p a.� � d osegla sVlOj vrhunec aprila In � aJ� v ranCIJI, Je drosegla trgovinska panika apnla In mara vrhunec v Angliji. Kakor francoska tako je hila prizadeta tudi angleška ind ustrija volne k a:kor francoska, tako tudi angleška manufaktura svtle . Če so angleške hombažne tovarne del ale dalje, . p a niso delale več s takim d običkom kakor leta 1 849 In 1 850 . zlika j� bila samo ta, da je bila ·kriza . � v FranCIJI J.ndustriJSka, v Angliji trgovinska d a so s e tovarne v Angliji množile - toda ob neu go nejših r �� mera ko p rejšnja leta - medtem ko so se v Fran CIJi! z �� nrale, d a s o zadevali v Franciji najhuj š i udarci .l.JZ VOIZ, v A� gliji p a uvoz. Sku pni vzrok , ki ga . seveda ne s memo Iskati v mejah francoskega p olitič nega obzorja, je bil očiten. Leti 1 849 in 1 850 s ta bili l � i največje m aterialne prosperitete in hiperproduk . o��e, kar se J� p okazalo šele l . 185L To hiperproduk CifO s � v zaeetku tega leta z aradi industrijske raz stave se posebno p ospeševali. Tomu so se pridružile
�
�
� ?-
!�
�
�
�
:
!t
d
�
�
a
47 Prv � m ed n r od n a t rgovinska in industrijska r azsta va (od maJa do oktobra 1 85 1 ) . Uredn. 35*
-
548
Karl Marx
p osebne okro liš·čine : najp rej slaba letina bombaža v letih 1 850 in 185 1 , p otem p repri čanost, da bo pridelek bombaža večji, kakor je bilo p ričalkovati, najprej z vi š anje, p�otem nenadno znižanje, �skratka, nihanje cen bombaža. Pridelek s urove s vile je bil v Franciji še pod p ovprečkom. I n s lednjič, manu fa�ktura v olne s e je po l. 1 848 tako zelo p ovečala, da j e p rodukcija volne ni m·ogla v eč dohitevati, im cena surove volne s e je zViiš al a v velikem nesorazmerju s ceno v olnenih izdelkov. Tu imamo tor.ej v ,surovinah treh industrij, ki delajo z a svetovni trg, že t rojni vzrok z a trgovinski zast,oj. Ne gl·ede na te posebne okoliJš,čine pa ni bila navidezna kria: a l. 1 85 1 nič ·drugega kakor oddih, ki ga d oživljata hip enp rodukcija in čezmerna š pekula cija pni svojem industrijskem krožnem toku vselej, p r eden z1b ereta vse .svoje s ile, da potem mrz·L ično p ie drvi ta zadnji odseJk kroga in dospeta s:p e t do svojega izhodišča, do splošne trgovinske krize. V t akih r az do:bj:ih zgodovlim e trgovlime prihaja v Angliji do trgovskih polomov, medtem ko se v Franciji indu s t rija ustavlja, deloma zaradi t ega, ker jo na vlSeh trgih sili k umiku angleška konkurenca, k i p ostaja prav takrat neznosna, ·deloma p a z·aradi t ega, ker jo kot luksuzno indus·tJrijo še p rav p osebno prizadene vsak poslovni •z astoj. Tako p reživlja Franoija poleg splošnih kriz še •svoje lastne nacionalne trgovinske krize, ki p a j ih vendarle veliko bolj p ovzroča s p lošno s tanj.e sve tovnega trga in so od tega veliko bolj od visne kakor od fra;neoskih krajevnih vplivov. Ne bo nezanimivo p rimerjati p redsodek francoskega bur žuja s sodbo wngleškega buržuja. Ena izm ed naj v.ečjih liver,poolskih tvr.dk p iše v svojem letnem trgovinskem poročilu z a Jeto 1 85 1 : »Malo j e bilo l et, k i b i p ričakovanja, k i smo j ih goj i l i v začetku l e t a , b o l j p revarala k a k o r p r avkar minulo leto ; names t o velike prosperitete, k i smo jo vsi b rez iz j eme pri čakovali, se j e pokazalo kot eno izmed naj obupnejših let v zadnjem četrtstoletju. To velja seveda sa-
549
Oscmna.fsti b rumairc Ludvika Bonaparta
mo �a trgovske razrede, n� pa za industrijske. In vendar so bih. p rav gotovo razlogi za to, da bi človek v začetku leta skl �pal �asp�otno : zaloge p roduktov so bile skrom ne, k <;tpital � Je bilo n a p retek, živila 'so bila poceni, bo _ gata Jesen l e bila � agotovlje_n a ; nemoten mir na evrop skem k ontmentu m nobemh političnih a l i finančnih motenJ. doma ; prav zares, t rgovina se ni nikdar tako svobodno r � z!flahnila Kdo je k riv za t a neugodni rezulta! ? Mislimo, da cezmerna trgouina tako p ri uvozu k a� o r Izv ? zu : . �e na � i t rgovci ne bodo sami začrtali svoji _ deJav :�:wst � OZJ ih meJa, nas ne bo moglo oh raniti v rav V novesJu mc d rugega kakor v s ak a t ri leta panika.«4s . v• •
Zamis1i.mo si z·daj franco.sike,O"a burŽuJ· a ' kako o . nJegove od trg"�ovine zmedene možgane mučijo, obletavajo, omamljajo sredi te ·p oslovne p a nike govorice o državnih udarih in vzp ostavitvi splošne volilne p ravice, o boj u med p arlamentom in iz vršilno ob la,stjo, o frondistični vojni med orleani�sti in l eO"iti mi,sti, o .k omuni,s tičnih za:r otah v južni F r a n ci , 0 domnevnih jacq u e rijah [kmetskih p untih] v nievr skem i n cheDstkem dep a rtmaju, o reklamah različnih p � eds edniških kandi,datov, o hahavo kričečih čas op is mh g eslih, o g-rožnjah rep ublikancev, d a b od o z orož jem v l'Of i hranili ustavo in s pl ošno voliLno p ravico, o evangelijih emigriranih junrukov in p artibus [po tu jini ] , k i s.o napovedali konec s veta z a 2. [nedeljo m e s eca] maja 1 852, in .r azumeli bomo, zak aj je buržuj v tej neizrekljivi, hrup ni konfuz i j i fuzije, reviz ije, p ro rogaeije, k onstitucije; k onsp iracije, koalicije, emi g racije, uzurp acije in revol uoije be,sno zarenčal s voji p a rlamen tarni rep ubl ik i : »Raje strašen konec ka kor
n
brezkončen strah!« B onap arte je razumel ta k rik. Njegov čut za ra z umevanje j e iz,ostrila naraš čajoča silov.itost upniko v , ki .so vi·deli v vsakem s ončnem z ahodu, ki j e p Dibližal ,dan, ko bo konec B onap artovega p redseds t va, 2 . [ ne1d djo Iners·eca] maja 1 852, ku1ko p rofe1s:hrajo 'lH:'1besn a te48
:)) Economist«, 1 0. januarja 1 852.
-
Uredn.
550
Karl Marx
lesa njihove zemeljske menice. Postali so pra vi ast�o 1-ogi. Navodna skupščina je vze1a �onapartu � panJe, v da bo njegova oblast ustavno poda1Jsana, kandidatura p.rinca J.oinvil1skega ni dopuščala nadaljnjega · oma hovanja. Ce je k·daj kak dogodek že dolgo popr�j, p re � �n se je ,dogodil, metal ·svojo s·enco pred �ehoJ, t edaJ Je . 1849, to bil Bonapartov državni udar. Že 29. JanuarJa komaj mes� .dni �atem, ko je bil iz_volj�� ' ga j� pved lagal Changirnieru. Njegov lastn� mtniStrski y r �d sednik Odi1on Barrot je spomladi l. 1 849 p r1knto, Thiers pa pozimi l. 1 850 odkrito naznanil p olitiko državnih udarov. Persigny je maja l. 1851 še enkrat skušal pri.dobiti Changarniera za udar, »Messager �e l'Assernblee�49 je ta p ogajanja objavil. Bonaparh stični lisH so ob vsakem .parlamentarnem viharju grozili z državuim udarom in čim bolj se je pribl iže vala kriza, tem glasnejši so postajali. Kadarkoli. se je ob or.gijah, ki jih je B onaparte vsako noč sla ':il � z moškim in ženskim swell mobom [sv1oJat elegantnih sleparjev] , bližala p olnočna ura in so obilne li? a �ije [�ostije s čezmernim pop ivanjem ] razvezale J�zike . JUtro in ISe je razvnela fantazija, je bil za n aslednJe sklenjen d ržavni ud aJ.>. Zrubliskali so se meči, žven k,eta1i so kozarci, narodni p redstavn�ki so f rčal i skozi �no cesaMki plašč je ogrinjal Bonapart·ova ramena, ·dokl �r ni nastajajoče jutro spet pregnal•o prik�ni in je začudeni Pariz zvedel od ne p reveč molčečih vestalk in indiskretnih p aladinov za nevarnost, ki ji je spet ušel. Meseca septembra in oktobra so se prehitevale govorice o državnem udaru. Senca je hkrati dobila barvo, kakor pisana dagerotipij a. Prelistajte septembrske in oktobrske številke evrop skega dnevnega čwsopisja in našli boste dobe sedno takale namigovanja : ;)) P ariz je . poln govoric 49 :.Skupščinski vestnik« , protibonapartistični dnevnik, ki je izhajal leta 185 1 . - Uredn.
Osemnajsti b rumairc Lud vika Bonaparta
551
o ·d ržavnem udaru .. V prestolnici naj hi se ponoci
zbrale čete in drugo jutro bi prineslo ·dekrete o raz pustu narodne skup·ščine, o razglwsitvi ohsednega stanja v S'einskem departmaju, o vzpostavitvi splošne volilne pravice, o apelu na narod. Bona.p arte baje išče ministre za izvedbo teh ilegalnih dekretov.« Do pisi, ki sporočajo te vesti, se vselej končujejo z usod nim : >Odgodeno.« Državni udar je bil vedno Bona p artova fik·sna iJdeja. S to idej.o je spet stopil na franooska tla. Tako zelo ga je prevzela, da jo je neprenehoma izdajal in izblehetaval. Bil pa je tako ši bek, .da jo j·e prav twko neprenehoma tudi opuščal. Senca državnega udara je .p ostala Parižanom tako d omača p rikazen, . da niso hoteli verjeti vanjo, ko je nazadnj.e udar p ostal kri �n meso. Niti stroga molč ljiVJost po�lavarja DruŽibe 10 . .decembra niti ne s luteno preseneČ·enj.e narodne sku pščine torej ni bilo ti,sto, zara,di česar je državni udar uspel. Če je uspel, je usp el kljub Bonaparfovi ri. nd isk retnos ti in z vednostjo narodne skupščine, bi l j·e nujen, neizogiben rezultat prejšnjega razvoja. 10. oktobra je Bonaparte ,sporočil svojim ministrom sklep, da misli v:zpostaVJiti sp l ošno volilno pravico, 1 6. so minis·tri odst op ili, 26. je Pariz zve.del, da je sestaVJljeno Thoringnyjevo ministvstvo. Hkrati je p o licijskega p refekta Carliera zamenjal Maupas, povelj nik prv,e VJojaške divizije Magnan pa je zhral v glav nem mestu najzanesljivejše p olke. 4. novembra je narodna skupščina spet začela svoje seje. Imela ni nič drugega početi, kakor da je v k ratkem, jedrnatem repetitoriju ponovila tečaj, ki ga je bila že predelala, in d okazala, da j·e bila Ž·e mrtv a, p rede n so jo po k opali. Pr v a postoj anka, ki jo je bila izgubila v boj u z izvršilno oblastjo, je b ilo mini·str.stvo. To izgubo je mo rala slovesno priznati s tem, da je to zgolj navi dezno Thorignyj·e vo ministrstvo priznala za pravo ministrstvo. S talna komis ija je gospoda Girauda spre-
Osemnajsti b rumaire Ludvika Bonaparta
552
553
Karl Marx
jela s ,s mehom, ko se je p redstavil v imenu novih ministrov. Tako šihka vlada za t ak·o močne ukr·e pe, kalk·or je v�posta·vitev ·sp lošne volilne pravice ! Toda šlo je ravno z a ·to, da .s e nič ne izvede v p arlamentu, temveč vse proti p arlamentu. Takoj p rvi .d an, ko se je narodna skup ščina spet sestala, je p rejela Bonap adovo poslanico, v kateri je zahteval vz postavitev splošne vo1iJ1ne p rav;ice i·n od p ravo zakona z dne 3 1 . maja 1 850. Njegovi m inistri so �stega dne predložili dekret v tem sm�slu. Skup ščina je p redlog ministrov •o nujn6sti zakona zavr nila trukoj, z akon sam rpa 1 3. novembra s 355 glasovi proti 348. Tako je š e enkrat raztrgala svoj man dat, Š·e enkrat je p otrdila, da se j·e iz ·svobodno izvo ljenega ljudskega predstavništva spremenila v uzur patorski p arlament enega razreda, ·Š e enkrat je p riznala, da je sama prerezala miJŠiice, ki so vezale p arlam·entarno glavo z narodovi·m telesom. če je izvrši,lna oblast :s svojim p redlogom z a vzp ostavitev .splošne v oliLne praviee a p eJirala mimo narodne •s kup·Š·Č ine na ljudstvo, je ap elirala z �kono dajna oblast s svojim kvestorski m zakonom mimo ljud.s:tva na armado. Ta kvestorrsk.i zakon naj bi ji zag otovil p ravico d o nep osredne rekvizicije čet, pra Vlioo usta,noviti p arlamentarno armado. Če je tako imenovala arma.do za razrsodnika med seboj in ljud stvom, med seboj in Bonap artom, če je p r.i·z nala armado z a odločilno .d ržavno 'oblast, je morala na drugi strani pot:vditi, ·da ·Se je že zrdavnaj odrekla p ravici, d a hi ji zapovedovala. S tem d a j e raz p rav ljala o p ravici rekvizicije, namesto da bi takoj l"ekvi rirala čete, je razkrila dvom v svojo lastno moč. S tem da j.e zavrgla kv·estorski z akon, je javno priznala svojo nemoč. Ta zakon je pi"op adel z manjšino 1 08 glasov, montanja je torej odločila. Ta je bil a v položaju Buridanovega osla, s icer ne med dvema k up oma sena, da bi odločila, kateri je c�nikavnejš.i, p a·Č pa med
l
dvema p orcijčlJIIl a batin, da bi odločila, katera je huj,ša. N a eni •Strani strah- p i"ed Charn garnierom, na drugi strah pred BonaJp artom. Pr:iznati moramo, da položaj ni bil p rav nič herojski. 18. novembra je bil k z � onu o občinskih volitvah, ki ga je p redlagala stranka reda, p redlagan amand ma, naj bi za občinske volivce z a,dostovalo enoletnq bivanje v občini namesto triletnega. Amandma j-e bil za vrnjen z enim samim glasom, toda ta edini glas se je izkazal takoj za pomoto. Stranka reda j e s t·e m, d a s e je razbila v sovražne s i frakeije, že zdavnaj izgubila svojo s am ostojno p arlam entarno večino. Zdaj j-e pokazala, ·da y p arlamentu s·ploh ni več večine. Narodna skup š čina je postala nesklepčna. N j·enih a tomist ionih ·sestavin ni vezala nobena ko hezijska sila več, p orabila je svojo poslednjo živ ljenjsko moč, bila je mrtva. I n slednjič, buržoazna m n ožica z unaj p arlamenta je morala nekaj dni p red katastrofo Š·e enkrat slo vesno potrditi, da je p otrgala svoje vezi s p arla·m en tarno buržoazijo. Thiers, k i j,e bil kot p a rlamentarni junak š e posebno hudo okužen z neozdravljivo .bolez nijo p arlam·entaTnega kretinizma, j-e p o smrt:i p arla menta iz tuhtal z državnim svetom novo p arlamentarno spletko, z akon o odgovornosti, ki naj hi p redsednika vklenil v ustavne meje. Kakor je Bonaparte 1 5. sep tembra pri polaganju temelja za nove tržnioe v Pa rizu kot ·drugi Masaniello očaral dames des halles, branjevke z ritbam.i - vsekrukor je ena hranj.evka realne moči odtehtala 1 7 graj,s kih z nibami glede gospodov - ka:Kor je po p redložitvi kv•est orSikega za kona navduš1l poročnike, ki jih je gostil v Eliz ejski p alači, tako je p otegnil zdaj, 25. novembra, za seboj indust:vij·sk·o buržoazijo, ki se je zbrala v cirkusu, da b i iz njegovih rok sp rejela nagradne kolajne z a lon donsko industrijsko razstavo. ZnačiLni del njegovega g"�ovora navajam po Hstu » Journa l des Debats « :
554
Karl Marx
»Spričo tako nepričakovanih uspehov sem uprav1cen ponoviti, kako velika bi bila francoska republika, če bi ji bilo dovoljeno, da bi se posvetila svoj im realnim inte resom in reformirala svoj e ustanove, namesto da jo venomer motijo na eni strani demagogi, na drugi strani monarhične halucinacije. (Z vseh strani amHteatra glas no, viharno in ponovno ploskanje). Monarhične halu cinacije ovirajo vsakršen napredek in v1se solidne indu strijske panoge. Namesto napredka imamo samo boj . Vidimo može, ki so bili prej najbolj goreči podporniki k raljevske avtoritete in prerogative, kako postaj ajo pri staši konventa, samo da bi oslabili avtoriteto, ki je izšla iz splošne volilne pravice. (Glasno in ponovno ploskanj e.) Vidimo može, ki so največ pretrpeli zaradi revolucije in ki so najbolj tožili zaradi nje, kako izzivajo zdaj novo revolucijo, samo da bi vklenili v spone narodovo voljo . . . Obljubljam vam mir za prihodnost itd., itd. (Bravo, bravo, viharen bravo.) c
Tako kliče industrtij,slka buržoazija svoj servilni bravo državnemu udaru z dne 2. decembra, uničenju p al'llamenta, p ropadu svojega lfrstnega gospostva, Bonapartov:i diktaturi. Pritrjujoče.mu gr.menju 25. no vembra je 4. deoemhra odgovorilo grmenje topov in na hišo gospoda · SaHandrouza, ki je najbolj vneto ploska�, je padlo največ granat. Ko je Cromwell razpustil do1g�i parlament, je sam šel tjakaj, se p ostavil v S·redino, potegnil svojo uro iz žepa, da bi parlament ne živel niti minute dlje, kakor mu je do1očil, in je .iz.gnal vsaJkega njegovega pos·ameznega člana s šegavim zmerjanjem. Napoleon, manjši od svojega vzornika, se je napotil 18. brumaira v zakonodajno skupščino in ji pr.e bral, četudi s tes nobnim gla,som, njeno smrtno obsodbo. Drug:i Bona parte, ki je sicer razpolagal s čisto drugačno izvršil no oblastjo kakor Cromwell ali Napoleon, ni i1skal svojega vzora v letopisih svetovne zgodovine, temveč v letopisih Družbe 10. decembra, v letop�sih krimi nalnega sodstva. Okradel je Francosko banko za 25 milijonov frankov, kupil generala Magnana za en milijon, vojake kos za kosom po 15 frankov in z Žga-
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
555
njem, se sešel skrivaj kakor tat p onoči s svojimi p aj daši, ukazal vdreti v hiše najnevarnejših parlamen tarnih voditeljev ,in jih izgnati iz njihovih p ostelj in zapreti Cavaignaca, Lamoriciera, Le Floja, Changar niera, Charrasa, Thiersa, Baza itd., zasesti s četami glavne p ariške tr,ge in poslopje parlamenta ter na V'Sezgodaj nalepiti po vseh zidovih bahavo kričeče lepake, naznanjaj·oče razpust narodne skupš.oine in državnega sveta, vzpostavitev splošne Vlolilne pravice in obsedno stanje v seinskem departmaju. Na enak način je objavil kmalu nato v »Moniteurju« pona·rcjen dokument, da 1810 se ·zbrale okrog njega Y'plivne pada mentarne os·ebnosti kot državni sosvet. V občinskem poslopju desetega mestnega okraja zbrani okrnjeni parlam·e nt, ki so ga v glavnem se stavljali samo legitimisti in orleani1s ti, je sklenil med v.z klikanjem: >Živela republika !.« Bonapartovo od stavitev, zaman podžigal množico, ki je prodajala zi jala p red poslopjem, dokler ga nazadnje niso od vlekli 'P'Od straŽio af:v.i,ških ostrostrelcev najprej v vojašnico d'Orsay, nato pa ,so ga str,paH v jetniške vozove in prepeljali .v ječe v Mazasu, Hamu in Vin cennesu. T ak je bil konec stranke reda, zakonodajne skupščine in februarske revolucij-e. Preden pohitimo k skl e pu povzemimo na kratko njeno zgodovino : ,
l. Prvo obdobje. Od 24. februarja do 4. maja 1848. Februarsko obdobje. Prolog. Opojnost vsesplošnega bratenja. II. Drugo obdobje. Obdobje konstituiranja repub like in ustavodajne skupščine. 1. O.d 4. maja do 25. junija 1848. Boj vseh razredov proti proletariatu. Poraz proletariata v junijskih dneh. 2. Od 25. junija .do 1 0. decembra 1848. Diktatura čistih buržoaznih republikancev. Osnutek ustave. Razglasitev ohsednega stanja v Parizu. B u r ž o a z n a
556
Karl Marx
dik tatura odp ravljena 1 0. decembra z izvolit-V"ijo Bo napada za p redsednika. 3. Od 20. decembra 1 848 do 28. maja 1 849. Boj ustavodajne .skup·ščine z Bonap artom in z njim ��dru ženo stranko reda. Propad ustavodajne skup ščine. Padec republikanske buržoazije. in
I I I . Tretje obdobje. Obdobje ustavne republike zakonodajne narodne skupščine. 1. O.d 28. maja 1 849 do 13. junija 1 849. Boj malo
meščanstva z buržoazijo in Bonap artom. Poraz ma lomeščanske demokracije. 2. Od 1 3. junija 1 849 do 3 1 . maja 1 850. Parlamen tarna diktatura stranke reda, ki dop olni s voje go spostvo z odp ravo s p lošne volilne p ravice, izgubi p a p arlamentarno ministrstvo. 3 . O d 3 1 . maja 1 850 do 2. decembra 1 8 5 1 . Boj med p arlamentarno buržoazijo in Bonap artom. a) Od 3 1 . maja 1 850 do 1 2. januarja 1 85 1 . Parla m en t izg ub i vrhovno povelj·s tvo nad armado. b) Od 12. januarja do 1 1 . ap rila 1 85 1 . Parlament podleže v poskusih, da bi S·e spet p ol astil adminis tra tivne oblasti. Stranka reda izgubi samostojno p arla mentarn o večino. Njena koalicija z rep ublikanci in z montanjo. c) Od 1 1 . aprri la do 9. oktobra 1 85 1 . Poskusi z re viz ijo, fuzijo in p rorogacij.o. Stranka reda raz p ade v .svoje posamezne seiS tavine. Prelom buržoaznega p arlamenta in buržoaznega tiska z buržoazno mno žico se utrdi. č) Od 9. oktobra do 2 . decembra 1 85 1 . O.dkrit p re l om m ed p arl amentom in izvršilno oblastj o. Parla ment i z dihne in p odleže, k o so ga p ustili na c edilu lastni raz red, armada in vsi drugi razredi. Propad parlamentarnega režima in buržoaznega gospostva. B onap artova zmaga. Parodija oesarske restavracije.
VII
Socialna republika se je p ojavil a k ot fraza , kot p rerokba na p ragu f ebruarske r·e volucije. V junijskih dneh 1 848 je bila zadušena v krvi pariškega proleta riata, toda v naslednjih dejanjih drame straši ko1 p rikazen. Napove ,se demokratična republika. Ta iz gine 1 3. jUtnija 1 849 s .s v ojimi pobeglimi malomeščani, t oda med begom meče dvakrat bolj š' i rokoustno re klamo z a seboj. Parlamentarna republika z buržoa zijo se polasti vsega p ri•z ori8ča, se iz življa v vsej š irini svoje eksist·e nce, toda 2. ·december 1 8 5 1 jo p o kop lje, medtem ko p restrašeni z,druženi :vojahsti kli čej o : »Živela rep ublika ! « Francoska buržoazija s e j·e postavila p o robu �os p ostvu delovnega p roletariata, na oblast p a je spravila Ium p enpr oletariat s p oglavarj em Družbe 10. decembra na čelu. Buržoazija j·e skrbela, da je Franciji nenehno za,stajal dih od strahu p red prihod njimi s trahotami rdeče anarhije ; Bonap a rte ji je to p rihodnost es:komp tiral, ko je ukazal 4. decembra od žganja navdušeni arma;di �r eda, naj odlične mešča ne bulvarja M ontma·r tre i n hulvarja des Ha l iens se streli z njihovi h oken. P·ohožanstvila je sabljo ; sablja ji vlada. Uni1čila je revolucionarni ti.s k ; njen la,stni ti,sk je uničen. P os tavila je ljudska zborovanja pod p oli cijsko nadzorstvo ; njeni •s aloni so pod policijskim nadzo:rtstvom. R azp ustila je d enrokratične narodne garde ; njena 1aJStna narodna garda je razpuščena. Razglasila je obsedno stanj e ; obsedno stanje j e raJZ glaš·eno p.r oti nji. Nadomestila je porotna s odišča z
558
559
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
vojašk,imi komisijam i ; vojaŠike komisije so nadome stile njena p ovotna sodi·šča. Ljudsko šolo je izročila duhovščini ; duhovniki 1SO jo p odvrgli svojemu last nemu poUik u. Deportirala je ,brez obsodb ; depor tirajo jo brez obsodbe. Vsak g"�ibljaj .druž·be je z atrla z državno ·s ilo; vsak gibljaj njene družbe zatira državna sila. Iz navdušenja za svoj moš nJIC je re'b elirala p roti lastnim p olitikom in li t·e ratom ; njeni politiki in literati so odstranjeni, njeno mošnjo pa ropajo, k o s o ji usta zama šena i n pero zlomljeno. Buržoazija je neutrudna klicala revoluciji krukor sveti Arzenij kristjrunom : »Fug·e , taee, quiesce ! Beži, molči, miruj ! « Bonap arte kliče huržoa·z ij i : » Fu ge, tace, quiescc ! Beži, molči, miruj ! « Francoska buržoazija j:e ž e Z'davnaj rešila Nap o� leonovo dilemo : »Dans cinquante ans !'Europ e sera republicaine o u cosaque ! « [V petdeseti h letih bo Evropa repuJ b likans:ka aH kozaška ! ] Rešilo jo je z »republique cosaque «. Nobena Kirke ni s hudobno čarovnijo sp ačila umetnine burž.oazne rep ubl ike v .pošast. Ta republika ni izgubila ničesa r razen vi deza ugl ednosti. Sedanja Francija je dovršen a tičala v p arlamentarni republiki. Treba je biJ,o le vhoda z hajonetom, da je mehur počil in s e je pokazala očem pošast. Zak a j se pariški proletariat po 2 . decembru ni vzdignil ? Strmoglavljenje buržoazije je bilo Š· e le d ek reti rano, d ekret pa še ni bil
izmed sVlojih dekr·etov z d ne 2. decembra odpravil tajno ,g lasovanje in jim ukazal, d a p 7 is t a vijo � ur ad nih imenik,ih k svojim im enom SVOJ >da« ah >ne«. Odpor 4. decembra je oplašil Bo�aparta . onoči je . l ep ak e , dal po vseh pari,ških uličnih vogalih nalepitiJ. kJ. SO naZIThallljali V'ZJp{()ISit avitev Vajinega gla.sovan'j;a. Bu ržuji in epicie.I'IS so mislili, da so dose gU svoj na men. Tist i , ki nas lednje j ut ro nis o p ·r išli, so bili b uržuji in epiciel'IS. Ponoči od 1 . na 2. december je Bonaparte z naglim udarom oropal parišk i p rol et aria t njegovih vodi teljev, p oveljn�ko v barikad. Ker je p rol etar a t ost �l tako armada hrez častniikov in ker ga zaradi spomi nov na jun ij 1848 in 1 849 te r na maj 1 85 ni mikal o . bo:fevati se pod zastavo mont anjardov, Je pre pustil sv�ji avantgardi. tajnim družbam, da reši pariško 11 p o r ni ško čast, ki jo je huržoazija tako hrez od p or a izročila so1dateski, da je pozneje Bonaparte lahko raz:(yro1Jil namodno gamo s po ooglljivo utemelritvijo, češ da se boji, da ne b i anarhis-ti njenega orožja zlo rabili p �oti njej sami ! ." c· est le triomphe comp let et definitif du socia lismel« fTo je popol n in dokončen triumf socializ ma ! ] Tako je Guizot označil 2. decemher. T�a če ' vsebuje strmoglavljenje parlamentarne rep ublike v kali triumf p �ol et a rske revolucije, potem je bil njen p r v i otip ljivi rezultat Bonapartova zmaga nad par
�
�
�
la.mentom, zmaga izvršilne oblasti nad . zakonodajno oblastjo, zmaga sile brez fraze nad silo fraze. V par
lamentu je narod napravil s vojo občo voljo za zakon, t j. zakon vladajočega razreda za svojo občo voljo . Pred izvršilno oblastjo p a se do cela od pove d uje lastni volji in se podreja UJkazu tujčeve moči, avtoriteti. .
Izvršilna oblast izraža v nasprotju z legislativ.no oh l as tjo narodo vo hete ronom i jo r odv isnos t od tuje volje! v n rusp rotju z njegovo avtonomijo. Zdi se torej, kakor da . je Francija ušla despotstvu enega samega raz.red.a le za to, da hi zapadla d<espotstvu enega same,ga tndi.
560
K a rl M a rx
vidua, in sicer avtoriteti i nd ividu a b rez avtoritete. Zdi se, k akor da se je hoj ta;ko n ehal, da vsi razredi enako b rez m oči in enak o brez gla;su pokl,eJkajo p red p uški nim k op i tom. 'f,od a rev;ol u ci j a je temeljita. Zd aj je še n a p oto vanju s koz i vioe. S voje d elo op ravlja meto d ično. Do 2 . d ecembra 1 85 1 j e dokončala šele p rvo p olovico svojih p ri p rav, z d aj k�on č uje drugo. Najp rej je d o vrš ila p a rlamen tanuo obl a.s t, d a bi j o lahko s trmo glavila. Zdaj, ko je to dosegla, dovršuje izvršilno oblast, red ucira jo na njen najčistejši izraz , izolira jo, postavlja si j·o na;s p roti k ot ed ini objekt, da bi p r·o ti nji naperila vse ·svoje raZidiralne sile. In ko bo končala to d r ugo p olovico 1svojega prip ravljalnega d ela, bo E vrop a p lanila pokonci in zavriskala : » D obro si ril, ·stari krt ! « so Ta i z vršilna oblast s svojo velikalllSko birokratično in vojaško organ i zacijo, 1s svojim obsežnim i n umetnim d ržavn im aparatom, s polmil ijonsko u radni,šk o ar mado poleg v�ojske, ki šteje tud i 1pol milijona, to strašno p arazitsko t elo, k i 'Se kaJkor mrežnica ovija francoske d ružbe in ji maši vse znojnice, je nastalo v d obi absolutne mon arhije, ko je p,ropadel fevdali zem, katerega konec je pospešilo. Gosp oski privilegiji Z•emljiffi
� Hamlet«, I., 5.
-
Uredn.
O'em na.i,ti b r u m a i re Ludvika B o naparta
56 1
š evalce vladn e obla,sti . Napoleon je d op,olnil ta dr žavni stroj. Legitimna i n julijska monarhija nista d od ali ničesar razen š e večj·e d elitve dela , k i s e je večala v isti meri, v .k akršni j•e delitev dela znotraj meŠČaills ke ·dr užb e ustvarjala nove interesne sik upine, t,orej novo gradivo za d ržavno upravo. Vsak skupni interes se je takoj ločil od d ružbe i n se ji p ost avil nasproti kot vi,šji, splošni interes , iz trgcrn je bil de javnosti družbenih članov s a m i h in je p ostal p r edme{ vla,dne dejaVlno.s ti, in �s i cer o d mostu, šole in komu nalnega premoženja vaške občine pa d o železnic, nar,odnega p remoženja in francoske d ržavne univerze. Slednjič j.e bila parlamentarna republika v svojem boju p roti revoluciji p riLSiljena z rep resivnimi ukrep i okrep iti sredstva in centralizacijo vladne oblasti. Vsi p revrati �&o izpop olnjevali ta stroj, n amesto da bi ga bili raZJbili. Stranke, ki so se d ruga za drugo borile za oblast, so videle p oglavitno p ridobitev zmagovalca v tem, da s e pola,sti t e velikanske državne zgradbe. Toda v dobi absol utne monarhije, med p rvo revo lucijo i n z a Napoleona je bila b irokracija l e p ri p o moček, ki je pripravljal razredno gosp ostvo b u ržoa zije. V času restayracije, Ludvika Fil i p a i n p ada mentarne rep ublike je bila orodje vladajočega raz red a , pa naj s i je š e �ako priz a d evala, d a hi postal a n eo dvisna obla:st. š ele v času d ru gega Bonap arta �s·e z,di, da s,e je d ržava p opolnoma osamosvojila. D ržavni s troj se je v odnosu do meščanske d ružbe tak.o utrdil , da mu l a hko na· č eluje poglavar D ružbe 10. decembra, iz tu jine prit·e peni srečelov-ec, ki ga je vzdignila n a ščit p ijana 1soldatesk.a , katero je kup il z �ganjem i n klo basami i n k i jo mora vedno znova lovii:i s klob as ami n a sVloj trnek. Odtod malodušni obup , čustvo neznan skega p onižanja, sramote, ki vzbuja Franci,ji tesnobo v p rs i h in ji j emlje sapo. čuti se, kak or d a je one čaščena. 36
Izbrana dela I I I
562
Karl Marx O�emnajsti b ru maire Ludvik a Bonaparta
In vendar državna oblast ne 'P lava v zraku. Tudi Bonap arte zastopa neki razred, in s icer najš tevilnejši razred francoske družbe, male kmete. Kakor s o Bul'lboni dinastija velike zemljiške l ast. nine, kakor 1so Orleani dinastila denarja, tCllk o so Bo na p arti dina,stija kmetov, f.j. francoske ljudske mno žice. Ne Bonap art·e, ki se je podrejal buržoa.z nemu p arlamentu, temveč Bonaparte, ki je bur�oazni p ar lament razgnal, je izvoljenec kmetov. Tri leta je mestom uspeval,o, da so p otvarjala smisel volitev z dne 1 0. decembra in varala kmete, da ho vzpo- . stavljeno cesarstvo. Volitve z dne 10. decembra 1 848 so se izpolnile šele z državnim ud arom 2. decem bra 1 8 5 1 . Mali kmetje sestavljajo velikanSiko množico, katere člani živijo sicer v enakem položaju, toda ne stop ajo v m111ogotere ·medsebojne odtruxse. Njih10v p ooduikcijsik·i način jih izolira drugega od ·drugega, na,mesto da bi jih spravljal v vzajemne stike. Izolacijo p ospešujej·o slaba francoska prevozna sreastva in revščina !kme tov. Njihovo produkcijsko področ.re, p arcela, ne do p u šča pri svojem obdelovanju nobene delitve dela, , nobene uporabe znanosti, torej nobene raznov.r.stnosti v razvo.tu, nobenih različnih talentov, nobenega bo .gas,tva družbenih odnosov. Vsaka posa,mezna k1m ečka družina skoraj za;dostuje sama s·ebi, rproducira nepo s redno sama pretežni del tega, kar porabi, in dobiva svoje življenjske rotrebščine bolj v menjavi z nara vo kakor v s tikih z družbo. Parcela, kmet in družin a : alo napr �j druga parcela, drug kmet i n druga dru � � zma. NekaJ ducatov teh je vas in nekaj ducatov vasi je departma. Tako sestavlja veliko maso francoskega naroda krailko in malo vsota istoimenskih količin ka kor je npr. krom p ir v vreči vreča kromp irja. Ko ikor žive milijoni dru žin v enakih ekonomskih eksistenč nih razmerah, ki ločijo njihov način življenja, njihove interese in n.Jihovo izobrazbo od načina življenja, inte_resov in izobrazbe dru gih razredov in jim jih
i
563
postavljajo sovražno nasproti, so razred. Kolikor so ti kmetje samo krajevno med seboj povezani, kolikor enakost njihovih interesov ne ustvarja med njimi nobene skupnosti, nikakih narodnih vezi in nobene p olitične organizacije, niso nikakršen rruzred. Zato niso sposobni uveljavljati svojega razrednega interesa v lastnem imenu niti prek p arlamenta niti prek kon venta. Ne more,jo se zastopati, ampak morajo biti zastop ani. Njihov zastopnik mora biti hkrati njihov gospod, avtoriteta nad njimi, neomejena vladna ob la,st� ki jih varuje pred drugimi razredi in jim od zgoraj pošilja dež in sonce. Politični vpliv malih kmetov se torej naza,dnje izraža v tem, da si izvršilna obla,st p odreja družbo. Zgodovinska tradicija je p ri francoskih kmetih rodila vel'lo v čudež, da jim bo mož, ki se ho imenoval Napoleon, vrnil ves nekdanji sijaj. In našel se je človek, k i 1se i·z,daja za tega moža, ker se imenuje Nap oleon, na podlagi Code Napoleon, k i velev a : »La recherche de la p aternite est int,erdite.« [ Poizvedova nje po očetovs.tvu je p repovedano.] Po d.vajsetletnem potep anju in celi vrsti gl'lotesknih pustolovščin se pri p.ovedka izpolni in mož postane ce:s 8JJ' Francozov. N eč akova fiksna ideja se je uresničila, ker se je skladala s fiksno idejo najštevilnejšega francoskega razreda. T
564
Karl Marx
ki hoče z lrustno m•očjo in z mesti povezano strmo glaviti stari l'ted-, t·emveč, nasprotno, ljudstvo, ki s i topo zaprto v starem l'ledu ž eli, da bi ga skupaj z nj-egovo p arcelo prikazen c esar.stva rešila in mu dajala prednost. Dinastija B onaparte ne p redstavlja kmetov�e razsvetljenosti, temveč njegovo p raznoverje, ne njegove razsodnos ti, temveč njegov p redsodek, ne njegove p rihodnosti, temveč njregovo p reteklost, ne njegovih sodobnih Cevennov, temveč njegovo so dobno V endeej.0. s t
Triletno trdo gospostvo parlamentarne republike je del francoskih kmetov osvobodilo napoleonske ilu zije in jih, čeprav samo še površno, zrevolucioniralo ; toda buržoazija jih je nasilno p ahnila nazaj, kadar koli so se začeli gibati. Z a p arlamentarne republike se je v fra\ncoskmn kmetu borila moderna zavest s tra dicionalno. Proces je potekal v obliki nepretrganega boja m ed učitelji in ,duhovniki. Buržoaz:i.Ta je udarila po učitelj.ih. Kmetje so s i p rvič p rizadevali, da bi i�meli srumostojno stališče v odnosu do vladnega delo vanja. K azalo se je v nen ehnih sporih mairov [ župa nov] s p re fekti. Buržoazija je odstavila maiTe. Na zadnje SO ISe V robdohju p ar}armentarne r ep ublike km,etje v različnih krajih vzdignili p roti s v.ojemu lastnemu izrodku, p roti armadi. Buržoazija jih .Je kaznovala z onsrednimi stanji in eksekucijami. In ista buržoaz.ija vpije zaaj o top oglavosti množice, te vile multitude [ p rostaške množice] , češ d,a jo je izdala Bonapartu. Sama je nasilno utrdila simp atije
51 V Cevennih - v južnem delu Francije - je i zbruh nila v začetku 18. stoletja velika vstaja protestantskih kme tov z geslom : '>Proč z davki, s vobodo veroizpovedi ! « , k i je često dobila i zrazit proti fevdalni značaj. Organizi rani v parti
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
565
kmečkega razreda za cesarstvo, sama vz,drževala raz mere, k i por aj ajo to kmečko religijo. Vsekakor se mora ,l)uržoa:zija bati neumnosti množic, dokler ·SO konservativne, in njih razboritosti, brž ko postanejo revolucionarne. V uporih po državnem udaru je protestiral del francoskih k•metov z orožjem v r·oroi proti svojemu l astnemu gla1sovanju 1 0. decembra 1 848. Izkušnje p o l. 1 848 so jih izmodrile. Toda p redali s o s e pekleDBkim s ilam zgodovine ; z.godoVIina jih je p rijela za besedo in še vedno je bila večina tako zaslep ljena, da je ravno v najbolj rdečih departmajih kmečko p rebi vals t vo javno .glarovalo z a Bonap a. r ta. MisliJo je, da ga je narodna skupščina ovirala 'in da zato ni mogel ničesar storiti. Zdaj j,e strl 1samo .spone, v katere so m esta vkovala voljo podeželja. Tu in tam jih je nav dajala c elo groteskna misel : poleg Natpoleona bi vzp ostavili konvent. Ko je p rva revolucija sp remenila napol tlačanske kmete v svobodne zemljiške lastnike, je Napoleon utrdil in ure-dil pogoje, v katerih so lahko nemoteno iz.koriščali francosko zemljo, ki so jo p ravkar dob�li, in na,sitili mladostno 1SlllJSt nad lastnino. Toda to, za radi česar francoski kmet zdaj propada, je ravno njegova majhna p arcela sama, delitev zemlje, lastnin ska oblika, ki jo je Napoleon utrdil v Franciji. Ravno materialni p ogoji so napravili francoskega fevdalnega kmeta za svobodnega kmeta, lastnika p arcele, in Na poleona za cesarja. Dve generaciji sta z ard.ostovali, da sta rodili neog�ibni rez ultat : progresivno poslabše vanje kmetij1stva in progresivno zad olževanje kmeta. »Napoleonska« lastninska oblika, ki je bila v začetku 1 9. stoletja ·p ogoj za osvoboditev in obogatitev fran coSlkega p odeželskega ljudstva, se je v teku tega sto letja sp:vemenila v zakon njegovega suženjstva in obubožanja. ln p rav ta zakon .j;e p rva izmerd »ildee6 nap oleonienne,s« [napoleonskih idej] , ki jlih mora braniti drugi Bonaparte. če rse skupaj s kmeti še
566
Osemnajsti brumairc Lud v ika
Karl Marx
�daja iluziji, da vzroka njihovega propada ni treba iskati v pa:rcelni l astnini ·Sami, temveč zunaj nje, v vphvu drugotnih okoliščin, tedaj se bodo njegovi eksperimenti razbili ob p roduk cijs kih odnosih kakor milni •mehurčki. Ekonomski r az voj p arcelne h1stmne je korenito spremenil odnos kmetov do drugih druwellli.h raz� redov � Napol �novem času je parcelacija zemlje : na dezeh dopolnJevala svobodno konkurenco in nasta� jajočo veliko industrijo v mestih. Kmečkli razred je bil poVJSod p ničujoči protest proti pravkar strmoglav lj eni zemljiški aristokraciji. Korenine, ki jih je p arce1na lastnina pognala v franooslci z emlji , so odtegovale fevd_alizmu vse hranilne snovi. Njeni mej� niki so nila naravna utrdba buržoazije proti vsakrš nemu napa·du njenih s t arih gospoda rjev. Toda v 1 9. stoletju je zamenjal fevdalce mestllli oderuh tla ča nske zemljiške obveznos ti h ipoteka, aris tokr tsk o zemljiško lastnin o bu ržoazllli kapital. Kmetova p ar ·cela je samo še pretveza, ki dovoljuje k api talis tu da izžema iz njive dobiček, obresti in rento ter p rep šča km·etu samemu skrb, kako bo p rišel do svoje mezde. Ripotekarni dolg, ki obremenjuje francosko zemljo, nalaga franooskim kmetom obr·es ti, ki so tako velike kakor letne onres.ti vsega britanskega narodnega dolga. Parcelna l8JStnina je v tej z8JSužnjenosti kcupi taln, v katero jo neizbežno p eha njen razvoj, sprem e nila večino francoskega naroda v troglodite [jamske pr ebivalce ] . Šes tnajst milijonov kmetov (vštevši žene otroke) prebiva v brlogih in velik del teh brlogov 1ma samo eno odprtino, drugi del s amo dve, najodlič nejš i d�l p a le tri odprtine. Okna so za hišo to, kar je petero cutov za glavo. Burž.oazni red, ki je v začetku � to etja pos .a vil drž B;vo za stražo novo nastali p arceli 1n !? p ognOJll z lovorikami, je postal vampir, ki ji sesa kr1 1n mozeg in jo meče v alkirnistični kotel kap itala. Cod.e Napoleon je samo še kodek·s zaplembe, izvršbe in prisilne dražbe. K štirim milijonom (vštevši otroke
.
�
�
�n
!
�
Bonaparta
56?
itd.) oficialnih siromak·ov, potepuhov, zločincev in pvostitu tk, kolikor j ih šteje Francija, j·e treba p ništeti še pet miLijonov tistih, ki ISO zmerom na ['Obu p rop ada in Žlivij.o ah na deželi ali pa neprenehoma uhajajo s svoji·mi cunjami i n ot roki z ·dežele v mesta in i,z mest na deželo. ln teres km·etov torej ni več, kakor je bil za časa Napoleona, v skladu z interesi buržoaZiije, s kapital om, temveč v nasprotju. Njihov naravni za veznik in voditelj je to:r:ej mestni proletariat, ki ima nalogo strm ogla vi ti buržoazni red. Toda močna in ne omejena vlada in to je druga » idee napoleonienne « , ki jo mora drugi Napoleon uresničiti - i m a nalogo, da nasilno brani ta »materialni« red. Ta »ordre ma teriel« je tudi geslo v vseh Bonap artovih razglasih proti uporniškim kmetom. Poleg hipoteke, ki jo nalaga kapital, obremenjuje parcelo .še davek. Davek je življenjsk1i vir birokracije, armade, duhovščine 1in dvora, skratka, vsega aparata izvršilne oblasti. M·očna vlcuda in visok .davek sta identična. Parcelna lastnina j e že po svoj1i naravi pri meren temelj za vsemogočno -in brez.š tevilno biro kracijo. Ta lastnina ustvarja enakomerno raven raz mer in oseb na v1sej površini d ežele. Omogoča torej, da vrhovni center enakomerno v•p 1iva na v,se točke te enakomerne množice. Uničuje ar.i·stokratske vmesne stopnj e med ljudsko množico in držaVIno oblastjo. I zziva torej na v,seh straneh neposredno vmešavanje državne oblasti ·in njenih neposrednih organov. Na posled ustvarja nezaposleno presežno p rebivalstvo, ki ne najde mesta niti na deželi niti v mes{ih in p osega zato po državnih službah ooot. po neke vrste častitljivi rniloščini ter p rovocira ustvarjanje državnih služb. Napoleon je z n ovimi trgi, ki jih je odpiral z baj·o netom, in s p lenjenjem kontinenta vračal p risilni davek z obrestmi. Ta davek je hil tedaj s p odbuda za kmetovo dejavnost, medtem ko mu zdaj odvzema zadnje vire in ga dela docela neod·pornega proti obu božanju. ln ogromna birokracija, lepo ovenčana z na-
-
568
'K a rl M a rx
s ivi in lepo urejena, j e tista » idee napoleonienne«, ki je dru gemu N apoleonu izmed vseh najbolj pogodu. Kako bi tnu ne bila, ko pa je p risiljen ustvariti poleg r esničnih d ružbenih razredov umetno kasto, za k atero p ostaja ohranitev njegovega režima vprašanje VISak danjega kruha. Za to j e bila tudi ena izmed njegovih p rvih finančnih op eraoij zvišanje uradnišk ih plač s p et na p re jšnjo vi·šino i n ustanovitev novih sinekur. Neka druga »id ee nap oleonienne « j e gospostvo du hovščine kot vladno sredstvo. Toda č e je bila n ovo na stala p arcela v svojem soglasju z družbo, v svoji od visnosti od naravnih sil in v 1sv;oj.i p odrejenosti avto riteti, ki jo je od zgoraj varovala, samo po sebi umevno religiozna, ·p ostaja p rez adolžena, z družbo in avtoriteto sp rta p arcela, ki jo vse žene, da b i se otresla l astne omejenosti, seved a irehgiozna. Nebo j e b i l o č i s t o čede n d od atek k p ravkar p ri1d obljenem u ozkemu p asu zemlje, zlasti še, ker del a vreme ; spre meni se p a v ž alitev, kakor h itro ga kdo '�siljuje kot nadomestek z a p arcelo. Duhovnik j e tedaj le š e ma z iljeni tenkosledni p es p osvetne policij·e - sp et neka » i dee nap oleonienne«. Eksp edicija p voti Rimu se bo p rihodnjič izved l a v sami Franciji, toda v na·s protnem smislu , kakor je m enil gospod de Montalernbert. Vrhunec » idees napoleoniennes « j e s l ednjič p remoč armade. Armada je bila p oint d'honneur !zadeva časti ] malih kmetov, armada - to so bili kmetje sami, sp remenjeni v heroje, ki s o branili svojo novo lrustnino pred sovražnikom, p oveličeval i s vojo p ravkar p ri dobljeno narodnost, p lenili in revolucionirali svet. Uni forma je hila njihova p raznična obleka, vojna p o ezija, v fanta.z iji povečana in z aokrožena p arcela je bila domovina, p atriotizem pa i dealna oblika čuta z a lrustnino. Toda ·sovražruiki, p red katerimi mora francoski kmet z•d aj braniti .svojo l astnino, niso ko zaki, temveč huis1siers [sodni izvrševalci] in davčni eksekutorji. P arcela ni več v tako i.menovani domo- v ini, t emveč v knjigi hipotekarnih dolgov. Armada
569
Osem najsti b ru m a i rc Ludvika Bonaparta
sama ni več cvet kmečke mla·dine, temveč je m oč varna cvetka kmečkega lumpenproletarli a ta. Sestav ljajo jo v·ečinoma remplacants, nadomestniki, kalkor je d rugi B onap arte sam l e remp lac;ant, nadomestnrik za Nap oleona. S voja junaška ·dela op ravlja zdaj na lovih in g onjah na kmete, v žandarski službi, in če bodo notranja p votislovja B onap a rtov ega sllitema p ognala p oglavarja Druž1be 10. decembra čez fran coske meje, ne bo armada po nekaj t olovajlstvih žela Lov orik, temveč batine. Vi.dimo : vse » idees napoleoniennes« so ideje neraz vite, mladostno sveže parcele, toda nesmisel za p ar celo, ki se je p reživela. So le haluci:n aoije njenega smrtnega b oja, besede, spremenjene v fraze , duhov,i, sp remenjeni v p rikazn i. Toda ta p arodija na ce sarstvo je bila p otrebna, d a b i večino franc oskega naroda osvobodila silnega bremena tradicije in d a bi izoblikovala v či.sti podobi nasp rotje med državno oblastjo i n družbo. Z rastočim razkrojem p arcelne :las:t.:nine TaZ1pialda tudi 111a njej 'Zgrajena državna stavtba. Državna oentraJi.z acija, ki jo Slodoihna družba potrebuje, je 1izvedljiva le na razval:iJnah militari s tično-birokratskega vladnega ·stroja, k i j e bil skovan v boju s fevdalizmom. ( Razbitje državnega stroja ne bo ogrožala centralizacije. Birokracija j e le nizka in brutalna oblika centraliz acije, k i ·se je drži š e njeno nasprotje, fevda lizem. Ko bo francoski kmet obup al nad n apoleonsko restavraoij·o, se ho p oslovil od vere v s vojo p a rcelo, vsa na tej p arceli zgrajena d ržavna stavba se bo sesula in proletarska revolucija bo dobila
zbor, brez katerega bi se moral solospev pri vseh kmečkih narodih spremeniti v labodjo pesem. ) 52 Franooske kmečke razmere nam razkr.ivajo ugan ko splošnih volitev z dne 20. in 2 1 . decembra, ki so popeljale drugega B onap arta na goro Sinaj - ne z ato, .da hi z ak one p re jel, temveč d a b i jih dal. s2
Te vrste j e Marx v izdaji 1869
izpustil.
-
Uredn.
5?0
K arl Marx
Buržoazija zdaj očitno nima nobene drucre izbire kakor izbrati Bonaparta. Ko ·so p uritanci n: koncil u v Konstanci t,oŽiih nad p regrešnim življenjem papeže,v in jadikovali o nujnosti nravstvene reforme, jim je kardinal Pierre d'Ailly zarohnel : » Samo hudič v lastni osebi še lahiko re·ši katoliško cerkev, vi pa zahtevate angele.< Tako je francoska huržoazija klicala po dr žavnem udaru : Samo p oglavar Družbe 10. decembra še la.hko reši buržoazno družbo ! Samo tatvina še lahko reši lastllJiJno, k riva prisega rehgijo, bastardstvo družino, ner·ed red ! Kot •samostojna sila izvrš-ilne oblasti čuti Bona parte, da ima nalogo zavarovati »huržoazni red« . Toda ·moč tega buržoaznega reda je srednji razred. Zatorej se čuti predstavnika srednjega razreda in i:zJdaja deluef.e v tem smislu. Toda Bonaparte nekaj p omeni. samo zaradi tega, ker je poLitično moč tega srednjega razreda uničil in jo vsak dan znova uničuje. Zatorej se čuti nasprotillika politične in lite rarne moči srednjega razreda. Ttoda .s tem, da varuje njegovo materialno moč, ustvarja znova njegovo po liti·ano moč. Zato je treba vzrok ohraniti p ri življenju, učinek pa, k.jer se pokaže, spraviti s sveta. �oda brez majhnih zamenjav vzroka in učinka se to ne more dogajati, ker izgubljata zaradi vzajemnega učinko vanja tista znamenja, ki ju ločujejo drugega od dru gega. Slede novi odloki, ki zabrisujejo mejo ločnico. B��mruparte se �kr � ti čuti nasproti buržoaziji zastop nika kmetov m lJudstva sploh, zasto.pnika, ki hoče v okviru buržoazne .d ružbe osrečiti nižje razrede ljudstva. Sledijo spet novi dekreti, ki že vnaprej kra dejo »prav;im socialistom« njihovo vladno modrost. Toda Bonaparte ·S·e čuti predvsem poglavarja Družbe 1 0. d �·emhra, predstavnika lumpenproletaria ta, ki mu ·p ripada sam, nj·egova entourage [okolica] , njegova vlada in nje�ova armada, lUIIllpenproletaria ta, ka te remu gre predvsem za to, da bi se mu dobro godilo in da bi izvlekel kalifornijske dobitke iz državnega
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
5'?1
zaklada. In potrjuje se za poglavarja bružbe 10. de cembra z .dekreti, brez dekretov in kljub dekretom. Ta proti,slovij polna naloga moža pojasnjuje pro tislovja njegove vlade, nejasno zaganjanje sem in tja, ko skuša zdaj ta, zdaj oni razred 2:daj pnidohiti, zdaj ponižati, pa dviga enakomerno vse p roti sebi, kate r ega p raktična negotovQSt je v nadvse smešnem na· sprotju z z apovedovalnim, kategoričnim slogom vlad · nih aktov, ki je zvesto p osnet po stricu. lndmtxija in ·trgovina, torej kupči'j'a srednjega raz ·reda, naJj hi vzcveteti pod močno v1ado ka�or v rast linjaku. Zato podeljevanj·e neštetih koncesij za že leznice. Toda honapart1stični lumpenproletariat naj bi obogatel. Zato p očenjajo na borzi mahinacije s kon cesijami za železnice tisti, ki so ""'/'" zadevo Ž·e poprej posv·eČeni. Toda za železniee ni kapitala. Zato ob veznost banke, da mora dajati predujme na delnice za Ž·eleznice. Toda banko je treba . hkrati tudi osebno izkoriščati, torej se j·i je treba dobrikati. Zato se banka odveže dolžnosti, ·da bi vsak teden objavljala svoje po ročilo. Leonovska pogodba53 bank·e z vlado. Ljudstvo naj bi s·e zaposlilo. Odredbe, naj se grade državne gradnje. Toda državne gradnje povečujejo davčne obveznosti ljudstva. Torej znižanje davkov z na padom na rentnike, s konverzijo petprocentnih rent v štiriinpolprocentne. Toda srednji stan mora spet dohiti svojo douceur [sladkarijoj . Torej podvojitev davka na vino za ljudstvo, ki kupuje vino na drobno, in znižanje davka na polovico za srednji stan, ki ga pije na debelo. Razpust pravih .delavskih organizacij, toda za prihodnost obljuba organijzacijskih čudes. Kmetom naj se pomaga. Zato hipotekarne banke, ki pospešujejo njihovo zadolževanje in koncentracijo lastnine. Toda te banke naj bi izkoristili za to, da se 53 Iz Ezopove hasni o levu (lat. >leo«) znana pogodba, ki omogoča enemu partnerju izvleči vse koristi, d rugi pa naj trpi vso škodo. U redn. -
5?2
iztisne denar iz zaplenjenih p osestev orleanske dina stije. Noben kap italist noče p rivoliti v ta p ogoj, ki ga ni v dekretu, in hipotekama hanka osrtane zgolj d ekret itd. itd. Bonaparte bi rad veljal za p atriarhalne.ga do brotnika vseh razredov. Toda nobenemu ne m ore dati, ne da bi vzel drugemu. Kakor so v d ob i fronde dej al i o vojvodi Gl.Ilffiu, ,da je najOOl•j .obli1geam.t [uslužen, l j ubezniv ] v Franciji, ker j.e tSpremenil vsa svoja posestva v obligacije ·Svojih pristašev na svoje ime, ta:ko bi bil Bonap arte rn.d najobligeantnejši mož Francije in bi ra·d spremenil vso latStnino, vse delo Francije v osebno obligacijo na sv;oje rime. Rad bi ukradel vso Francijo, da bi jo m-ogel podariti Franciji, ali še bolje, da bi mogel Francijo s franc oskrim de narjem znova kupiti, kajti kot p oglavar Družbe 1 0. decembra mora kupiti, kar naj bi bilo njegovo. In podkupovalni institut post a nejo VISi državn i insti tuti, senat, ·držaVJni svet, zakonodajno telo, čas tna legija, vojaška kolajna, IJ)ralnice, državne gradnje, železni• c e, etat ,major [glavni štab] narodne gar·de brez vojak·ov, zaplenjena posestva orleanske hiše. P od kupovalno sredstvo je vsako mesto v armadi in vlad nem stroju. Najvažnej.š.e p ri tem procesu, ko se Fran ciji jemlje, da se ji daje, pa so procenti, ki odpadajo p ri tem ·obratu za poglavarja in člane Dr u ž be 10. de cembra. Dovtip, s katerim je grofica L., metresa go spoda de Mornyja, karakterizir ala konfiskacijo orle anskih posestev : » C'est le premier vol d·e l'aigle« [ to je prV!i p olet ali prva tatvina orla] ,* velja za vsak polet tega orla, ki je pa bolj krokar. On sam in nje govi p ristaši si vsak dan kličejo, kakor je zaklical tisti italijanskii kartuzijanec skop uhu, ki je bahavo našteval svoje bogastvo, od katerega bo lahko živel še leta in l eta : »Tu fai conto ;sopra i beni, bisogna Vol pomeni [ v francoš6ni] po.Jet in tatvino, [Marxova . pripomba.] *
5?3
Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta
Karl Marx
p rima fali' il conto sop•ra gli amni.«* Da se ne bi ura čunali v letih, štejejo minute. Na dvor, v ministrstva, na čelo uprave in armade se ;sili kopica: lopovov, ki o najboljšem izmed njih ne moreš reči drugega kakor da ne veš, odkod se je vzel : hrupna, _ sumljiva, gra ,
bežljiva bohema, ki si z i s tim grotesknim dostojan stvom oblači z našivi ok·r ašene suknjiče kakor Soulou quovi veliki dostojanstveniki. To višjo p last Družbe 1 0. decembra si lahk o ponazoriš, če p omis liš� da je Veron-Crevel** njen moralni p r i di gar, Granier de C assagnac pa njen misl·ec. Ko je Guizot za svojega ministrovanja uporabljal v nekem zakotnem listu tega Graniera proti dinastični opoziciji, ga je imel navado slaviti z hes ed am i : '>C'est le Toi des d roles«, )) To je kralj n orc ev « . Krivično hi bilo ·p ri1merjati dvor in kliko Ludvi1ka Bonaparta z regentstv·om54 ali Ludvikom XV. Kajti »Franciifl je že v ečkrat doživela vlado metres, toda še nikoli vla·de hommes entretenus« [moških prostitutk] .*** Ker ženejo B onaparta p rotislovnc z ahteve njego vega položaja in je hkrati kakor čarovnik na odru p risiljen, .da z nepretrganim presenečanjem p riklepa oči ohčinstva nars<e kot Napoleonovega nadomest nika, rda torej izvaja vsa;k dan državni udar en mi niature [v mal·e m] , spravlja vse buržoazno gospo darstvo v zmedo, se .dotika vsega, ka r se je zdelo revoluciji leta 1 848 nedotakljivo, dela nekatere ljudi revolucio�arne mlačneže, .druge revolucionarne goreč neže, in povzroča anarhijo celo v imenu reda, medtem ·
·
-
*
•
>Preštevaš svoje bogastvo, preštej raje svoja leta.«
[Marxova p-"ipomba.] * * Balzac je v svoji, »Teti Lizi « upodobil v Crevelu, ki ga je posnel po dr. Veronu, lastniku lista > C onstitutionnel c: , do d n a p okvarjenega pariškega filistra. [Marxova pripom
ba.] 54 Regentstvo Filipa Orleanskega za mladoletnosti Lud vika XV. od 1 7 1 5 do 1 723 . - Uredn. *** Besede gospe Girardinove. [Marxova pripomba.]
5?4
Karl Marx
ko jemlje hkrati VISemu državnemu stroju svetniško gloriolo, ga p rofanira, ga dela hkrati z oprnega in smešnega. Kult svete suknje v Trieru55 p onavlja v Pa r:izu •S ku1tom Napoleoomvega cesal'ISikega p lašča. Toda če ho nazadnje ogrnil ramena Ludvika Bonap arta cesarski plašč, bo Napoleonov b:vonasti k'ip strmo .glavi'l z vi:ŠiiJne vellldoms1k�ega s•teihr a.5G 55 Ena »Svetih relikvij « (:. Gospodova suk n j a « ) , ki so .io leta 1844 razstavili katoliški duhovniki. v Trieru. - Uredn. 56 Steber na trgu Vendome, na katerem je bil kip Napo l eona Bonaparta s klobukom in v vojaškem plašču. Leta 1 863 je Lud vik Bonaparte ta kip nadomestil s kipom Napo leona I. v popolni cesarski opravi. Spomenik so do tal porušili maja 18'7 1 po ukazu pariške komune. - Uredn.
Karl Marx BRITANSKO GOSPOSTVO V INDI JI
