Diskurz

Andreja Vezovnik DISKU RZ.

Knjižna zbirka Psihologija vsakdanjega življenja Urednica zbirke: Mirjana Ule Izdajatelj in založnik: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV Za založbo: Hermina Krajnc

Copyright © po delih in v celoti FDV 2 0 0 9 , Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Recenzenta: dr. Andrej Škerlep in dr. Mirjana Ule

Oblikovalska zasnova je nastala pri seminarju načrtovanja vizualnih komunikacij na AIL Mentor: prof. Peter Skalar Naslovnica in prelom: Eva Ferk Tisk: NTD d.0.0. Knjiga se tiska kot sprotni tisk. Prvi natis: 150 izvodov

Izid knjige je omogočila Javna agencija za knjigo.

CI P - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 165.192 VEZOVNIK, Andreja Diskurz. / Andreja Vezovnik. -1. natis. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2009. - (Knjižna zbirka Psihologija vsakdanjega življenja) ISBN 978-961-235-387-2 249062400

Diskurz. *5ïp

ANDREJA VEZOVNIK

Ps i h » I s g i j a v i a k d a n j e g a i i v j 1 1 j

Prijatelju, k i me je spomnil na »neume stl j ivo«.

< z

m LU CO

>

7

Zahvala I

9

Diskurz... Il

!9

»Post-(strukturalizem)« Jezik kot s t r u k t u r a

2

2

2

3

Znak: prvič

2

5

Langue in parole

2

^

S i n h r o n o in d i a h r o n o

2

7

2

9

Paradigma in sintagma Znak: d r u g i č

3

1

Metafora in m e t o n i m i j a

3

6

Znak: tretjič

3^

Intertekstualnost: prvič

III 45

»Post-(fundacionalizem)« 47

Dekonstrukcija

5

Diskurzivna formacija k o t » s i s t e m « razpršitve

2

IV 63

... D i s k u r z / - i / - v n o ...

v

67

»Post-(marksizem)«

72

Nedoločljivost hegemonskega polja

78

A n t a g o n i z e m in n e z m o ž n o s t d r u ž b e n e g a

84

Identifikacija in n e z m o ž n o s t identitete

VI

Poskus hevrističnega okvira

89 95

3

96

l o

g

i k e

Logika d r u ž b e n e g a

101

Logika političnega

105

Fantazmatska logika

109

K empiričnemu

110

Kritična analiza diskurza

117

Analiza teksta

117

Analiza b e s e d i š č a

118

Retorične figure

122

Analiza slovnice oz. skladnje

125

Intertekstualnost: drugič

VII

135

Slovenstvo kot problem

141

Z g o d o v i n s k i kontekst konstrukcije slovenstva

144

Krekovski d i s k u r z

150

» E v r o p a « kot Drugi

151

Slovenska d o m a č i j s k o s t

157

Slovenci kot p r i d n i , u b o g l j i v i in učinkoviti

15g

Slovenci kot n a r o d hlapcev

161

Slovenska » m a z o h i s t i č n a introjekcija«

163

» B a l k a n « k o t Drugi

164

Nazaj v Evropo

168

Nacionalistični diskurz

171

Diskurzi o izbrisanih

171

Kronologija izbrisa/nih

172

A n t a g o n i z e m d i s k u r z o v o izbrisanih

174

Izbrisani kot t e r m i n

175

(Evropa = d e m o k r a c i j a = človekove pravice) * Balkan

183

Balkan * (Evropa = d e m o k r a c i j a = državljanske pravice) = izbris

189

Heterogeno: k o n s t i t u t i v n i e l e m e n t a n t a g o n i s t i č n e g a razmerja

195

Izbrisani: predstavljati nepredstavljivo

VIII

205

». Diskurz.

213

Literatura

226

Sekundarna literatura

229

Stvarno in i m e n s k o kazalo

< _l

< > I < N

Ker močno verjamem, da je pisanje tovrstnega dela predvsem konkretizacija plo-| fidnega dialoga s pravimi sogovorniki, se na tem mestu želim zahvaliti Ernestu La-| Sclauu, Andreju Škerlepu in Mirjani Ule. Zahvaljujem se tudi Jelici Šumič-Riha,: •kolegicam in kolegom iz FDV in iz Centra za socialno psihologijo, Nikoli, Herna-i • n u in Igorju ter vsem ostalim, ki so posredno ali neposredno vplivali na moje delo^l i n m i v pogovorih odpirali prostor za premisleke. Za ploden dialog na temo Ducrot" - Benveniste - Foucault - Austin iskrena zahvala Jerneju, za dragocene dialoge na temo Foucault pa Lukcu, Goranu in Robiju. Hvala tudi vsem mojim najbližjim, predvsem očetu, za podporo. Trem posebnim prijateljem, Danielu, Maticu in Tini, pa hvala za vse lucidne trenutke in zablojene pozitivne utopije.

g*. ft

•t--i

K'

v

/ V

«Si

•«r.

V '

Diskurz

v

• f

* »i- -

I io ' Kj&l '{•ji t H Of ;

—

Vsakega, ki je v roke prijel pričujočo monografijo, verjetno v prvi vrsti zanima, kako pojmovati diskurz. Če bi bilo možno odgovoriti enoznačno, potem to delo verjetno nikoli ne bi nastalo. Diskurz je namreč izmuzljiv pojem, ki ga je mogoče opredeliti s številnimi definicijami, hkrati pa je katerokoli izmed njih nemogoče postaviti za * edino možno. Čeprav naslov pričujočega dela utegne sugerirati, da v nadaljevanju > dokončno postavljamo piko za pojmom diskurz, pa je naš namen ravno nasproten. Se zdaleč ne želimo zakoličiti enotne, celostne ali dokončne definicije diskurza. Pri- " ' čujoča monografija namreč zapopada podobnosti in razlike med različnimi opredeli­ tvami diskurza. V ospredju bosta predvsem dve; realistična, za katero je diskurz eden izmed družbenih objektov, ki je v stalnem odnosu z drugimi družbenimi objekti (državo, politiko, ekonomskimi procesi, institucijami itd.), in bolj »relativistična«, za katero so vsi družbeni objekti diskurzivni, saj ima zanje diskurz skorajda tran­ scendentalen pomen. V tem smislu diskurzi konstituirajo simbolni sistem in druž­ beni red hkrati, polje diskurzivnosti pa je kontingentno in nezmožno totalizacije. V slednjem primeru neskončno diskurzivno polje določa diskurzivnost vseh objektov v njem, hkrati pa vsakemu danemu konkretnemu diskurzu onemogoča končno prešitje, kar pomeni, da mu onemogoča dokončno fiksacijo pomena (glej Lacku 2007). V zadnjih desetletjih je pojem diskurz tako pogosto in različno uporabljen na po­ dročju družboslovja, humanistike in v vsakdanjem pogovornem jeziku, da se njegov pomen zdi skorajda izpraznjen. Beseda diskurz ima namreč v različnih kontekstih različne pomene in prav zato pogosto slišimo očitke, da pravzaprav ne pomeni niče­ sar. Če se vprašamo, kako diskurz definirati, potem si lahko odgovorimo na mnoge načine. Diskurz lahko pojmujemo kot razširjeno pojmovanje izražanja skozi govor ali pisavo, lahko pomeni pisano ali govorjeno obliko komuniciranja, formalno deba­ to, verbalno izmenjavo mnenj na določeno temo, lahko je jezikovna enota, večja od stavka, ali jezikovni kod, s pomočjo katerega se izražamo in sporazumevamo, in še bi

lahko naštevali. Porastu rabe pojma diskurz nedvomno botruje ponovno zanimanje za jezik, ki se v 20. stoletju pojavi v družboslovju in humanistiki. Rorty (1992) temu pravi »jezikovni obrat« in meni, da pojav vključuje širok nabor vplivov klasičnih jezi­ kovnih analiz, kakršne so Wittgensteinova in Austinova, kot tudi prispevke avtorjev iz fenomenološke tradicije, npr. Husserla in Heideggra. Od šestdesetih dalje pa o pojavu navadno govorimo tudi kot o diskurzivnem obratu, saj je pojem »jezik« od izida Foucaultove Arheologije vednosti bolj ali manj zamenjal pojem »diskurz« kot širša pomenska razsežnost jezika. Sodobne teorije in analize diskurza zajemajo vrsto interdisciplinarnih pristopov, ki jim je bolj ali manj skupna preliminarna definicija diskurza: »/D/iskurz je specifičen način sporočanja o svetu ali razumevanja sveta oz. enega izmed njegovih vidikov« (Jefrgensen in Phillips 2002,1). Diskurz pa, ožje gledano, pomeni tudi »rabo jezika v odnosu do družbenih, političnih in kulturnih oblik - diskurz je jezik, ki odraža družbeni red, ter hkrati jezik, ki oblikuje družbeni red in posameznikovo interakcijo z okoljem« (Jaworski in Coupland 1999, 3). Relevantnost teorije diskurza v humanistiki torej že dolgo ni več vprašanje. Literarna teorija, kulturologija, psihoanaliza in filozofija se že dolgo ukvarjajo z diskurzom, jezikom in tekstom. Uporabnost teorije diskurza pa tudi v sodobnih družboslovnih teorijah ne bi smela biti več vprašnaje. V zadnjih letih je namreč postala domena komunikologije in politologije, nekoliko manj pa tudi sociologije. Kljub vse večji po­ pularnosti pojma diskurz pa ostaja dilema, kaj lahko teorija diskurza družboslovju prinese. Če na družbeno teorijo pogledamo skozi diskurzivni obrat, ugotovimo, da je uveljavljanje diskurzivnih pristopov neizbežno. Ritzer (1997, 211) meni, da ideja teksta (lahko bi rekli tudi diskurza) že sama po sebi načenja številne nove možnosti za družboslovne teorije. Če na družbeno življenje gledamo kot na zaporedje teks­ tov (ali diskurzov), razpolagamo z vrsto pristopov, ki so jih razvili poststrukturalisti in postmodernisti. Družboslovje lahko na omenjene pristope gleda kot na možne alternative ali dopolnitve obstoječim pristopom. Danes je edini potencialni razvoj družboslovja možen na njegovih robovih, kar pomeni z dediferenciacijo kot »deHberativnim poskusom mehčanja ali ukinjanja meja med filozofijo, jezikoslov­ jem, psihoanalizo in različnimi družboslovnimi disciplinami ter poddisciplinami« (Mouzelis 1995, 41; glej tudi Lash 1993, 175). Dediferenciacija in decentralizacija pomenita izhod iz esencializma, ki so ga zaznamovale velike zgodbe in diferenciacijski trend v modernem družboslovju, predvsem v sociologiji. Upoštevanje postmodernih teoretskih premikov, kot je epistemološka kritika razumevanja družbe, je povod za oblikovanje kritično usmerjene družbene teorije. Interdisciplinarni, transdisciplinarni in kritični naboj diskurzivnih teorij namreč odpira novo teoret­ sko in analitično paradigmo. Gre za stikanje družboslovnih in humanističnih ved, ki v okviru poststrukturalistične misli vplivajo na sfero konvencionalnega družboslov­ nega raziskovanja. Mouzelis (1995) je identificiral tri tovrstne poststrukturalistične

popravke, ki jim sledimo tudi v pričujoči monografiji. Zavračanje fundacionalizma, zavračanje esencialističnega pojmovanja subjekta in uvajanje razumevanja družbe kot diskurzivne. Gouveia (2003) ugotavlja, da je diskurzivnemu obratu v družbeni teoriji botrovala kriza v modernem družboslovju, hkrati pa iz jezikoslovja izhajajoče paradigme nastanejo kot odgovor na to krizo. To, kar ste se pravkar namenili brati, pa vendar ni sociološka ali klasična družboslov­ na razprava, prej bi lahko dejali, da je vse tisto, kar moderna in deloma tudi postmoderna sociologija ni. Namen pričujočega dela je namreč graditi prav na dediferenciaciji družboslovnih in humanističnih ved oz. različnih disciplin, kot so kritično jezikoslovje, sociologija, komunikologija, literarna kritika, kulturne študije, psihoa­ naliza, politična teorija itd. V pričujočem delu bomo namreč dojemanje teorije dis­ kurza skušali pojmovati predvsem kot presečišče disciplin, ki so si prizadevale zdru­ žiti osrednje poudarke kritičnega jezikoslovja in hermenevtike s ključnimi idejami družbenih ter političnih ved. Ob tem želimo pojasniti, da namen pričujočega dela ni celostni pregled teorij in rabe pojma diskurz. Ta projekt bi bil preobsežen, predvsem pa dokaj utopičen. Naj že uvodoma pojasnimo, da iz vidika teorije v prvi vrsti izvze­ mamo pristope, ki izhajajo iz analitične filozofije, in tiste, izhajajoče iz ameriškega pragmatizma. Predmet našega zanimanja ne bodo niti neokantovska razumevanja in s tem se želimo ograditi tudi od Habermasovega razumevanja diskurza. Iz meto­ dološkega vidika pa izvzemamo vse empiricistično in pozitivistično navdahnjene pri­ stope. Sem poleg klasične komunikološke analize besedil oz. vsebine (glej Berelson 1952) lahko štejemo tudi Labovo (1991, 1994, 2001) sociolingvistiko, ki temelji na klasičnih socioloških družbenih kategorijah in se velikokrat poslužuje kvantitativnih metod. Nenavsezadnje izpuščamo tudi izključno teoretično jezikoslovje in besedilno jezikoslovje, ki se osredotoča na značilnosti govorjenega in pisanega teksta, naspro­ tno pa pozdravljamo in uvajamo kritično jezikoslovje. Kljub temu je bil sam razvoj teorij diskurza, ki smo se jih tu odločili postaviti v ospredje, deloma odvisen od ne­ katerih pomembnih premikov, ki se v šestdesetih letih zgodijo v pragmatiki in sociolingvistiki, saj sta opozorili na pomen družbenokulturno spremenljivega konteksta pri analizi jezika. Searlova teorija govornih dejanj, ki izjave pojmuje kot oblike druž­ bene interakcije, uveljavljanje kognitivne paradigme nad behaviorizmom, prodor fenomenologije v sociologijo in navsezadnje tudi razvoj etnografske metode, ki vpelje analizo jezikovnih praks v naravno potekajočem kontekstu oz. govorni interakciji, so prav tako pomembni dejavniki razvoja sodobnih teorij diskurza. Znotraj raznolikih teoretskih tradicij, ki so vplivale na razvoj teorij diskurza, v gro­ bem razlikujemo tri skupine pristopov. Prva skupina izhaja pretežno iz analitične filozofije in se osredotoča na rabo jezika v komunikaciji, ožje tudi na performativne značilnosti jezika. Predvsem teorija govornih dejanj (glej Searle 1969/1990), ki se

naslanja na Austinovo (1975) filozofijo jezika, se posveča načinom, kako se oblikujejo mnenja, njihovi učinki na govorca in/ali pisca pa tudi na vprašanje, katere retorične tehnike uporabljajo posamezniki v komuniciranju in kakšna je njihova komunikacij­ ska intenca. Iz omenjenega pristopa izhaja tudi Sacksova, Jeffersonova in Schegloffova (2005) analiza konverzacije, pristop, ki se v veliki meri veže tudi na Garfinklovo etnometodologijo in se ukvarja predvsem z analizo vsakdanje rabe jezika v naravno potekajoči družbeni interakciji, npr. v pogovorih. Posveča se konverzacijskim poja­ vom, kot so prevzemanje besede, seganje v besedo ter s tem povezanim oblikova­ njem govornih vlog (glej Sacks in Schegloff 1973). V to skupino pristopov bi deloma lahko sodil tudi pristop Potterja in Wetherellove (1987), imenovan diskurzivna psi­ hologija, ki analizo konverzacije kombinira z Garfinklovo etnometodologijo in reto­ ričnimi analizami Billiga ter izhaja iz Wittgensteinove analitične filozofije. Če ima prva skupina pristopov korenine v analitični filozofiji, jih imata druga in tretja nedvomno v kontinentalni. Do določene mere jih lahko razumemo tudi v okviru tradicije družbenega konstrukcionizma. Tema dvema skupinama pristopov je tako v skladu s konstrukcionizmom skupna kritična drža do neproblematičnega spre­ jemanja vednosti. Ključno zanje pa je tudi zavračanje pozitivizma in empiricizma, navezovanje na zgodovinsko in kulturno specifičnost ter pojmovanje vednosti kot rezultata družbenih procesov. Bistveno je tudi prevzemanje neesencialističnega na­ zora, antirealizem, pojmovanje jezika kot oblike družbenega dejanja, osredotočanje na interakcijo in družbene prakse ter osredotočanje na procese namesto na strukture (Burr 1995, 5-8). Ožje gledano pa ti dve skupini pristopov izhajata iz francoske teo­ retske tradicije in so jo prevzeli predvsem avtorji, ki se posvečajo pojmom identitete, subjekta, družbenih sprememb, oblasti, ideologije, diskurza in teksta. Za razliko od prve skupine je diskurz tu pojmovan širše, saj ni več zgolj domena konverzacije, temveč zaobjema širši spekter družbenih praks in fenomenov. 1

V drugo skupino pristopov tako štejemo Foucaultovo arheološko in genealoško poj­ movanje diskurza in tudi pristope, ki se nanj naslanjajo. Diskurz pojmujejo širše od izjave, saj se v njihovem primeru diskurz nanaša na družbene prakse. Osredotočajo se na diskurz in njegove učinke in ne na izjavo in odnos med govorcema. Med em­ piričnimi pristopi tu nedvomno prednjači šola, imenovana kritična analiza diskur­ za (KAD), predvsem Faircloughov pristop, saj Foucaultovim teoretskim nastavkom daje empirično dimenzijo. Loteva se predvsem analize javnih diskurzov (političnih 2

1

•

V t e m k o n t e k s t u b o m o rabili i z r a z k o n s t r u k c i o n i z e m i n n e k o n s t r u k t i v i z e m , k i se bolj nanaša n a Piagetovo teorijo i n nekatere vidike z a z n a v n e teorije (glej G e r g e n 1985).

2 •

D o sedaj sta bila z a to šolo v s l o v e n s k e m prostoru večinoma uveljavljena dva prevoda: e d e n je kritična d i s k u r z i v n a analiza, k i ga n a j d e m o p r i Erjavec i n Poler - Kovačič 2 0 0 7 , V e z o v n i k 2 0 0 8 , Čepič i n V o g r i n č i č 2 0 0 3 , K a m i n 2 0 0 4 , drugi pa je kritična a n a l i z a d i s k u r z a . T u s m o se odločili z a drugega, k i je ustreznejši (glej Bergoč, V e r d o n i k 2 0 0 4 , V e z o v n i k 2 0 0 9 , O b l a k 1 9 9 9 , T o m i n c 2 0 0 9 , W o d a k 2 0 0 9 ) . G r e n a m r e č z a kritično analizo določenega raziskovalnega »objekta«, i n n e z a kritično »objektivno« analizo.

13

govorov, medijskih diskurzov ipd.) v kontekstu, v katerem nastajajo. Za razliko od tretje skupine pristopov je diskurz za KAD pojmovan realistično, saj je diskurz eden izmed družbenih objektov in ostaja ločen od splošnega družbenega sistema, medtem ko za tretji pristop, imenovali ga bomo teorija diskurza, pojem diskurza vključuje vse družbene prakse. Temu pojmovanju botruje predvsem poststrukturalistični teoretski obrat, ki ga natančno razdelamo v nadaljevanju, saj se bomo v pričujočem delu ukvarjali s pojmom diskurza ravno v okviru poststrukturalistične tradicije. Pravkar omenjena teorija diskurza, ki nas bo v nadaljevanju zanimala, je predvsem delo avtorjev esseške šole, zbrane okrog Ernesta Laclaua in temelji na kritični re­ fleksiji treh miselnih tradicij: strukturalistične, marksistične in hermenevtične. Ta skupina pristopov pojem diskurza razširi, tako da diskurz zajema vse družbe­ ne pojave. Tovrstno pojmovanje je značilnost t. i . poststrukturalističnih in deloma psihoanalitičnih teoretikov oz. teoretičark, kot so Derrida, Barthes, Kristeva, Lacan ter Lacku in Mouffe. Nabor pojmov diskurzivne teorije sega vse od izbranih poj­ mov iz klasične retorike, a zanjo je pomembno predvsem Saussurjevo strukturalno jezikoslovje in njegovo razumevanje jezika. Enako, ali celo bolj, pa je pomembna kritika Saussurjevega znaka, kot jo poznamo iz danske glosematične šole, kasneje pa tudi prek del Benvenista, Barthesa, Lacana in Derridaja. V pričujočem delu se bomo ukvarjali predvsem s to miselno tradicijo, saj je za razvoj teorije diskurza tudi najpomembnejša. Strukturalizem, ki temelji na delih Saussurja, Jakobsona in Hjelmsleva, določa da vsak objekt dobi pomen šele, ko ga je mogoče razlikovati od drugih objektov v sistemu. Da bi razumeli pomen besede »mati«, moramo torej razumeti razlikovalni odnos te besede do besed »sin«, »hči« ali »oče«. Pomen je zato rezultat razlikovalnih odnosov med besedami in stvarmi in ni posledica prej obstoječe povezave med besedami in stvarmi, ki jih te besede označujejo. Še manj pa je posledica inherentnih značilnosti objektov ali praks. Predvsem kasnejše kriti­ ke strukturalizma, ki so naslavljale probleme fiksnosti odnosov med elementi v sis­ temu, zapostavljanje historične dimenzije in izključitev družbene vloge subjekta, so vodile v poststrukturalistični obrat, kot ga poznamo skozi Barthesovo semiologijo (1987; 1969; 1984). Ta poda okvire za razumevanje semiotskih znakov v navezavi na mite, kulturo in družbo, kar nadaljujejo številna dela Derridaja, Lacana in Lacla­ ua. Prav zaradi naslavljanja omenjenih problemov strukturalizma o teoriji diskurza govorimo kot o poststrukturalistični teoriji diskurza. Druga miselna tradicija, ki je znatno vplivala na nastanek in razvoj teorije diskurza, je marksizem. Predvsem je teorija diskurza, zato imenovana tudi postmarksistična teorija, prevzela nekatere nazore, ki posredno zadevajo pojem diskurza in njegovo ideološko dimenzijo. Bolj kot zgodnji marksizem so tu v ospredju dela kasnejših

avtorjev, osrednjo vlogo igra predvsem Gramsci in njegov pojem hegemonije, deloma pa tudi Althusserjeva in Pêcheuxova pojmovanja ideologije, diskurza in subjekta. V tem okviru si teorija diskurza prizadeva predvsem za kritiko neenakih družbenih razmerij. Hermenevtika je miselna tradicija, ki je prav tako vplivala na nazore teorije diskurza. Tu mislimo predvsem na Heideggrovo pojmovanje hermenevtike, ki zadeva ontološke temelje teorije diskurza ter je vplivala na antipozitivistično in antibehavioristično usmerjenost teorije diskurza. Slednjo namreč zanima razumevanje in interpretiranje družbeno produciranih pomenov, ne pa iskanje objektivnih vzročno-posledičnih razlag, kar pomeni, da je osnovni cilj raziskovanja družbe orisati zgodovinsko specifična pravila in konvencije, ki strukturirajo produkcijo pomenov v določenih zgodovinskih kontekstih. V pričujočem besedilu bo temeljni kriterij razlikovanja med drugo in tretjo skupino pristopov predvsem Heiddeggrovo pojmo­ vanje ontološkega in ontičnega in s tem razumevanje dihotomije med diskurzivnim in zunajdiskurzivnim. Kot pokažemo v nadaljevanju, za razliko od tretje skupine pristopov, druga skupina, s Foucaultovo arheologijo v načelu, ohranja razlikova­ nje med diskurzivnimi in zunajdiskurzivnimi elementi, medtem ko tretja skupina omenjeno dihotomijo ukinja. Za razumevanje delitve na diskurzivno in zunajdiskurzivno je primarno razume­ vanje ontološke in ontične razsežnosti diskurza. Razlikovanju med ontičnim in on­ tološkim bomo sledili tako, kot ga je opredelil Heidegger (1997), ki zapiše, da se raziskovanje ontičnega osredotoča na določene tipe objektov in entitet, ki so ume­ ščene v določeni domeni ali »regiji« fenomenov, medtem ko raziskava ontološkega zadeva kategorični predpogoj za take objekte in njihovo raziskovanje. V tem smislu je diskurz tretje skupine pristopov v prvi vrsti ontološka kategorija, diskurz druge skupine pristopov pa primarneje ontična kategorija. Za ponazoritev razlike deni­ mo, da v različnih kontekstih analiziramo konstrukcijo nacionalne identitete. Če pri tem pojem nacionalne identitete privzemamo kot danega, potem raziskava poteka na ontični ravni. Če pa se raziskovanje osredotoča na temeljne predpostavke, ki določajo, kaj razumemo kot identiteto in kako se lotevamo študije tega fenomena ter se sprašujemo o njenem obstoju, potem lahko rečemo, da raziskava poteka na ontološki ravni (glej Glynos in Howarth 2007, 109). V našem primeru gre torej za delitev med diskurzivnim poljem kot ontološkim pojmovanjem, ki ga najdemo v tretjem pristopu (predvsem pri Laclauovi esseški šoli), in ontičnim, torej »kon­ kretnimi diskurzi«, s katerimi se skušajo na različne načine ukvarjati pristopi, ki pri razumevanju diskurza izhajajo predvsem iz Foucaulta. V pričujočem besedi­ lu bo to predvsem KAD (glej Fairclough 1992a, Chouliaraki i n Fairclough 1999, Fairclough 2003). Foucault in Fairclough namreč menita, da diskurz definirajo

zunajdiskurzivne silnice, npr. institucije, politični dogodki, ekonomske prakse in procesi (Foucault 2001, 174; Fairclough 1992a, 1995a; Chouliaraki in Fairclough 1999), medtem ko poststrukturalisti zavračajo delitev med diskurzivnimi in zunajdiskurzivnimi elementi oz. med poljem idej in realnimi objekti (Howarth 1995, 118), saj je zanje »vsak objekt konstituiran kot diskurzivni objekt ...« (Laclau in Mouffe 1987, 90). Razumevanje omenjene delitve je pomembno, ker na področju teorij in analiz diskurza do neke mere še vedno ni povsem jasna razlika med jezikov­ nim in zunajjezikovnim ter med diskurzivnim in zunajdiskurzivnim, iz česar izha­ jajo tudi številne nejasne opredelitve ontološkega/ontičnega razumevanja diskurza. V skladu s tem bomo v nadaljevanju razlikovali med diskurzivnim in diskurzom oz. diskurzi. Pod diskurzivno razumemo to, da so vsi objekti diskurzivni, saj njihov po­ men določa družbeno konstruiran sistem pravil. Po mnenju Laclaua se vedno torej nahajamo znotraj sveta pomenskih praks in objektov. Gozd je lahko objekt naravne lepote, ovira pri gradnji avtoceste ali edinstven ekosistem, odvisno od tega, kakšen pomen mu pripisujemo v danem kontekstu (Howarth 2000, 9). Pomeni, ki se pri­ pisujejo gozdu, so vezani na različne diskurze, ki jih producirajo naravovarstveniki, projektanti ali biologi, in ponavadi so vsi ti diskurzi vpleteni v hegemonski boj, v ka­ terem si prizadevajo za dokončno določitev pomena gozda oz. objekta. V tem smi­ slu bomo sledili Foucaultu in KAD in govorili npr. o naravovarstvenem diskurzu, biološkem diskurzu itd. Diskurz je torej zgodovinsko specifičen sistem pomenov, ki oblikuje identitete objektov in subjektov. Ravno zgodovinska specifičnost določe­ nega diskurza nam priča o tem, da diskurzi niso stalni, temveč se spreminjajo glede na okoliščine. Diskurz, ki v določenih družbenih pogojih prevzame hegemonsko pozicijo, je lahko kmalu izpodrinjen, boj za prevlado pa je vedno političen. V tem kontekstu je osrednjega pomena prav analiza diskurza kot proces analizi­ ranja pomenskih praks in diskurzivnih oblik. V raziskovalni praksi se je zato po­ trebno osredotočiti na analizo jezikovnih in nejezikovnih (semiotskih) tekstov, t j . dokumentov, govorov, medijskih besedil, fotografij, filmov, dogodkov, politik, or­ ganizacije institucij itd. V nadaljevanju to storimo s pomočjo hevrističnega mode­ la, ki vključuje Derridajevo dekonstrukcijo, Foucaultovo problematizacijo in KAD. Vse to bomo storili v skladu z idejo, da jezik in diskurz nista odsev preddoločene »realnosti«. Reprezentacije slednje namreč ustvarjamo s pomočjo jezika. Ta se strukturira z različnimi vzorci diskurzov, kar pomeni, da ne obstaja en sam glavni sistem pomenjenja, kot npr. v Saussurjevem strukturalizmu, temveč imamo opra­ viti z nizom sistemov oz. diskurzov, pri čemer spreminjanje pomena določa he­ gemonski diskurz. Diskurzivni vzorci se vzdržujejo in spreminjajo v diskurzivnih praksah. Njihovo vzdrževanje in spreminjanje pa je treba analizirati glede na speci­ fičen kontekst, v katerem jezik deluje (Jargensen in Phillips 2002,12). Te ideje so v

političnih teorijah in teorijah diskurza predstavljale prelom s klasičnimi esencialističnimi, strukturnimi in pozitivističnimi paradigmami, kar je očitno tudi pri poj­ movanju subjekta, identitete in identifikacije. Sampson (1989, 1-6) ugotavlja, da se je večina sodobnih teoretskih odgovorov na analiziranje identitete izoblikovala kot kritika klasičnega psihološkega razumevanja identitete kot samozadostne oz. individualizirane notranje entitete. Medkulturne študije so pokazale vrsto alternativ psihološkemu pojmovanju identitete. Prav tako je pomembno vlogo igrala feministična rekonceptualizacija patriarhalne različice družbenega, zgodovinskega in psihološkega življenja, ki je pokazala drugačne in­ terpretacije sebstva. Socialni konstrukcionizem je na podlagi Meadovega prispevka pokazal, kako so sebstvo in identitete družbeno konstruirane kategorije. Kritična te­ orija družbe je opozorila na ideološkost razumevanja subjekta v psihologiji, Derrida pa je z dekonstrukcijo problematiziral potrebo po razumevanju subjekta (ali avtorja) kot osrednjega zanimanja psihološkega pristopa. V tem okviru nam bo šlo predvsem za odmik od klasičnega sociološkega ali so­ cialnopsihološkega refleksivnega sebstva in klasičnega voluntarističnega pojmova­ nja akterja. Izognili se bomo tudi pojmovanju subjekta kot racionalnega izvora in podlage družbenim razmerjem, kot tudi radikalno nasprotnemu althusserjanskemu pojmovanju subjekta, ki to postane šele z interpelacijo v določeno subjektno pozicijo. Šlo nam bo tudi za odmik od klasičnega sociološkega vprašanja odnosa med strukturo in delovanjem akterja, kot se ga loteva npr. Giddens (1984). Iden­ titeta je sicer pojem, s katerim se je ukvarjala moderna sociologija, vendar je v so­ dobni postmarksistični, poststrukturalistični in psihoanalitični teoriji dobil nove (re)interpretacije. Kot pravi Bauman (1996, 19), je bil moderni »problem identi­ tete«, kako konstruirati identiteto in jo obdržati trdno ter stabilno, primarni postmoderni »problem identitete« pa je, kako se izogniti fiksaciji in ohraniti odprte možnosti. Moderna teza o identiteti je torej esencialistično predpostavljala nespre­ menljivost identitete, medtem ko je postmoderna posledično zavezana neesencialističnemu oz. celo antiesencialističnemu razumevanju identitete. Skladno s pou­ darjanjem možnosti za emancipacijo želijo postmoderne teorije poudariti odprtost in kontingentnost odnosov v družbeni strukturi, kar prinaša idejo o zaprečenosti subjekta in nezmožnosti totalizacije identitet. V skladu s to logiko tu uporabljamo izraz identifikacija oz. govorimo o različnih politikah identifikacije. Pričujoča monografija je razdeljena na teoretski i n empirični del. V teoretskem delu najprej začrtamo tri temeljne miselne tokove, znotraj katerih se gibljemo skozi celotno razpravo. To so poststrukturalizem, postfundacionalizem in postmarksizem. Pri tem izpostavimo določene temeljne teoretske koncepte, ki jih razvijamo

vzporedno z vpeljavo pojma diskurz. Teoretski del zaključimo z razdelavo hevrističnega okvira, v katerem kot osrednje analitične mehanizme izpostavimo predvsem problematizacijo in dekonstrukcijo. Dokončen prehod na empirično raven vpelje­ mo v metodološkem poglavju, v katerem se ukvarjamo predvsem z analizo teksta in diskurza. Monografijo zaključimo s študijo primera, s pomočjo katere pokažemo na možne aplikacije hevrističnega modela.

»4

nS

^

»Post-(strukturalizem)«

Kot smo že omenili uvodoma, je strukturalizem miselni tok, ki je najbolj vplival na [ teorijo diskurza. Posebej imamo tu v mislili Saussurjevo strukturalno jezikoslovje, J čeprav velja na tem mestu omeniti vsaj še Levi-Straussa, ki je strukturalno jeziko- \ slovje prenesel na področje antropologije in ga naredil dostopnega za družboslovne analize. Če se je miselni tok, ki mu sledimo, okvirno začel s strukturalnim jeziko- [ slovjem, pa moramo prej vsaj okvirno določiti, kaj razumemo s pojmoma struk- ' turalizem in poststrukturalizem. Leta 1973 je Deleuze zapisal, da je prvi kriterij strukturalizma odkritje in priznavanje simbolnega reda. Prav zavračanje mešanja simbolnega z imaginarnim, kakor tudi z realnim je prva razsežnost strukturalizma. Vendar kaj pravzaprav pomeni izraz »(post) strukturalizem«? Lahko bi se sicer stri­ njali z Močnikom (1989, 256-8), ki meni, da je izraz »poststrukturalizem«, ki se uveljavi s teoretiki, kot sta Derrida in Barthes, pravzaprav nesmiseln, ker je nastal iz »reprodukcijskih potreb ideoloških in kulturnih aparatov, zlasti iz potrebe po modnih menjavah v ameriškem univerzitetnem pogonu«. Močnik zato, namesto o poststrukturalizmu, govori o treh strukturalizmih. Jezikoslovnem, za katerega naj bi bila značilna dela kakor Trubeckojeva Načela fonologije, Benvenistovi spisi, av­ torji praškega krožka (predvsem Jakobson), časovno pa naj bi bila to trideseta leta preteklega stoletja. Drugi strukturalizem je po Močniku antropološki oz. psihoana­ litični, rekli bi mu lahko »zunajjezikoslovni«, značilna zanj pa so Lévi-Straussova in Lacanova dela, osrednji čas pa petdeseta leta. Tretji strukturalizem je semiotski strukturalizem iz šestdesetih let. Tudi tu se je vse začelo z jezikoslovjem, ko jeziko­ slovec odkriva strukturalni objekt. Kljub smiselnosti Močnikovega argumenta smo se zaradi preglednosti in jasnosti odločili, da ohranimo uvodoma opredeljene izraze strukturalizem, poststrukturalizem in psihoanaliza. Ko bomo govorili o struktura­ lizmu, bomo imeli v mislih predvsem strukturalno jezikoslovje, poststrukturalizem pa nam bo pomenil predvsem kritično opredelitev do nekaterih temeljnih izho­ dišč strukturalizma, ki jih opredeljujemo v nadaljevanju. V tem smislu bi lahko za 1

poststrukturaliste opredelili prej omenjenega Laclaua z esseško teorijo diskurza, poznega Barthesa, Derridaja in Kristevo. Ko bomo govorili o psihoanalizi, bomo imeli v mislih predvsem lacanovsko teorijo. Ko prehajamo na področje diskurza, torej ne moremo zaobiti Saussurjevega struk­ turalnega jezikoslovja, ki je nedvomno temelj in hkrati rdeča nit strukturalistične ter poststrukturalistične misli. Njegove temeljne koncepte so prevzemali antropo­ logi, literarni kritiki, filozofi in sociologi. Ruski formalisti, Jakobson, Hjelmslev, Lévi-Strauss, Barthes, Lacan in Derrida so zgolj med najpomembnejšimi. V nada­ ljevanju zato na kratko uvedemo Saussurjevo pojmovanje jezika kot strukture. Prav razumevanju jezika je bilo namreč posvečene največ pozornosti pomembnih avtor­ jev, ki so tako ali drugače dopolnjevali, kritizirali ali formalizirali Saussurjeve kon­ cepte, nato pa se bomo natančneje posvetili še drugim Saussurjevim konceptom, ki nas bodo pripeljali do želenega razumevanja diskurza.

Če želimo jasno začrtati smer, v kateri se bomo gibali, moramo začeti pri Saussur- j ju - utemeljitelju modernega jezikoslovja in - bolj sistematično pogledati, katera* njegova dognanja ter pojmi so bili prelomni in kateri so vplivali na kasnejši miselni J tok, ki pelje od Jakobsona, Levi-Straussa, Hjelmsleva, Benvenista, Barthesa, Derri- J daja in navsezadnje tudi do Lacana in seveda Laclaua. Saussurjev najpomembnejši prispevek je bila obravnava jezika kot strukture (oz. sis- * tema, kot temu sam pravi, saj besede struktura ne uporablja). Benveniste (1988, 31) ugotavlja, da s tem jezikoslovje opušča misel, da imajo jezikovni podatki vrednost sami na sebi, kot tudi da so objektivna »dejstva« absolutne vrednosti, ki jih lahko obravnavamo izolirano. Dejansko lahko jezikovne entitete določimo le znotraj sis­ tema, ki jih organizira in obvladuje, in sicer v medsebojnem razmerju enih do dru­ gih. Jezikovni pomeni obstajajo le znotraj strukture, zato je najprej treba izpostaviti in opisati sistem. /V/ jeziku so samo razlike. Še več, razlika v splošnem predpostavlja pozitivne člene, med katerimi se vzpostavlja; a v jeziku so samo razlike brez pozitivnih členov. Naj vzamemo označenec ali označevalec, v jeziku ni ne idej ne glasov, ki bi obstajali pred jezikovnim sistemom, so zgolj pojmovne i n glasovne razlike, ki iz tega sistema izhajajo. /.../ Do­ kaz za to je, da se vrednost člena lahko spremeni, ne da bi se lahko dotaknili njegovega pomena ali glasov, temveč zgolj zato, ker je prišlo do spremembe v kakšnem drugem sosednjem členu. (Saussure 1997,135.)

Jezik je za Saussurja sistem znakov, pri čemer se njihov pomen določa prek med­ sebojnih odnosov oz. razlik v danem sistemu. Npr. a ne more označevati ničesar brez prisotnosti b-ja, oba veljata nekaj le zaradi medsebojne razlike. Skladno s to

logiko predmet proučevanja niso več izolirani pojavi, saj ni več pomembna vsebina neke enote, temveč odnos, v katerem se ta enota nahaja do druge enote. Gledati na jezik (ali na vsak njegov del, fonetiko, morfologijo itn.) kot na sistem razlik, ki ga organizira struktura, pomeni sprejeti strukturalistično stališče. Načelo strukture kot predmeta raziskovanja se s pomočjo Saussurja v jezikoslovje uvede zaradi želje po upiranju izključno historičnemu pojmovanju jezika in kljubovanju klasičnemu jezikoslovju, ki je jezik razdrobilo na izolirane elemente ter se ukvarjalo z razisko­ vanjem njihovih sprememb, zgodovinskim razvojem in slovničnimi pravili (Benveniste 1988). V skladu s to kritiko klasičnega jezikoslovja se Saussurjevo jezikoslovje umešča na področje semiologije. Iz pojmovanja znaka kot enote jezika izhaja, da jezik posta­ ne semiotski sistem in sodi med družbeno določene oblike človeških simbolnih dejavnosti. »Lahko si torej zamislimo znanost, ki proučuje življenje znakov v naročju družbenega življenja /.../. /I/menovali jo bomo semiologija. /.../ Naučila bi nas, iz česa sestoje znaki, kateri zakoni jih upravljajo /.../. Jezikoslovje je del te splošne znanosti, zakone, ki jih bo odkrila semiologija, bo mogoče uporabiti tudi v jeziko­ slovju« (Saussure 1997, 27). S tem je Saussure neodvisno od Peirceove semiotike predvidel utemeljitev discipline, ki je svoj razcvet doživela šele petdeset let kasneje (Škiljan 1997, 269).4 3

:

Z N A K : PRVIČ

Znak je za Saussurja sestavljen iz označevalca (slušne podobe) in označenca (kon­ cepta), ki sta med seboj tesno povezana. Prvo načelo znaka je arbitrarnost vezi med označevalcem in označencem. »Tako nikakršen notranji odnos ne povezuje ideje 'sestra' z nizom glasov s-o-r, ki j i rabi za označevalec; prav lahko bi jo predstavljal katerikoli drug niz, dokaz so razlike med jeziki in obstoj različnih jezikov. Označenec 'vol' ima na eni strani meje označevalec b-ô-f, na drugi strani pa o-k-s (Ochs).« (Saussure 1997, 81). Pri tem arbitrarnost ne pomeni, da je označevalec odvisen od popolne svobode posameznika. Ta je seveda vpet v določeno jezikovno skupino. Arbitrarnost znaka pomeni, da znak ni motiviran, torej je označevalec arbitraren glede na označenca, s katerim ga v resničnosti ne spaja nič naravnega (Saussure 1997, 82). To pomeni, da nimamo opraviti z avtonomnimi entitetami, ki bi jih 3

•

Semiologija je v e z a n a n a Saussurjevo evropsko tradicijo, semiotika pa se izvorno uporablja z a označevanje m i s l i ameriškega pragmatika Peircea (Singer 1984, 4 2 ) . V e n d a r se je sodobno razlikovanje m e d p o j m o m a zabrisalo i n v današnjem času je v splošni rabi i z r a z semiotika, s k a t e r i m sta mišljeni semiologija i n semiotika oz. m e d d i s c i p l i n e , katerih s k u p n a točka je splošni F e n o m e n pomena v družbi (glej Pinter 1997,

4

•

22).

Kasneje bo Barthes ( 1 9 6 9 , 11) trdil ravno nasprotno. Z a n j jezikoslovje n i del splošne z n a n o s t i o z n a k u , t e m v e č je semiologija del jezikoslovja. Semiologija je zanj z n a n o s t o z n a k i h i n p o t e m t a k e m i z h a j a i z jezikoslovja. H k r a t i ugo­ tavlja, da se jezikoslovje razgrajuje, dekonstruira i n prav to razgradnjo jezikoslovja Barthes ( 1 9 7 8 / 2 0 0 3 , 22) i m e n u j e semiologija.

opredeljevala njihova »naravna« danost ali esenca, temveč se njihov pomen veže na sistem v celoti. Na tem mestu se želimo za trenutek ustaviti pri Benvenistovem popravku Saussurjeve opredelitve znaka. Kot smo pravkar poudarili, je znak v prvi vrsti arbitraren, kar pomeni, da ni naravne povezanosti med označevalcem oz. sliko in označencem oz. pojmom. Vendar to ne pomeni, da je izbira povsem poljubna. Če želimo, da bi nas ljudje razumeli, se moramo podrediti skupnim družbenim pravilom, ki določajo pomene. Zato Saussure meni, da jeziki ustvarjajo svoje lastne kategorije, saj jeziki na različen način organizirajo svet. Saussure govori o arbitrarnosti odnosov med označevalcem in označencem, Benveniste pa to problematizira. Arbitrarnost prav­ zaprav pomeni nemotiviranost označevalca do označenca, s katerim ga v realnosti ne veže nikakršna naravna vez. Saussure z označencem razume pojem in na tem mestu Benveniste opozarja na Saussurjevo napako. {

Očitno je, da je sklepanje izkrivljeno, ker se je Saussure skrivaj i n

nezavedno zatekel po pomoč k tretjemu členu, ki v začetno definicijo ni bil vključen. T a tretji člen je stvar sama, realnost. Saussure sicer lahko govori, da pojem samostalnika »soeur« ni povezan z označevalcem s-ô-r, vendar kljub temu misli na realnost pojma. Ko govori o razliki med h-o-fin o-k-s, se sebi navkljub sklicuje na dejstvo, da se ta dva izraza nanašata na isto realnost. I n tako se stvar, ki je bila najprej namerno izključena iz definicije znaka, vanjo vrača prek ovinka i n v njej permanentno vzpostavlja protislovje. (Benveniste 1988,

60.)

Zdaj lahko vidimo, da je arbitrarno to, da se določen znak in ne kak drug nanaša na določen element realnosti in ne na kakega drugega (Benveniste 1988, 62). Resnič­ na arbitrarnost torej ni med označevalcem in označencem, temveč med znakom in realnostjo, na katero se nanaša. K temu problemu se bomo še vrnili v nadaljevanju, ko bomo pravkar povedano razložili tudi z Lacanovim primerom. Vrnimo se k Saussurju in znaku kot delu sistema. Saussure pokaže, da znak dobi svoj pomen v odnosu do drugih znakov v nekem danem sistemu. Saussure navaja vsaj dva primera, k i ponazarjata diferencialnost znaka. Prvi primer je identiteta dveh hitrih vlakov Ženeva-Pariz ob 8.45 zvečer, ki vozita v presledku štiriindvajse­ tih ur. Za nas je to isti vlak, čeprav so bržkone lokomotiva, potniki in osebje vsako­ krat drugi. To, kar daje identiteto temu vlaku, je njegovo mesto v sistemu vlakov, ki ga razberemo iz voznega reda. Vlak torej ostaja »isti« vlak, četudi so osebje in vago­ ni drugi. Pomembna je zgolj razlika do vlaka, ki potuje npr. na neki drugi relaciji ali ob neki drugi uri. Podoben je primer šahovske igre. Določena figura, npr. konj, v svoji čisti materialnosti, torej zunaj šahovnice in okoliščin igre, ne predstavlja

za igralca popolnoma ničesar, konkretna vsebina igre postane šele, ko prevzame svojo vlogo v odnosu do drugih šahovskih figur na šahovnici. Potemtakem je tudi zgolj materialnost figure nadomestljiva s katerimkoli drugim predmetom, npr. fižolčkom, če ta zavzema isti odnos do ostalih figur v sistemu (glej Saussure 1997, 123-5). To zanikanje esence elementov ima seveda širše epistemološke implika­ cije, predvsem za poststrukturalistično teorijo, ki zagovarja neesencializem druž­ bene identitete subjekta, saj se identiteta subjekta spreminja glede na odnos, v katerega se ta vpenja v določeni družbeni situaciji oz. strukturi. V tem kontekstu je pomemben tudi pojem vrednosti, ki ga vzpostavljata dve načeli. Vrednost določa različna stvar, ki jo je mogoče zamenjati za tisto, katere vrednost je treba določiti, določajo pa jo tudi podobne stvari, ki jih je mogoče primerjati s tisto, za katere vrednost gre. Ta dejavnika sta potrebna, da bi vrednost obstajala. Da bi ugotovili, koliko je vreden novec za pet frankov, moramo vedeti, da ga je mogoče zamenjati za določeno količino katere od njega različne stvari, npr. kruha, in ga primerjati s katero podobno vrednostjo iz istega sistema, npr. novcem za en frank, ali denarno enoto katerega drugega sistema, npr. dolarjem. Substanco torej določa šele tisto, kar obstaja zunaj elementa. Ker je del sistema, nima samo po­ mena, temveč ima predvsem vrednost (Saussure 1997,130). V jeziku so tako zgolj razlike. Še več, razlika v splošnem predpostavlja pozitivne člene, med katerimi se vzpostavlja; a v jeziku so samo razlike brez pozitivnih Členov. Dokaz za to je, da se vrednost člena lahko spremeni, ne da bi se dotaknili njegovega pomena ali glasov, temveč zgolj zato, ker je prišlo do spremembe v katerem drugem sosednjem Členu (Saussure 1997,135).

L A N G U E IN P A R O L E

Logična posledica arbitrarnosti znaka je tudi razlikovanje med langue in parole. Kot smo pokazali: če je znak arbitraren, gre za popolnoma odnosno entiteto, in če želimo definirati in identificirati znak, moramo proučiti celoten sistem odnosov in razlik, ki ga določajo. Moramo torej razlikovati med različnimi substancami, v katerih se znaki manifestirajo, kot tudi med formami, ki jih oblikujejo. Kadar izvajamo to operacijo, izoliramo sistem pravil, na katerem je osnovano določeno jezikovno obnašanje ali manifestacija (Culler 1976, 34). Ta sistem pravil Saussure imenuje langue (jezikovni sistem) in ga loči od parole (govorice) kot komunikacij­ skega dejanja. Pri pojmovanju govorice Saussure uvede pojem intersubjektivnosti in s tem pou­ dari pomen družbe pri obravnavi govorice. Govorica tako pripada individualnemu, predvsem pa družbenemu področju (Saussure 1997, 20-6). Iz tega izhaja tudi

ločevanje med jezikovnim sistemom in njegovo obliko pojavnosti oz. govorico, kar omogoča, da se jezik sploh vzpostavi kot predmet proučevanja strukturalnega jezikoslovja. Langue je jezikovni sistem norm in pravil, parole pa manifestacija sis­ tema, torej govor oz. govorno dejanje, v katerem posameznik kombinira in izbira naučena pravila jezikovnega sistema. Predmet Saussurjeve analize ni opis govor­ nega dejanja, temveč določanje pravil kombinacije elementov jezika. Saussure je namreč želel izolirati raven jezika, ki bi bila dostopna za jezikovno analizo. Pomen razlikovanja med langue in parole je izluščiti tisti del jezika, ki je neodvisen od zunanjih vplivov (Saussure 1997, 25; Škiljan 1997, 270-1). Predmet jezikoslovja je določanje enot in pravil kombinacije elementov jezika. 5

{

Ko ločimo jezik od govora, hkrati ločimo 1. družbeno od individu­

alnega; 2. bistveno od drugotnega i n bolj ali manj naključnega. Jezik n i funkcija govorca, temveč je proizvod, ki ga posameznik pasivno sprejme; nikoli ne zahteva vnaprejšnjega premisleka, razmišljanje pa posega vanj le pri urejevalni dejavnosti /.../. Govor pa je, v nasprotju s tem, in­ dividualno dejanje volje i n razuma, v katerem je treba razlikovati 1. kombinacije, s katerimi gov­ orec uporablja jezikovni kod, da bi izrazil svojo osebno misel; 2. psihofizični mehanizem, ki m u omogoča, da te kombinacije povnanji. (Saussure 1997,

25.)

Prav poskus spoznavanja znaka Saussurja vodi k ločevanju in vzpostavitvi langue kot predmeta proučevanja. S l N H R O N O IN DIAHRONO

Ker jezikovni sistemi definirajo razmerja med svojimi enotami, lahko po Saussurjevem mnenju sistem proučujemo v njegovi sistematičnosti samo, če je statičen. Vsaka sprememba namreč spremeni razmerje med enotami in posledično tudi ves sistem. Zato razlikujemo dva jezikovna prijema: sinhrono jezikoslovje, ki se ne ukvarja s spremembami v jeziku, in diahrono jezikoslovje, ki opisuje jezikovno dinamiko in spremembe (Škiljan 1997, 272). Saussure daje prednost sinhroni osi jezika in se s tem odloči zanemariti zgodovinskost jezika. Posledično vpliva na to, da se strukturalno jezikoslovje loteva predvsem sinhrone oz. statične ravni, zapo­ stavlja pa veliko bolj izmuzljivo diahrono raven. Za Saussurja je sinhroni zakon splošen, ni pa imperativen, kar pomeni, da v jeziku nobena sila ne zagotavlja, da bi se zakonitost, kadar na kateri točki velja, tudi ohranila. Sinhroni zakon je preprost izraz obstoječega reda in le ugotavlja stvarno stanje. Pomeni študijo jezikovnega sistema v določenem stanju, brez upoštevanja časovne razsežnosti. Na drugi strani Razlikovanje je približek C h o m s k y j e v i ( 1 9 6 ; ) delitvi n a jezikovno kompetenco, ta b i ustrezala langue, i n jezikovno performanco, k i b i ustrezala S a u s s u r j e v e m u parole.

5

•

je diahroni vidik študija jezikovnega sistema v njegovem razvoju. Culler poudarja, da tudi zgodovinskost jezika izhaja iz arbitrarnosti znaka. Če bi namreč obstajala naravna vez med označevalcem in označencem, potem bi znak imel nespremenlji­ vo jedro. Zaradi arbitrarnosti znaka pa se ta odnos neprestano spreminja. Prav tako je sinhrona raven proučevanja jezika posledica arbitrarnosti znaka, kajti če znak nima absolutnega jedra, potem je lahko definiran samo prek odnosa z drugimi znaki v danem časovnem obdobju. Kljub tej analitični delitvi se je treba zavedati, da je razlikovanje med diahrono in sinhrono ravnjo jezika fiktivna. Že Saussure je poudarjal, da diahrone izjave izvirajo iz sinhronih. Kadar govorimo o spremem­ bah besed in postuliramo diahrono identiteto, povzemamo niz sinhronih identitet. Zgodovinske spremembe jezika izvirajo iz sinhronih identitet (Culler 1976, 35-40; Saussure 1997,105-9). P A R A D I G M A IN S I N T A G M A

Saussure razmerja, ki jih jezikovne enote, znaki in vrednosti vzpostavljajo med se­ boj, raziskuje na dveh oseh: sintagmatski ali kombinacijski (enote si v sporočilu sledijo ena drugi in njihovo sosledje določajo možnosti kombiniranja elementov v sekvence) in paradigmatski ali asociativni (enote se povezujejo v sistem v skladu s svojimi skupnimi lastnostmi). Obe osi skupaj tvorita način delovanja jezika. Pri proučevanju jezika se jezikoslovec ukvarja z identiteto in razliko med elementi. Nasprotja se tvorijo tako, da črko b razumemo v razmerju do črke p. Sintagmatska os pomeni kombiniranje elementov v nekem zaporedju, paradigmatski odnosi pa pomenijo nasprotja med elementi, ki se lahko medsebojno nadomeščajo. Ko je člen umeščen v sintagmo, dobi vrednost zato, ker je v nasprotju s tem, kar je pred njim ali za njim ali z obojim. Na drugi strani pa se zunaj diskurza besede, ki imajo kaj skupnega, povezujejo v spominu in tako nastajajo skupine, v katerih se vzpostavi­ jo najrazličnejši odnosi (Saussure 1997,138-142). Shematsko bi torej lahko dobili naslednjo sliko: S H E M A 1: PARADIGMATSKA IN SINTAGMATSKA OS SINTAGMATSKA OS

A

B

C

D

A'

B'

C

D*

A"

B"

C"

D"

A'"

B"'

C "

D"'

Ali konkretneje, če pogledamo shemo 2, kako je npr. v zahodni kulturi strukturiran glavni dnevni obrok: S H E M A 2: PARADICMATSKA IN SINTAGMATSKA OS NA PRIMERU SINTAGMATSKA

os

hladna predjed

topla predjed

glavna jed

sladica

narezek

testenine

jagnje

štruklji

hobotnica v solati

juha

zrezek s prilogo

palačinke

karpačo

rižota

riba s prilogo

torta

Prav delitev na paradigmatsko in sintagmatsko os je najverjetneje najčistejši pri­ kaz dojemanja jezika kot strukture oz. strukturalističnega pojmovanja jezika. Kot poudarja Culler (1976,49), ne gre zgolj za to, da je jezik sistem elementov, ki se v celoti definirajo glede na medsebojne odnose, temveč da je jezikovni sistem sesta­ vljen iz različnih ravnin. Na vsaki od ravnin je mogoče identificirati elemente, ki se medsebojno razlikujejo in kombinirajo z drugimi elementi, tako da oblikujejo višjo ravnino formacije, pri tem pa načelo zgradbe vsake ravnine ostaja enako. Ta kratek oris Saussurjeve dediščene je izhodiščna točka, iz katere bomo razpravo pripeljali do temeljnih pojmov teorije diskurza. V nadaljevanju se zato osredotočamo predvsem na pojme, ki nas bodo posredno pripeljali do razumevanja diskurza, kot ga pojmujeta uvodoma opredeljeni druga in tretja skupina pristopov. Z drugimi besedami, v nadaljevanju obravnavamo avtorje, ki so se tako ali drugače sklicevali na Saussurjevo teoretsko dediščino. Pri tem ni naš cilj celostna obravnava teoretske­ ga opusa posameznega avtorja ali šole, temveč osredotočenje na pojme, ki jih bomo v nadaljevanju uporabili pri snovanju teoretskega in hevrističnega orodja.

>u u D

ce. O < Z

N h V tem kontekstu je pomembno interpretacijo Saussurjevega znaka nudil predvsem ? Hjelmslev, danski jezikoslovec, ki ga umeščamo v glosematsko oz. kopenhagensko ; j šolo, ki je bila sredi dvajsetih let preteklega stoletja osrednja jezikoslovna šola, nastala » pa je po zgledu praške lingvistične šole. Hjelmslev je od Saussurja prevzel predvsem j dve osrednji predpostavki. Prvič, jezik ni substanca, temveč forma, in drugič, jezik je • hkrati izražanje (katere glasove uporabljamo za prenos pomena) in vsebina (način, kako je pomen predstavljen). Obe predpostavki je Saussure združil v svoji teoriji zna­ ka. Hjelmslev je želel Saussurjevo razlikovanje med formo in substanco pripeljati še dlje. Predvsem v smeri radikalnega formalističnega pristopa k Saussurjevemu poj­ movanju znaka (Ducrot in Todorov 1979,21). Eden izmed pomembnejših poudarkov Saussurjeve teorije je namreč ta, da sistema ne določajo več enote, temveč razmerja med njimi. Na ta način je znak pri Saussurju ločen na označevalca in označenca. Označenec besede raca ni žival raca, temveč miselni koncept race. Potemtakem ozna­ čevalci konstituirajo raven izražanja, označenci pa raven pomena. Da bi Hjelmslev vzpostavil res formalno klasifikacijo, je šel še dlje. Razdelil je besedo, natančneje monem, »kobila« na dve manjši pomenski enoti: »konj« + »samica«, ti dve enoti je mo­ goče komutirati in ju uporabiti za tvorjenje novih monemov (prašič + samica = svinja, konj + samec = žrebec) (Barthes 1973,44). Hjelmslev je torej opustil Saussurjevo ide­ jo, da je osnovna jezikovna enota znak, in vpeljal fonem kot enoto, manjšo od znaka. Tudi poimenovanje besede teliček /calf/ je npr. sestavljeno iz več fonemov /k/, /se/ in /f/. Če na isti način obravnavamo substanco, potem lahko rečemo, da je znak teliček sestavljen iz treh drugih znakov: govedo, mlad, samec. Medtem ko fonologija vsak fo­ nem definira glede na to, da ga razlikuje od ostalih fonemov, pa Hjelmslev elemente definira glede na kombinacije njihovih medsebojnih razmerij (Hjelmslev 1963,70). Kljub temu, da Saussure nedvomno pomeni prelomnico, pa sta v njegovi teoriji je­ zika prisotna predvsem dva ključna problema. Prvi je, da Saussure jezikovni diskurz

pojmuje kot jezikovno enoto, ki ni daljša od enega stavka, kar mu je onemogočalo prehod iz strogo jezikovnega pomena na semiološki sistem. Drugi problem pa izhaja iz njegovega pojmovanja jezika kot forme, ne pa tudi kot substance, kar pomeni, da je vsak element sistema definiran izključno s pomočjo pravil kombinacije in zamenja­ ve. Npr. šahovske figure so lahko zamenjane s fižolčki in šah lahko še vedno igramo, če poznamo pravila igre. Vendar imamo v tem Saussurjevem univerzumu razlik, ki mu vladajo formalna pravila, opraviti z izomorfizmom, kajti tu vsaki besedi ustreza zgolj en koncept. Saussurjev izomorfizem med označevalcem in označencem po­ meni, da zgolj en koncept ustreza vsakemu izmed nizov glasov. Zaradi prepričanja, da je jezik forma in ne substanca, je posledično vsakršna substantivna razlika med zvokom in konceptom ignorirana. Označevalec in označenec postaneta nerazločljiva in dualnost znaka takorekoč propade. Prav zato šele Hjelmslevova radikalizacija strukturalnega formalizma preseže omenjeno nekonsistentnost. Rešitev, ki se skriva v izoliranju enot, manjših od besed, je zato ključna. Glasovi, ki sestavljajo besede, so lahko razdeljeni na posamične glasove (foneme), s čimer pokažemo, da med temi enotami ni izomorfizma. Beseda »cow« je lahko razdeljena na tri foneme »c-o-w« in na vrsto konceptualnih sestavnih delov - žival, samica, odrasla. Pri tem postane jasno, da nimamo opraviti z enoznačno korekcijo med enotami obeh ravni. V tem smislu postane možen tudi popolnoma formaliziran opis jezika. S pomočjo jezikov­ nega formalizma, s katerim prekinemo povezavo med jezikovnimi kategorijami in substanco, ki j i pravimo govor, je omogočena nadgradnja strukturalne analize na ra­ ven družbenega življenja, kar odpre pot Barthesovi generalizirani semiologiji. Hjelmslev tako uvede razlikovanje, ki je pomembno za proučevanje semiološkega in ne zgolj jezikovnega znaka. Njegov poudarek, da ima vsaka izmed ravni dve pla­ sti: formo in substanco, je pomemben prav za semiologijo. Kadar imamo namreč opravka s semiološkim in ne zgolj z jezikovnim znakom, se je treba zavedati, da ima semiološki znak isto sestavo kot jezikovni (označevalec - označenec), vendar se semi­ ološki znak od jezikovnega razlikuje na ravni substance. Veliko semioloških sistemov (predmeti, gibi, podobe) ima substanco izraza, katere bistvo ni v pomenjanju: to so pogosto uporabni predmeti, ki pa jih družba uporablja tudi zato, da pomenijo: obleka rabi za zavarovanje, hrana za prehranjevanje, obe hkrati rabita tudi za pomenjanje. Znak ima torej širšo, antropološko vlogo, ugotavlja Barthes (1973,39-42), ki jo kasne­ je prevede v svoj dvostopenjski sistem signifikacije, temelječ na dveh ravneh: denotaciji in konotaciji. Pri tem konotativno raven oz. jezik predstavlja znak, ki ga tvorita označevalec in označenec, na denotativni ravni pa ta isti znak postane označevalec novega označenca, ki skupaj tvorita nov znak, ki deluje na ravni mita (Barthes 1984, 115). Vendar moramo, preden dokončno preidemo k Barthesu, predstaviti prispevek še enega teoretika, ki je za našo nadaljno formalizacijo jezikovnih konceptov na po­ dročju teorije diskurza zelo pomemben. Gre za Jakobsona in njegovo tematizacijo metaforične in metonimične osi.

Jakobson je bil vodilna osebnost moskovskega jezikoslovnega centra, praškega j lingvističnega krožka in kopenhagenskega lingvističnega kroga. Stremel je k razuj mevanju jezika v vseh njegovih pojavnih oblikah. Pokazal je, da jezika ni mogoče v izolirati od vselej pomenljivega človeškega vedenja. Signifikacija je fenomen, ki j zajema celoten kulturni univerzum, saj znaki obstajajo povsod, tudi zunaj govorje' nega jezika. Prav zato, ker je znakov tako veliko, se mora semiotika vzpostaviti kot interdisciplinarna veda. Za praško šolo je bila torej posebej pomembna semiotska naravnanost. Semiotika je bila obravnavana predvsem kot radikalno drugačna od tradicionalnih literarnih študij. Jakobson je naredil pomemben premik od osredo­ točenja na znak (jezik, kod) na osredotočenje na sporočilo (tekst) (Doležel 1995). Ob tem je najpomembnejše, da je pokazal, da interpretacija semiotskega elementa pomeni njegovo »prevajanje« v neki drugi element (lahko tudi diskurz). Ta »pre­ vod« pa vedno kreativno obogati prvotni element (pomen) (Eco 1994, 407). Svojo teorijo je postuliral predvsem na treh načelih. Menil je, da vsaka jezikovna inova­ cija lahko deluje le, če je sprejeta in vključena z družbenim konsenzom, enako pa velja tudi za vse druge komunikacijske sisteme. Trdil je, da vsak semiotski sistem sledi splošnim semiotskim pravilom in deluje kot kod, k i je povezan s specifičnimi geografskimi in etničnimi skupinami. Kod je treba razumeti kot sinhrona pravila in kot diahrone formacije, podvržene spremembam. 1

Kar nas bo posebej zanimalo, je predvsem Jakobsonova analiza afazične motnje, saj je teze o afaziji zgradil na Saussurjevem razlikovanju med paradigmatsko in sintagmatsko osjo. V tem kontekstu je Jakobson govoril o metaforični (paradi­ gmatski) in metonimični (sintagmatski) osi, pri čemer prva ustreza afazični motnji (odsotnost metaforičnega) na osi podobnosti, druga pa afazični motnji (odsotnost metonimije) na osi bližine. Poznamo torej dva temeljna tipa afazije. Za afazike prvega tipa (nezmožnost selekcije) je kontekst nujen in odločujoč dejavnik. Kadar

tak bolnik naleti na drobce besede ali stavka, jih brez težav dopolni. Bolj kot so njegove izjave odvisne od konteksta, bolje se bo znašel pri jezikovni nalogi. Vendar pa npr. stavka »Dežuje.« ne bo mogel izgovoriti, če ne bo videl, da zunaj v resni­ ci dežuje. Kadar je selektivna zmožnost močno prizadeta, čut za kombinacijo pa vsaj delno ohranjen, tedaj celotno bolnikovo besedno vedenje določa bližina. Temu tipu afazije lahko rečemo motnja na osi podobnosti. Podobnost pomeni povezova­ nje simbolov metajezika s simboli, na katere se jezik nanaša. Podobnost povezuje metaforični izraz z izrazom, ki ga zamenjuje. Bližina pa pomeni zmožnost vzdr­ ževanja hierarhije določenih jezikovnih enot. Poškodba zmožnosti oblikovati propozicije ali, splošneje, preproste jezikovne entitete povezati v bolj zapletene enote, je značilna za tip afazije, ki je nasprotna ravnokar opisanemu tipu. Pri tem tipu ni nebesednosti, saj je ohranjena entiteta prav beseda, za katero lahko rečemo, da je najvišja med jezikovnimi enotami. Stavke sestavljamo iz besedne zaloge, ki nam jo dobavlja kod. Afazija nezmožnosti kontekstualiziranja, ki j i lahko rečemo motnja na osi bližine, zmanjšuje obseg in raznolikost stavkov. Sintaktična pravila, ki orga­ nizirajo besede v višje enote, so izgubljena. Stavek razpade v kup besed in postane kaotičen. Besede, ki imajo slovnične naloge, denimo vezniki, predlogi, zaimki in členi, prvi izginejo in odstopijo mesto t. i . telegrafskemu slogu, medtem ko pri motnji na osi podobnosti trmasto vztrajajo. Manj kot je beseda slovnično odvisna od konteksta, bolj vztrajno se ohranja v govoru afazikov z motnjami na osi bližine in hitreje jo izpustijo bolniki, ki imajo motnje na osi podobnosti. Obe afazični motnji sta torej bodisi zmožnost selekcije in zamenjave bodisi kombinacije in kontekstiranja. Pri prvi prizadetosti gre za poslabšanje metajezikovnih operacij, druga pa poškoduje zmožnost za vzdrževanje hierarhije jezikovnih enot. Pri prvem tipu afazije je odpravljeno razmerje podobnosti, pri drugem pa razmerje bližine (Jakob­ son 1989, 89-116). Zahvaljujoč Jakobsonovim študijam afazije je bil fonološki model širše apliciran predvsem na psihoanalizo. Jakobsonovo razlikovanje med dvema tipoma afazije je omogočilo analizo mehanizmov jezikovnega pridobivanja znanja in njenih zako­ nitosti. Kot poudarja Jakobson, vsak jezikovni znak predpostavlja svojo razvrstitev prek dveh različnih operacij: kombinacije in sestavljanja, s pomočjo katerih znaki pridobijo svoje mesto v skladu z skladenjskimi pravili in zaporedjem, Id jih tvorijo z drugimi znaki, ter z izbiro i n zamenjavo, s pomočjo katere je znak lahko zame­ njan z drugim v katerikoli situaciji. To razlikovanje ustreza dvema jezikovnima osema, ki ju Saussure imenuje sintagmatska in paradigmatska. Kombinacija in zamenjava sta za Saussurja edini dve operaciji, k i lahko uravnavata odnose med znaki. Pri motnji podobnosti je oseba nezmožna zamenjevati besede, medtem ko je njena sposobnost kombiniranja besed nemotena. Pri asociativni motnji pa ose­ ba ni sposobna kombiniranja besed in ima težave z asociacijami. Jakobson prvo

motnjo poveže z retorično figuro, imenovano metafora, saj gre tu za problem pre­ poznavanja podobnosti, drugo pa z metonimijo, saj gre pri drugem tipu motnje za problem asociacije (Dosse 1997a, 58; Jakobson 1956, 76-82; Laclau, neobjavljen rokopis, 5). Za Freudovo analizo sanj je odločilno vprašanje, ali simboli in časovne sekvence temeljijo na bližini (Freudovem metonimičnem premeščanju in sinekdotičnem zgoščevanju) ali na podobnosti (Freudovi identifikaciji in simbolizmu) (Jakobson 1956, 76-82; 1989, 110-6). Lacan je temu ustrezno konceptualiziral freudovsko željo kot metonimično veriženje označevalca, lacanovski subjekt pa kot metaforični učinek (Močnik 1989, 256). Če povzamemo: v skladu z jezikoslovnim razlikovanjem med paradigmatskim in sintagmatskim imamo v retoriki ustrezno vzporednico med metaforo in metonimijo, v psihoanalizi med zgoščenostjo in pre­ mestitvijo ter v Laclauovi politični teoriji diskurza med ekvivalenco in razliko. jezikoslovje

paradigmatsko

sintagmatsko

retorika

metaforično

metonimično

psihoanaliza

zgoščevanje

premestitev

politična teorija

ekvivalenca

razlika

Deleuze (1995, 55-6) poudarja, da je premestitev zares strukturna ali simbolna: bistveno pripada mestom v prostoru strukture ter tako ukazuje vsem imaginarnim preoblekam bitij in objektov, ki bodo drugotno zasedli njena mesta. Zato struktura­ lizem namenja toliko pozornosti metafori in metonimiji. Nista namreč nikakršni figuri imaginacije, temveč v prvi vrsti strukturna dejavnika. Celo glavna strukturna dejavnika, če izražata dve stopnji svobode premeščanja, od enega niza k drugemu ter znotraj enega in istega niza. Podobno tudi za Laclaua logika metafore in metonimije predstavlja matrico delovanja vseh retoričnih tropov in procesa signifikacije nasploh. V svojem neobjavljenem rokopisu Articulation and the Limits of Metaphor pravi, da signifikacijo omogoča njeno delno zaprtje, kar vodi v diskurzivno produk­ cijo praznih označevalcev. Poglejmo primer, ki ga navaja Laclau. Predpostavljajmo, da obstaja soseska, v kateri imajo problem z rasističnimi izpadi skrajnežev. Edini akter, k i je tem izgredom sposoben nasprotovati, je lokalni sindikat. Seveda najprej pomislimo, da navadno naloga sindikata ni, da se spopada z lokalnimi rasi­ stičnimi izgredi, vendar v tem primeru je tovrstna vloga sindikatov splet okoliščin, ki vladajo v tej soseski. Narava prevzema tovrstne pozicije sindikata v tem okolju je v osnovi kontingentna in poteka na metonimični osi, saj bi dejavnost sindikata v boju proti rasizmu lahko prevzel tudi katerikoli drugi akter. Vendar denimo, da ta sindikat v soseski dolgoročno prevzame vlogo boja proti rasizmu. V tem prime­ ru se bodo ljudje tega navadili in povsem normalno se j i m bo zdelo, da sindikat

prevzema to vlogo. Torej tisto, kar je bilo sprva stvar povsem kontingentne artikulacije, v tem primeru postane del osrednjega pomena delovanja sindikatov. Meto­ nimično logiko zamenja metaforična. Ta prehod je osrednji za razumevanje logike razlike in ekvivalence ter hegemonske operacije, kot jo razlagamo v nadaljevanju. Disolucija neke hegemonske formacije pa na novo oblikuje možnosti za kontingenco, torej povratek od metaforične formacije do metonimične relacije. Vidimo torej, da so implikacije strukturalnega jezikoslovja temeljito določale hu­ manistične vede. Do prvega strukturalnega vala v širši humanistiki je prišlo v pet­ desetih in poznih šestdesetih letih preteklega stoletja, ko je najprej Lévi-Strauss, izhajajoč iz epistemološke pozicije Jakobsonove fonologije (glej 1989), začrtal te­ melje strukturalni antropologiji. Kasneje je na podlagi Jakobsonove teorije o dveh jezikovnih oseh (metaforični in metonimični) Lacan formuliral povratek k Freudu, vplival pa je tudi na Althusserja, Derridajev poststrukturalizem in semiotiko (Moč­ nik 1989, 256-7). Kljub temu, da je Jakobson splošno uveljavljeno in priznano ime, pa npr. v sodobni literarni teoriji in estetiki prevladuje mnenje, da je struktu­ ralizem francoski pojav. In čeprav prispevek praške šole ni popolnoma spregledan, se ga obravnava zgolj kot del ozadja nastanka francoske humanistične tradicije (Doležel 1995, 57). V zadnjih desetletjih je strukturalistična tradicija doživela ko­ renita preoblikovanja, ki so pripeljala do tega, čemur pravimo poststrukturalistič­ ni moment. Skupni imenovalec teh preoblikovanj in reinterpretacij je bil dvom o pojmu zaprte totalnosti, ki je bil osrčje klasičnega strukturalizma. Kot bomo videli tudi v nadaljevanju, je ideja nezmožnosti popolnega zaprtja sistema ali strukture botrovala tako Barthesovemu opusu kot tudi Lacanu in Derridaju (Laclau 1993, 433-4). Poleg strukturalnega jezikoslovja je tudi obrat k formalizmu vsaj v treh točkah po­ membno vplival na teorije diskurza in širše tudi na francosko poststrukturalistično misel: •

•

Prvič, če abstraktni sistem formalnih pravil, ki uravnavajo kombinacijo in zamenjavo med elementi, ni več nujno vezan na določeno substanco, po­ tem je lahko vsak pomenski sistem v družbi - npr. pohištvo, moda, hrana - opisan znotraj omenjenega sistema. To je mišljenje, ki ga je semiologija ohranjala vse od šestdesetih let dalje, začenši z deli Barthesa in Kristeve. Vse bolj je stopala v ospredje ideja, da se diskurz ne nanaša na določen niz objektov, temveč na vidik, s katerega je mogoče ponovno opisati totalnost družbenega življenja. Drugič, formalizem prinese tudi padec substancialne razlike med jezikov­ nim in nejezikovnim. Z drugimi besedami, razlikovanje med dejanjem in

strukturo postane znotraj širše kategorije pomenskih totalnosti drugotno, kar posebej poudarja Laclauova teorija diskurza. Tretjič, strogi formalizem je prinesel tudi idejo o tem, da morajo biti vse različnosti pojmovane kot odnosi razlik, torej kot strukturi notranje. Su­ bjekt ni mogel biti več pojmovan kot nosilec ali vir pomena, temveč zgolj kot ena izmed mnogih določenih lokacij znotraj pomenljive totalnosti. »Smrt subjekta« je bila ena izmed bitk klasičnega strukturalizma. Način, na katerega govorec oblikuje stavke, ni mogel biti več dojet kot izraz volje avtonomnega subjekta, temveč je bil ta npr. določen glede na to, kako so bile strukturirane institucije. Naloga teorije diskurza je, da razkrije te osnovne zakonitosti klasičnega strukturalizma, ki vplivajo na produkcijo družbenega pomena (Laclau 1993,422).

Kadar skušamo zajeti Barthesove ideje, moramo najprej poudariti, da je njegov opus v grobem mogoče razdeliti na zgodnejše obdobje, v katerem je v ospredju vpliv strukturalnega jezikoslovja, formalizma in marksizma, in poznejše - poststrukturalistično obdobje, ki nastopi predvsem z delom S/Z (1987). Razlika med obema obdobjema je predvsem v Barthesovem pojmovanju dvojice denotacija-konotacija, saj denotacija pri Barthesu v drugem obdobju dobi drugačen pomen, kot ga ima v njegovih zgodnejših delih. V delu Mitologije (1984) Barthes jezik pojmuje kot komu­ nikacijski sistem, pri čemer je prva raven signifikacije jezik kot objektivno, druga pa jezik kot mit. Mit je za Barthesa tisto, kar jezik manipulira, saj potvarja njegov resnični pomen. Ko Barthes govori o mitu, uporablja marksistični pojem odtujitve v odnosu do resnice. »Odnos, v katerem se združuje mit s svojim pomenom, je primarno odnos popačenja /.../. Mit je ukradeni jezik« (Barthes 1984, 122, 131). Raven denotacije je zanj pravi oz. objektivni pomen, konotativna raven pa dodani oz. mitski pomen. Tako razlikovanje v osnovi predpostavlja pravi in resnični pomen na denotativni ravni, zato je mitska operacija na konotativni ravni za Barthesa ne­ etična. Za tovrstnim pojmovanjem mita stoji Lukâcsev vpliv in predvsem njegovo pojmovanje lažne zavesti. To, kar je bila za Lukâcsa lažna zavest, je bil za Barthesa mit - glavno sredstvo uveljavljanja moči takratne moderne buržoazije. Razlago buržoazne ideologije vidi predvsem v vsakdanjem življenju, kjer se prek naraščajočega vpliva medijev vzpostavljajo družbene vrednote in okus. Barthes tako ponudi semiološko razlago Lukâsceve odtujitve, ki pri njem deluje prek popredmetenja, z Barthesovimi besedami: z naturalizacijo. Dosse (1977a, 75) meni, da se Barthes v svojem zgodnjem obdobju bori proti pasivnemu sprejemanju naturaliziranih vrednot, ki postanejo neproblematično sprejeti družbeni stereotipi. Barthes se zato trudi, da bi demistificiral mit in pokazal, kako ta deluje v sodobni družbi. V zadnjem razdelku Mitologij (1984) razčleni semiološki program, iz katerega je jasno razviden vpliv formalizma in Saussurja, od katerega prevzame pojmovanje znaka, ter Hjelmsleva,

iz čigar teorije razvije svoje razlikovanje med prej omenjenima ravnema denotacije in konotacije, odnosi med jezikom in predmeti ter metajezikom. Za razliko od zgodnejših del mu denotacija kasneje pomeni predvsem iluzijo zaprtja jezikovnega dela jezika oz. zanikanje, da je raven denotacije raven pravega pomena. »/S/istem denotacije ni pravi pomen, temveč se za takega izdaja, v skladu s to iluzijo je na kon­ cu nič več kakor le konotacija (tista, za katero se zdi, da vzpostavi in zapre branje, superiorni mit, s pomočjo katerega se tekst pretvarja, da se vrača k naravi jezika, k jeziku kot naravi« (Barthes 1987, 9). Šele s prihodom Barthesove učenke Kristeve leta 1965, ki uvede Bahtinovo pojmo­ vanje intertekstualnosti, se pri Barthesu zgodi radikalen prelom v njegovi misli. V delu S/Z, izdanem leta 1970, je pri Barthesu jasno vidno njegovo novo zanimanje za intertekstualnost. Kristeva je v intertekstualnosti videla predvsem izhod iz zaprte strukturalistične strukture in s tem na eni strani odprla pot poststrukturalistični misli, po drugi strani pa je odprla tudi smer raziskovanja, ki si je prizadevala za oddaljitev od klasičnega subjekta k Lacanovemu razumevanju subjektivnosti, ki je predpostavljala obravnavo subjekta kot subjekta želje (Dosse 1997b, 62).

10 O Z

< D H

(/) s/ H OH

>U

38CBI Pri opredelitvi intertekstualnosti pogosto naletimo na dileme, ki so v osnovi rezul™ t a t razlike med razumevanji tega pojma. Glavne dileme se sučejo okrog vprašanj, £ ali intertekstualnost zadeva neko končno ali morda neskončno in neustavljivo raz• sežnost pomenov, nam intertekstualnost prinaša oblike vednosti ali aktualne oblike vednosti razbija in o njih dvomi, kdo je v središču intertekstualnosti: avtor, bralec ali tekst sam (Allen 2000, 59). Namen poglavja je opredelitev pojma intertekstualnost, ' nato pa postaviti okvir za razumevanje odnosa med tremi kategorijami: izjavo, diskurzom/tekstom in intertekstualnostjo ter s tem odpreti možnosti za povezovanje različnih skupin pristopov k razumevanju diskurza, ki jih načenjamo v nadaljevanju. 6

Za nas bo utemeljitev pojma intertekstualnosti pomembna na dveh ravneh. Najprej ga bomo opredelili na teoretski ravni, nato pa nam bo služil kot podlaga za snovanje empiričnega pristopa. Intertekstualnost na eni strani narekuje razumevanje družbe, njenih struktur, diskurzov in identitet kot odprtih, na drugi strani priča o začasnih fiksacijah diskurzov kot empiričnih fenomenov. Barthes (v Leitch 1983,110) meni, da intertekstualnost kaže dva obraza: na eni strani je zakon, zgodovinski kod, ječa, ki oblikuje in nadzoruje kulturno ideologijo ter vsiljuje pomenske in kulturne dispo­ zicije slehernemu novemu besedilu, na drugi strani pa je ključ za izhod iz ujetosti, sredstvo za razgraditev konvencij. Diskurzivni obrat, ki je vsaj od petdesetih let 20. stoletja dalje temeljil na Saussurju, lahko razumemo kot izvor teorij intertekstualnosti. Vendar so te v resnici dediščina Intertekstualnost se v slovenščini pogosto prevaja kot medbesedilnost, k e r pa besedilo i n tekst ločimo (tekst p o j m u jemo širše: kot vse p o m e n s k e prakse, k i j i m lahko p r i p i s u j e m o p o m e n ) , s m o se odločili z a izraz intertekstualnost, saj b i se z i z r a z o m medbesedilnost o m e j i l i zgolj n a besedila. Barthes (v J u v a n 2 0 0 0 , 135) še posebej poudarja, da tekst n i drugo i m e z a besedilo, t e m v e č gre z a teoretski konstrukt, k i nastane s posegom psihoanalize i n dialektičnega m a t e r i a l i z m a v semiotiko i n strukturalno jezikoslovje. N i o m e j e n s a m o n a literaturo i n p i s n i jezik, pojavlja se v v s e h označevalnih praksah, npr. slikarstvu, glasbi ali f i l m u .

6

C

Bahtinovega kroga in izvirajo iz kritike Saussurjevega abstraktnega objektivizma, individualističnega subjektivizma in ruskega formalizma, ki jim je skupno pojmo­ vanje izjave kot monološke. Vološinov že v svojem delu Marksizem infilozofijaje­ zika, iz poznih dvajsetih let, predstavlja kritiko t. i . abstraktnega objektivizma, ki ga povezuje predvsem s Saussurjevim razumevanjem jezika. Pri Saussurju kritizira idejo, da v jezikovnih formah dejavnik stabilne identitete sebstva prednjači pred dejavnikom spremenljivosti le-te, da abstraktno prevzema primat nad konkretnim, da abstraktna sistematizacija prednjači pred zgodovinsko konkretnimi dejavniki in da se posledično zanemarja tudi navezava na kontekst. »Jezik kot stabilni sistem normativno identičnih form je zgolj znanstvena abstrakcija, ki je lahko produktiv­ na samo v povezavi z določenimi praktičnimi in teoretskimi cilji. Ta abstrakcija ni ustrezna konkretni jezikovni realnosti.« (Vološinov 1973, 98.) 7

Po mnenju Bahtina (1981/2002) je jezik ideološki, saj ga določa sistem jezikovnih norm, ki želijo onemogočiti jezikovno večglasje. Te silnice centralizirajo verbalnoideološko misel, tako da v večglasnem nacionalnem jeziku vzpostavljajo stabilen in nespremenljiv jezikovni nukleus določenega formalnega literarnega jezika. Tak unitarni jezik povzroča verbalno in ideološko unificiranje in centraliziranje, ki se razvija v tesni povezavi z družbenopolitično in kulturno centralizacijo. {

Monološko dojemanje zavesti dominira tudi v drugih sferah

ideološkega ustvarjanja. Povsod se vse pomembno i n vredno koncentrira okoli enega središča - nosilca. Vsaka ideološka ustvarjalnost je mišljena i n sprejeta kot verjeten izraz ene zavesti, enega duha. Tudi tam, kjer imamo opravka s kolektivom, z raznovrstnostjo ustvarjalnih sil, se enotnost ilustrira s podobo ene zavesti - z duhom nacije, duhom ljudstva, duhom zgodovine ipd. Vse pomensko se da združiti v eni zavesti i n podrediti enemu akcentu, tisto, kar ne ustreza tej omejitvi, pa je naključno i n nebistveno. K okrepitvi monološkega principa i n njegovemu prodoru v vse sfere ideološkega življenja je v novem veku pripomogel evropski racionalizem s svojim kul­ tom enotnega i n edinega razuma, še posebej obdobje razsvetljenstva, ko so se formirale osnovne žanrske forme evropske literature. Tudi celoten evropski utopizem temelji na tem monološkem principu. Tak je na primer utopični socializem s svojo vero v vsemogočnost prepričanja. Ena za­ vest i n eno gledišče sta vselej i n povsod predstavnika smiselne enotnosti. (Bahtin 2007, 95.)

Kot nasprotje tovrstnemu unificiranju oz. monološkosti Bahtin uvede pojme dialoškosti, večglasja, hibridizacije in karnevalskosti ter iz njih izpelje konkretno

7

•

T u n e b o m o analizirali tega, ali so dela, k i sta j i h podpisala Bahtinova sodelavca Vološinov i n Medvedev, Bahtinova dela ali ne. Problematika je izčrpno obravnavana n p r . v V i c e 1997; E m e r s o n 1997; Morris 1994; t u d i S k a z a 1982.

razumevanje žanra, izjave in besede kot odprtih ter nekončnih struktur, k i odprejo pot poststrukturalističnemu metodološkemu obratu. Tako opredelitev izjave kot dialoške izhaja iz kritike Saussurja oz. abstraktnega objektivizma, ki mu je Vološinov očital zmotno pojmovanje jezika kot sistema ne­ izpodbitnih, nespremenljivih in objektivno obstoječih norm. Vološinov oblikuje interakcijsko teorijo znaka oz. izjave, saj Saussurju očita ravno to, da je v svojem strukturalnem jezikoslovju izpustil govor oz. rabo jezika v konkretnih družbenih in zgodovinskih okoliščinah. V skladu s tem poudarja, da je izjava konstruirana med dvema družbeno vpetima posameznikoma in je usmerjena na prejemnika. »Dejstvo je, da je beseda? dvostransko dejanje. Enako jo določata tisti, kateremu pripa­ da, in tisti, ki mu je namenjena. Beseda je produkt recipročnega odnosa med govorcem in poslušalcem, sporočevalcem in naslovnikom« (Vološinov 1973, 86). Pri tem na izja­ vo vplivajo konkretne in širše družbene okoliščine. Dojemanje izjave kot posledice individualnega dejanja, ki je pomembno predvsem v okviru družbene interakcije in ne v smislu dojemanja izjave kot izražanja notranjega sveta posameznika. V nasprotju s tovrstnim izoliranim monološkim pojmovanjem izjave Vološinov vpe­ lje dialog kot najpomembnejšo obliko interakcije v najširšem pomenu besede. Pojmovanje interakcije razširi čez meje medosebne interakcije in govori tudi že o medijskem, političnem in umetniškem komuniciranju. Pri tem je vsaka izjava zgolj trenutek v neprenehnem komuniciranju, zato se vsaka izjava usmerja glede na prejšnje izjave, nastale v določenem kontekstu ali sferi, ki predstavlja konkretno situacijo (Vološinov 1973, 95). »Vsaka izjava je polna odmevov drugih izjav, s kate­ rimi je povezana v skupnem področju govornega komuniciranja. Vsako izjavo je treba obravnavati predvsem kot odgovor na prejšnje izjave danega področja (besedo »odgovor« tu razumemo v njenem najširšem pomenu): izjava zavrača, potrjuje, do­ polnjuje, opira se na druge izjave, jih ima za znane in jih nekako upošteva« (Bahtin 1999,272). Naj bo izjava še tako monološka (npr. znanstveno ali filozofsko delo), je vedno do določene mere tudi odgovor na že povedano. Vološinov ta osnovni odnos med izjavami, ki ga kasneje Kristeva imenuje intertekstualnost, zastavi v Marksiz­ mu in filozofiji jezika, nato pa ga Bahtin v eseju Problemi govornih žanrov (1999) in Problemih poetike Dostojevskega (2007) dodatno razširi in aplicira na razumevanje govornih žanrov. V prvem poudarja, da je zlasti pomembno analitično ločevanje med prvotnimi (preprostimi) in drugotnimi (zloženimi) govornimi žanri. Pri tem 9

B a h t i n besedo definira kot j e z i k v njegovi k o n k r e t n i i n živi totalnosti, n e pa kot jezik kot specifičen p r e d m e t jeziko-

•

8

•

Cj

slovja. Tovrstno d o j e m a n j e izjave Vološinov pripisuje t. i . individualističnemu s u b j e k t i v i z m u , katerega glavna predstavnika sta bila H u m b o l d t i n V o s s l e r . Individualistični subjektivizem p o j m u j e jezik kot dejavnost, k i nastaja v p o s a m e z n i ­ kovih govornih dejanjih. P r i t e m se z a k o n i jezikovne ustvarjalnosti enačijo z z a k o n i psihologije p o s a m e z n i k a . Jezik r a z u m e kot že pripravljen produkt i n sredstvo, kot stabilen s i s t e m (Vološinov 1 9 7 3 , 4 8 ) .

drugotni govorni žanri (npr. romani, drame, znanstvene razprave) vsrkavajo in pre­ oblikujejo prvotne žanre, ki so se oblikovali v govornem komuniciranju (Bahtin 1999, 235-6). V drugem se posveča kompleksni analizi romanov Dostojevskega. Bralec bo najkonsistentnejšo utemeljitev dialoškosti romana našel prav v Problemih poetike Dostojevskega. Kristevi se je Bahtinov pojem dialoškosti kazal kot nadvse priročen v družbeni situa­ ciji šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja, v času, ko sta akademska lite­ rarna kritika in humanizem zašla v krizo. Spodbudil jo je nov znanstvenozgodovinski, literarnoestetski in sociološki kontekst, značilen za francoske neoavandgardne kroge. Pojem intertekstualnosti se je torej porodil nekje med zahodom in vzhodom, moderno in postmoderno, strukturalizmom in poststrukturalizmom, predvsem pa kot posledica združevanja miselnih tokov, kot so ruski formalizem, dekonstrukcija in psihoanaliza (Juvan 1999, 61). Sredi šestdesetih let 20. stoletja se je oblikoval v meddisciplinarni interakciji literarne vede, semiotike, jezikoslovja, psihoanalize, matematike, logike in filozofije (Juvan 2000, 5). Tovrstno razumevanje interteks­ tualnosti je sprožilo obči tok razumevanja družbenih pojavov oz. struktur v huma­ nističnih vedah. Tudi danes se intertekstualnost pojavlja v navezavi na pojme, kot so dialoškost, večglasje, polifonija, iterabilnost, interdiskurzivnost, transpozicija, karnevalskost in mnogi drugi. Kristeva v eni izmed svojih definicij pravi, da {

/P/esniški znak napotuje na druge diskurzivne označence, tako da

je v pesniški izjavi mogoče brati več drugih diskurzov. Tako se okrog pesniškega označenca ust­ varja mnoštven besedilni prostor, katerega prvine je mogoče uporabiti v konkretnem pesniškem besedilu. T a prostor bomo imenovali medbesedilni. Pesniška izjava je, če jo vzamemo v medbesedilnosti, podmnožica večje množice, ki je prostor besedil, uporabljenih v naši množici. (Kristeva 2001,

65.)

Pri svoji opredelitvi intertekstualnosti se nanaša na Saussurjevo analizo anagramov in Bahtinov dialogizem. Ker bo tu za nas relevantnejši Bahtin, Saussurja izpuščamo. Na podlagi Bahtinovega pojmovanja dialogizma Kristeva razvije svoj pogled na govoreči subjekt kot osnovni predmet jezikoslovne analize, pri čemer dialogizem razume kot odprto igro med tekstom subjekta in tekstom naslovnika (Moi 1986, 34). Bahtinovo razmišljanje je zanjo predvsem možnost, kako zaobiti klasični saussurjevski strukturalizem. Sama meni, da je bil Bahtin »eden izmed prvih, ki je

presekal s statičnim pojmovanjem teksta in vpeljal model, v katerem se obstoj lite­ rarne strukture oblikuje v odnosu do druge strukture« (Kristeva 1986, 35-6). Tisto, kar omogoča dinamičnost, je Bahtinovo pojmovanje »literarne besede« kot prese­ čišča tekstualnih površin in dialoga med piscem in naslovnikom ter ne kot točk oz. fiksiranih pomenov. S tem, ko vpelje status besede kot minimalne strukturne eno­ te, Bahtin tekst umesti v zgodovino in družbo, ki se kažeta v tekstu. Status besede je tako definiran horizontalno in vertikalno. Pri Bahtinu obeh osi ni mogoče povsem ločiti. Horizontalno zadeva odnos subjekt - prejemnik, čemur Bahtin pravi dialog, vertikalno pa odnos tekst in kontekst, čemur pravi ambivalenca. Po mnenju Kristeve to osvetli pomembno dejstvo: vsaka beseda (oz. tekst) je križišče besed (oz. teks­ tov), na katerem je mogoče raz-brati vsaj eno drugo besedo (oz. tekst). Potemtakem je vsak tekst pravzaprav mozaik citatov in vsak tekst nastane kot posledica vsrkanja in spreminjanja nekega drugega teksta. Pojem intersubjektivnosti zamenja s poj­ mom intertekstualnost in jezik je mogoče brati vsaj dvojno (Kristeva 1986, 36-7). To pomeni, da bahtinski dialog ne obravnava niti Človeka niti kulture kot nečesa sta­ tičnega, temveč vedno kot nekaj, kar se v času razvija. Sistemskost se razkriva šele v nenehnem gibanju, ki govori o neprekinjenem rojevanju in umiranju določenih znakovnih sistemov (Javornik 1999, 395). 10

Kristevi intertekstualnost pomeni torej predvsem prenos enega sistema ali več siste­ mov znakov v drugega. Toda ker so ta izraz pogosto razumeli v banalnem pomenu »kritike virov« nekega besedila, se je Kristeva odločila, da ga zamenja z izrazom pre­ nos oz. transpozicija.™ Kristeva se je s tem želela izogniti redukciji intertekstualnosti na tradicionalno esencialistično pojmovanje izvirnika, vpliva in redukcionističnega pojmovanja konteksta. Pojem transpozicije naj bi imel to prednost, da natančne­ je določa, da prehod iz enega sistema v drugega zahteva novo artikulacijo tetičnega - izjavne in denotativne položajskosti, torej izničenje stare in oblikovanje nove pozicije. Za Kristevo bi morala transpozicija biti izraz za zmožnost, da pomenski proces preide iz enega sistema znakov v drugega tako, da jih zamenja in permutira; medtem ko je reprezentabilnost specifična artikulacija semiotskega in tetičnega za znakovni sistem. Če sprejmemo, da je vsaka označevalna praksa polje prenosov raz­ ličnih označevalnih sistemov, razumemo, da njen kraj izjavljanja in njen denotirani predmet nista nikoli edinstvena, polna in istovetna sama s seboj, ampak sta zmeraj mnoštvena, razpočena, dovzetna za tabelne modele. Polisemija se torej pojavi tudi P o j e m intersubjektivnosti je najprej nastopal t u d i p r i B a r t h e s u , k i se je skliceval n a Benvenista. V e n d a r je Barthes

•

lO

•

11

intersubjektivnost hitro z a m e n j a l z a intertekstualnost, saj je ta p o j e m p o n u j a l možnosti z a razdiranje institucije av­ torstva. P o j e m je prevzel vlogo intersubjektivnosti i n stopnjeval njegov interpretativni učinek (Marcelli 2 0 0 3 , 6 1 - 2 ) . Dosse (1997a; 1997b) je večkrat zapisal, da je Kristeva ignorirala Benvenistov prispevek prav zato, k e r je Benveniste skušal p r e k izjave v jezikoslovno teorijo ponovno vpeljali subjekt. Prav z vpeljavo tega novega p o j m a intertekstualnosti se Kristeva ponovno izogne vprašanju subjekta. S a m i b o m o uporabljali i z r a z transpozicija. U p o r a b i l i ga b o m o takrat, k o se b o m o nanašali n a k o n k r e t n i prenos m e d diskurzi. P o j m o v a l i ga b o m o kot operacijo, k i se vrši znotraj okvira intertekstualnosti.

kot rezultat semiotske polivalence, pripadnosti različnim semiotskim sistemom (Kristeva 2005, 52). Na problem trivializacije pojma intertekstualnosti in njegove redukcije na vpliv različnih virov je večkrat opozarjal tudi Barthes. {

/T/ekst je lahko tekst samo v svoji razliki (kar pa ne pomeni v svoji

individualnosti), njegovo branje je semelfaktivno (zaradi česar je iluzorična vsaka induktivnodeduktivna znanost o tekstih: n i »gramatike« teksta) i n vendar docela pretkano s citati, referen­ cami, odmevi: s preteklimi i n sodobnimi kulturnimi govoricami (katera govorica n i kulturna?), ki ga z vseh strani prečkajo v široki stereofoniji. Intertekstualnega, ki je vanj ujet vsak tekst, ker je sam med tekst /intertexte/ drugega teksta, ni moč pomešati z izvirom teksta: iskati »vire«, »vplive« umetniškega dela pomeni ustreči mitu sorodstvene vezi; citati, iz katerih je narejen tekst, so anonimni, nespoznavni i n vendar že hrani: to so citati brez narekovajev. (Barthes 1972,77.)

V ozadju omenjene ločitve stoji predvsem ideja smrti avtorja. Avtor umre, tako da se lahko bralci tekstov rodijo. Vsakršno sebstvo, bodisi tisto od kritika, pesnika ali bralca, se kaže kot jezikovna konstrukcija, kot produkt teksta (Leitch 1983, 122). Barthes (1995) meni, da je Avtor oseba moderne dobe, ki je odkrila čar individualizma. Tekst vidi kot produkt, narejen in bran na tak način, da se Avtor na vseh ravneh umika. Tako kot za Kristevo tudi za Barthesa tekst n i zaporedje besed, iz katerega bi izžareval en sam način oz. teološki pomen, ki bi bil sporočilo Avtorja Boga, ampak je prostor s številnimi razsežnostmi, v katerem se povezujejo in si na­ sprotujejo raznolika pisanja. Toda nobeno od njih ni izvorno: tekst je tkivo citatov, ki izhajajo iz različnih žarišč kulture (Barthes 1995, 22). Pod vplivom Saussurjevega jezikoslovja in njegove teoretske zapuščine je Barthes razglasil smrt Avtorja na podlagi razumevanja odnosnosti besede. Vsaka beseda, stavek, odstavek ali tekst, ki ga Avtor uporabi, izhaja iz jezikovnega sistema, zunaj katerega je bil proizveden. V tem, intertekstualnem smislu Barthes razume povezavo med Avtorjem in tekstom. Tekst je torej ambivalentna, interaktivna, heterogena, performativna in pomensko odprta struktura, v kateri se pisec in svet iz jezika šele konstruirata (Juvan 2000, 98). Barthes razume besedilo kot omrežje, kod pa mu predstavlja sredstvo razvitja besedila, torej orodje strukturiranja (Marcelli 2003, 66-7; Barthes 2006,18-20). Za razliko od Barthesa Bahtin ne išče načinov za utemeljevanje smrti Avtorja. Za Bahtina Avtor še vedno stoji za svojim romanom, kljub temu, da ni vzpostavljen kot monološka avtoriteta. Po Bahtinovem mnenju obstaja cela vrsta besedil, predvsem književnih, za katera je treba priznati, da v njih govori hkrati več glasov, ne da bi bil katerikoli izmed njih vodilni glas ali razsodnik drugih. To književnost je v naspro­ tju s klasično oz. dogmatično književnostjo imenoval karnevalska. Bahtinov Avtor torej ne vsiljuje svojega vidika. Prej bi lahko dejali, da se Avtor, npr. Dostojevski,

kaže v parodijah, transformacijah in ostalih oblikah prilaščanja obstoječih govornih žanrov, izjav in besed, povezanih z določeno ideologijo, razredom ali drugimi raz­ ličnimi družbenimi in kulturnimi pozicijami (Allen 2000, 24). Kristeva je kasneje z vnosom psihoanalitične teorije v primerjavi z Bahtinovo dialoško zasnovo jaza dodatno omajala enovitost in avtonomijo subjekta. Poleg tega je dialogizem filtrirala skozi Derridajevo dekonstrukcijo zavesti, tako da je tudi avtorja, ki ima pri Bahtinu še vedno osebno identiteto, spremenila v nestabilno označevalno pozicijo, ki se vzpostavi v pisavi, z branjem in preoblikovanjem drugih diskurzov (Juvan 2000, 120). Pfister (1991, 212) meni, da kjer je Bahtin vztrajal na »stiku med subjekti«, ki so prisotni za »dialoškim stikom tekstov«, Kristeva intertekstualnost uporablja kot jezikoslovni in semiotski navor, s katerim je omajala vsakršno meščansko zasnovo avtonomnega subjekta ter intertekstualnost uporablja kot najpomembnejše orodje svoje dekonstrukcije subjekta in teksta. Vendar pa je treba razumeti, da Kristeva pri preoblikovanju Bahtinovega dialoga v intertekstualnost pojma subjekt ni povsem zavrgla, saj subjekta ni zamenjala s tekstom. Opustila je samo Bahtinovo personalistično in fonocentrično razumevanje razmerja med izjavo in njenim avtorjem. Izraz dialog je zamenjala z intertekstualnostjo in na ta način intertekstualnost pre­ vzame položaj Bahtinove govorne interakcije, ki je še predpostavljala razmerja med subjekti kot osebami (Juvan 2000,120,125). Kljub dejstvu, da je Kristeva v specifičnih družbenih in akademskih razmerah pri­ krojila Bahtinovo dialoškost, pa nekateri avtorji poudarjajo, da dialoškost pravza­ prav nima nikakršne zveze z intertekstualnostjo Kristeve in poststrukturalizmom na sploh, čeprav se Kristeva sklicuje na Bahtina. Nasprotno drugi spet menijo, da je Bahtinova dialoškost pravzaprav odločilna za poststrukturalizem, Kristevo in Bahti­ na vsaj deloma označujejo kot začetnika nastavkov poststrukturalistične misli. Škulj (1993) navaja, da so v osemdesetih letih preteklega stoletja nastali številni spisi, ki so Bahtinove zamisli o literaturi in kulturi razumeli v kontekstu poststrukturalizma, saj gre tako pri poststrukturalistih, npr. de Manu in Derridaju, kakor pri Bahtinu za vpliv zgodnjega Heideggra.

h Sam okvir, k i pravzaprav spremlja ravnokar opisani poststrukturalistični obrat, je I mogoče razumeti tudi v okviru postfundacionalizma. Da bi lahko namreč opredelili .J izhodišča teorije diskurza, je treba predstaviti njeno antiesencialistično »ontologijo« ji in postfundacionalistično epistemologijo. Postfundacionalizem nastane kot odgo? vor na fundacionalizem, ki temelji na empirično-analitični tradiciji družboslovnega f raziskovanja. Ta predpostavlja predobstoječo realnost, ki je ljudem dostopna prek •' čutnih izkustev. Gre za pozitivistično idejo, ki je značilna predvsem za naravoslov­ ne znanosti, prisotna pa je tudi v družboslovju. V skladu s heideggerjansko hermenevtiko nam gre tu za zavračanje objektivističnih in pozitivističnih pogledov, ki predpostavljajo, da lahko na objekte gledamo »od zunaj«. Hermenevtika namreč zagovarja idejo, da družbene in politične fenomene lahko interpretiramo samo »od znotraj«, saj ne moremo izstopiti iz konteksta, v katerem se vršijo (Glynos in Ho­ warth 2007, 50). V skladu s tem teorija diskurza sicer priznava obstoj materialne stvarnosti zunaj jezika, zavesti in mišljenja, zavrača pa objektivističen pogled nanjo. V nadaljevanju zato svoje argumente razvijamo skladno z postfundacionalistično tradicijo, h kateri prispevajo predvsem uvodoma že omenjena Heideggrova postfenomenološka hermenevtika, Lacanova psihoanaliza, Derridajeva dekonstrukcija ter Foucaultovi arheologija in genealogija.

Postfundacionalizem v osnovi pomeni predvsem stalno preizpraševanje temeljnih & metafizičnih elementov, kot so totalnost, univerzalnost, esenca in temeljnost (Mar- g| chart 2007, 2). Osrednjo vlogo zato tu igra prav Derridajeva dekonstrukcija, ki po¬ meni izpostavljanje aporij oz. nerazrešljivih protislovij v tekstu tako, da kažemo na | j inherentnost kontingentnosti binarnih opozicij. Zato je bistveno: »gibanja dekon- j strukcije ne izzivajo stmktur od zunaj. Ta gibanja so možna in učinkovita samo te­ daj, če prebivajo v teh strukturah, samo tako lahko namreč odmerjajo svoje udarce« (Derrida 1998, 36). Derrida sam zapiše, da se dekonstrukcija izvaja na dva načina. Pri prvem gre za demonstracijo in navidezno nezgodovinsko pričanje logično-formalnih paradoksov. Drugi način, bolj zgodovinski in anamnezičen, pa se izvaja pri branju tekstov, pikolovski interpretaciji in genealogiji (Derrida 1992, 21). Na nek način bi lahko rekli, da Derridajeva dekonstrukcija hkrati temelji na postfundacionaHzmu, saj zavrača pojem esence v strukturi in poststrukturalizmu, saj ohranja idejo, da se pomeni oblikujejo v razlikah. 12

V tem pogledu so zanimive Derridajeva dekonstrukcijska branja strukturalizma iz pozicije heideggrovske filozofije. Njegova pozicija je pravzaprav do neke mere para­ doksalna, saj se je hkrati umeščal zunaj in znotraj strukturalistične paradigme. Po eni strani je njegova dekonstrukcija šibila razvoj strukturalizma, po drugi pa je strukturalistično logiko radikaliziral, kar je naposled imelo za posledico ukinitev Saussurjevega označenca. A kljub temu je Derridaja bolj kot regularnost in nespremenlji­ vost strukture zanimala njena disfunkcionalnost, kar ga je pripeljalo do pojmovanja strukture kot razsrediščene na način, da zunajstrukturni red ne obstaja več. Zanj je vse struktura in vsa strukturalnost je le neskončna igra razlik (Dosse 1997b, 17-20). 12

•

O b t e m gre še izpostaviti, da postfundacionalizma n e gre z a m e n j e v a t i z a n t i f u n d a t i o n a l i z m o m oz. preseženim »anvthing g o e s « p o s t m o d e r n i z m o m . P o s t f u n d a c i o n a l i z e m n a m r e č n e skuša p o p o l n o m a izbrisati nekaterih t e m e l j n i h figur, t e m v e č skuša p r e d v s e m omehčati n j i h o v ontološki status (Marchart 2 0 0 7 , 2).

V večjem delu svojega opusa (glej 1978; 1998; 1981) se Derrida posveča dekonstrukciji metafizike v teoretskih pojmih zahodnih strukturalistov in teoretikov jezika, npr. Lévi-Straussa in Saussurja ter Rousseauja in Marxa (glej 1994a). Derrida trdi, da je značilna poteza metafizike prav vzpostavljanje binarnih opozicij in nato hierarhično podrejanje enega pola opozicije pod drugega (Staten 1984,17). Potemtakem je Der­ rida pravzaprav dekonstruiral dualizme zahodne družbe. Njegova dekonstrukcijska branja so del splošne problematizacije binarnih opozicij, ki vse od Platonovega dialoga s Sokratom oz. Platonovega Phaedrusa vpliva na utrjevanje metafizike in fonocentrizma (posledično pa tudi logocentrizma) zahodne misli. Derrida trdi, da zahodna misel pojasnjuje svet, tako da se organizira okrog binarnih dihotomij, pri čemer je eden izmed polov vedno izključen, manjvreden ali zunanji v primerjavi z drugim. Z dekonstrukcijskim branjem Phaedrusa Derrida to pokaže na primeru primata govora nad pisavo. 13

Derrida (2004) se pri branju Platonovega Phaedrusa osredotoči na Platonovo rabo grške dvopomenke »pharmacon«, ki hkrati pomeni strup in zdravilo. V delu Phaedrus grški bog Theuth kralju Thamusu podari zmožnost pisanja kot zdravilo za mo­ drost in spomin. Kralj pisavo zavrne, češ da je ta strup, ki ne bo prinesel ne modrosti in ne spomina. Predmet Derridajevega teksta sta torej dve možni branji pomena »pharmacona«. Prevajalci Platonovega teksta so navadno dilemo dvopomenskosti rešili tako, da so pojem prevajali v skladu s kontekstom, v katerem je bil zapisan oz. v skladu s tem, kar naj bi bilo Platonovo razumevanje besede »pharmacon«. Vendar se hkrati pojavi vprašanje, kaj se zgodi, ko pridemo do nasprotujočih si interpretacij besede. Tovrstna dilema implicira dejstvo, da sta kontekstualizacija in namernost produkta, ne pa njegov izvor, okvir interpretacije. Čeprav je Platon seveda vedel, ka­ teri pomen besede želi sporočiti ob vsaki njeni rabi, pa Derrida poudarja, da Platon nekaterih povezav in pomenov ni mogel predvideti. Signifikacija naj bi bila pred­ hodna interpretaciji. Tovrstna logika predpostavlja absolutno primarnost resnice, prisotnosti nad reprezentacijo, namena pred recepcijo itd. Prav v tej logiki se po Derridajevem mnenju zrcali metafizični red, ki kot primarnejšega postavlja govor nad pisavo. Aporia Platonovega teksta je prav v tem, da pokaže, da »pharmacon« ni beseda, ki bi razložila razliko med govorom in pisavo, kot to misli Platon, temveč deluje ravno nasprotno, tako da pokaže, da je omenjena razlika vedno nestabilna (glej Lucy 2004, 90-2). Kar pomaga vzdrževati stabilnost, je način mišljenja, ki pri­ marnost govora vidi kot nekaj naravnega. V Platonovi različici fonocentrizma »phar­ macon« »pomeni medij, v katerem so si nasprotja nasprotna, gibanje in igra, ki jih priklepa same nase, jih zasuka ali povzroči, da ena stran prikrije drugo (duša/telo, dobro/slabo, notri/zunaj, spomin/pozaba, govor/pisava itd.)« (Derrida 2004,130). D u a l i z e m t u r a z u m e m o kot s i s t e m oz. n a u k , k i razlaga dejanskost i z dveh biti, tako da vse obstoječe reducira n a dve substanci.

•

13

Z metodo dekonstrukcije torej pokaže na nedoločenost in necelost oz. nezaprtost jezikovnih in družbenih struktur. Vsakdanji jezik ni nedolžen in nevtralen, tem­ več je jezik zahodne metafizike, ki v sebi nosi množico raznovrstnih predpostavk, neločljivih od metafizike (Derrida 1981,19). Derridajeva polemika je bila tako kot Bahtinova usmerjena proti saussurjevskemu pojmovanju jezika kot stabilne struk­ ture in abstraktnega pojmovanja jezika kot langue. Podobno dekonstrukcijo dualizma med govorom in pisavo Derrida ponazori tudi z vpeljavo pojma dijferance. Razlika med dijferance (pisano z -a) in difference (pisano z -e) je neslišna. Karkoli že pomeni, razlika med obema besedama obstaja samo na ravni pisave. Hkrati pa se identiteta dijferance lahko vzpostavi samo kot razlika do difference (Derrida 1994b). Derridajeva differance kaže na nestabilnost in nekončnost struktur. Derrida (1981, 8-9) poudarja, da differance kaže na splošne razlike oz. nasprotja, ki so vseprisotna v zahodnih jezikih. Hkrati pa je differance tudi element enakosti, prek katerega se te razlike prikazujejo. V tem smislu je tudi Saussurjevo jezikoslovje produkt razlike oz. differance, saj ohranja problematično nasprotje med označevalcem in označencem ter predpostavlja transcendentalno pozicijo slednjega. Hkrati pa ne pride do ugotovitve, da je znak v referenčnem odnosu do sistema in ne neposredno do sveta. Derrida poudarja, da nereflektirano metafiziko prisotnosti izdaja pred­ vsem Saussurjeva predstava, da je označeni pojem v mišljenju navzoč neposre­ dno, neodvisno od jezika, kakor da bi bila zavest udeležena v »transcendentalnem označencu«, torej v ideji, biti ali bistvu (Juvan 2000,101). Logocentrizem prepozna tudi v Saussurjevem privilegiranju substance govora oz. »glasu« pred pisavo oz. »podobo«. Iz tega Derrida izpelje sklep, da je kljub temu, da je Saussure kljuboval takrat dominantni miselni tradiciji s tem, ko je poudarjal, da je jezik sistem razlik in s tem pripisal enak pomen označevalcu i n označencu, nenavsezadnje še ve­ dno privilegiral pojme in logos. Derrida namreč pokaže, da je privilegiranje govora skladno z zahodnjaško metafizično logiko poudarjanja primata logosa oz. razuma (glej Derrida 1981). Za ponazoritev si lahko sposodimo delo Plamwood (1993), ki v kontekstu femini­ stične kritike meni, da dualizem govor/pisava odraža temeljno dihotonomijo mi­ šljenja zahodnega sveta in se nato kaže npr. tudi v odnosu dvojice razum/narava. Avtorica je zasnovala pomenske verige, ki se vežejo na omenjeno dvojico. Govori npr. o pomenski verigi, ki jo tvorijo narava - žensko - telo - reprodukcija - živalskost - primitivnost - zasebno proti razum - moško - um - produkcija - racional­ nost - civiliziranost - javno. V skladu s hierarhičnim odnosom druge pomenske verige nad prvo ostaja falocentrizem v zahodni družbi stalnica. V dvojici moški/ ženska je tako ženska definirana kot zunanje ali »drugi spol«, kot bi temu dejala de Beauvoir (1993).

Teorija diskurza, ki jo tu postavljamo, v prvi vrsti sledi Derridajevi dekonstrukciji predobstoječe ali transcendentalne esence, ki obstaja v stabilni in totalizirajoči struk­ turi ter določa in fiksira diskurze, družbene odnose ali identitete. Derrida (1978, 278-93) meni, da je metafizično pojmovanje strukture vedno predvidevalo fiksnost središča, okrog katerega so se organizirali ostali elementi strukture. Vendar Der­ rida pokaže, da je celotna zgodovina pojma strukture pravzaprav niz oz. sosledje substitucij enega središča z drugim. Posledično središče zavzame različne oblike in poimenovanja. Zgodovina metafizike in zahodne misli je torej zgodovina metafor in metonimij, skozi katere se reproducira metafizika prisotnosti. Sama struktura pa ni nič drugega kot niz substitucij oz. repeticij ali bolje iteracij. Zato moramo razumeti, da je središčnost strukture vedno že zamenjana s strani svojega substituta. Substitut pa ne more zamenjati samega sebe in kot posledica nastopi zavedanje, da središča pravzaprav ni. Središče torej ni fiksirani lokus, temveč funkcija oz. neke vrste nelokus, v katerem se preigrava neskončno število substitucij znakov. Afirmacija pa ne pomeni izgube središča, temveč prej obstoj nesredišča, saj se obrača stran od iskanja izvornega pomena. Derridajev preboj je naposled tudi v tem, da pokaže, da zunanje strukture ne pred­ stavlja le grožnje notranjemu, temveč je zunanje pomembno za samo definiranje notranjosti. Notranjost je torej že sama po sebi zaznamovana s »konstitutivno zuna­ njostjo«. Konstitutivna zunanjost »/j/e »zunanjost«, ki preprečuje identiteto »notra­ njosti« (in je navsezadnje prvi pogoj njene konstitucije obenem)« (Staten 1984,17). Za Derridaja je X konstituiran z ne-X. X tu pomeni esenco oz. samoidentiteto, kot jo razume filozofija, ne-X pa je tisto, kar deluje kot zunanje oz. kot meja pozitivne artikulacije samoidentitete, ki j i preprečuje popolno zaprtje. Vendar v zamejevanju ostaja pogoj možnosti pozitivne artikulacije esence. Aplikacija te sheme zavzema različne oblike. Derrida poudarja, da je nujni pogoj definicije »spomina« to, da mora biti podvržen pozabljanju. Obstaja način konstitucije ne-X, ki je osnova Derridajevega nasprotja izvirne prisotnosti in ponavljanja. Izvirno prisotnost konstituira ponavljanje (Staten 1984,17). V tem smislu nadomestek postane pomembnejši od svojega izvirnika. Ker je zunanje potrebno za obstoj notranjega, v nekem smislu zunanje postane tudi pomembnejše, kar vodi v obračanje osnovne logike binarnih hierarhij. Vendar pa tovrstnega obračanja ne gre razumeti kot na novo začrtanega esencialističnega umeščanja oz. novonastalega diskurza gospodarja, kot bi se izrazil Lacan, temveč gre zgolj za to, da pokažemo na kontingentnost razmerja binarnih parov. »Potemtakem je nemogoče obdržati stabilno hierarhijo med esenco oz. bi­ stvom in naključnim, izvirnikom in nadomestkom, prisotnim in odsotnim, razum­ skim in nerazumskim itd.« (Torfing 2005,11-2).

Vprašanje postfundacionalizma se torej v osnovi suče okrog razumevanja aristotelovskega razlikovanja med kontingenco in slučajnostjo. Aristotel govori o slučajnosti v dveh pomenih besede. V prvem pomenu besede je slučajnost nujna ali intrinzična značilnost substance, vendar ta značilnost ne obstaja v definiciji njene biti. Torej ni, strogo gledano, del substance. Drugi pomen slučajnosti pa zadeva vrsto posamezne variacije, ki se zgodi po slučaju in ne more biti zanesljivo utemeljena na vedenju o bistvu. Tak tip slučajnosti ne more biti spoznan v polju znanstvenega in filozofskega razuma niti ne more biti predmet posploševanja. Glavna razlika je torej med bistve­ nim kot sovisnim z bistvom in slučajnostjo kot tistim, kar se izmika zakonu bistva. Derrida pri tem poudarja, da če je esenca oz. bistvo vedno izpostavljeno možnosti slučaja, ali ni to nujnost bolj kakor možnost, in če možnost vedno obstaja, da se bo tako zgodilo, ali ni ravno zato ta možnost esencialna oz. bistvena (Staten 1984,16). Prav ta »odsotnost« temeljnega, kot ga zagovarja postfundacionalistična epistemologija, odpira možnost za pluralnost in kontingenco. Kontingenca postane operacionalni termin, katerega naloga je prav nakazovanje nezmožnosti vzpostavitve končnega temelja (Marchart 2007, 25-6). Kot že povedano, se kontingenca v tra­ dicionalnem pomenu besede nanaša na bitnosti, ki niso ne nemogoče in ne nujne - torej take, da bi bile lahko tudi drugačne. Kar v tem pojmovanju ni pojasnjeno, je možnost ontičnih bitnosti, katerih obstoj ni kontingenten, vendar je, vsaj teoret­ sko gledano, lahko tudi nujen. Nasprotno, če radikaliziramo pojem kontingence, ta implicira, da je biti nezmožno oz. ne biti nujno pravzaprav nujnost vsake bitnosti. Gre torej za možnost vsakršne bitnosti, ki ni kontingentna. Pojem kontingence tako veže možnost bitnosti na nezmožnost njenega polnega (torej nekontingentnega) udejanjenja. V tem okviru tudi uporabljamo izraz kontingenca, ki za nas pomeni predvsem nujno nezmožnost zaprtja sistema (Marchart 2007, 28-9).

»

È

^

a: a. N

Jr

Poleg Derridajeve dekonstrukcije sta za postfundacionalistično teorijo diskurza osrednjega pomena tudi Foucaultov arheološki in genealoški pristop. Medtem ko sta strukturalizem in poststrukturalizem, ki pripeljeta do uvodoma omenjenega laclauovskega vseobsegajočega pojmovanja diskurza, izhajala iz logike znaka in nje­ govega prevrata od trenutka dalje, ko niso izpolnjeni pogoji popolnega zaprtja struk­ ture, je Foucaultovo izhodišče drugostopenjska fenomenologija, ki skuša izolirati totalnosti, v katerih poteka produkcija vsakršnega pomena. Foucaultov pristop pelje k izolaciji segmenta fenomenov, ki jim Foucault pravi diskurz. Osnovni cilj njegove arheološke analize je ugotoviti, kaj konstituira enotnost in načela koherence neke diskurzivne formacije (Laclau 1993,434). Za Foucaulta je arheologija metoda, ki »označuje splošno témo deskripcije, ki že izre­ čeno preizprašuje na ravni njegovega obstoja: na ravni izjavljalne funkcije, ki se izva­ ja v njem, diskurzivne formacije, ki j i pripada, splošnega sistema arhiva, iz katerega izhaja. Arheologija opisuje diskurze kot specifične prakse v elementu arhiva« (Fou­ cault 2001,144). Razume jo torej kot opis arhiva, ki je zanj niz pravil, ki v določenem obdobju in za določeno družbo definirajo: • • •

•

meje in načine izrekljivega: O čem je mogoče govoriti?, meje in načine ohranitve: Katere izjave se ohranijo in katere izginejo, katere krožijo in v katerih skupinah, katere so cenzurirane ali utišane itd.?, meje in načine spomina, kot se kaže v različnih diskurzivnih formacijah: Katere izjave večina priznava ali zavrača, katere so bile opuščene ali izklju­ čene itd.?, meje in načine reaktivacije med diskurzi preteklih obdobij ali drugih kultur, ki se ohranijo, ovrednotijo, uvozijo in rekonstituirajo: Kaj se s temi diskurzi dogaja, kakšnim spremembam so podvrženi?; lahko so namreč podvrže-

ni komentiranju, analiziranju, razlaganju; Kakšno vlogo igrajo sedaj itd.? (Foucault 1991b). Arheološko metodo Foucault kasneje dopolni z genealoško in namesto pojma epistema kot osrednjega uvede pojem dispozitiva, h kateremu se vrnemo v nadaljevanju. Medtem ko arheologija omogoča raziskovanje forme, se genealogija osredotoča na kontingentnost nastanka in produkcije te forme, in sicer s tem, da opisuje pravila, ki pogojujejo elemente določenega diskurza - njegove objekte, subjekte, pojme in strategije - v danem obdobju. »'/A/rheologija' je primerna metodologija za analize določenih diskurzivnosti, 'genealogija' pa so taktike, s katerimi so na podlagi opisov določenih diskurzivnosti predstavljena določena vedenja, ki jih te taktike producirajo« (Foucault 1980a, 85). V nadaljevanju se najprej ukvarjamo s Foucaultovim dojemanjem diskurza, kot ga razvije v arheološkem obdobju, saj je v tem obdobju diskurz nedvomno v ospredju. Diskurzu, ki je bil navadno domena jezikoslovja, je namreč dal širši pomen in prav zato je za nas Foucaultov prispevek tako zanimiv. Zanj je diskurz osnovna katego­ rija za razumevanje resnice, odnosov oblasti, vednosti itd. Diskurz je pojmovan kot fluidna, spremenljiva kategorija, skozi katero se producira vednost ter reproducirata oblast in resnica. Pri tem resnica nikoli ni nekaj absolutnega in nespremenljivega, saj se reproducira z diskurzi aktualne oblasti. V različnih obdobjih je lahko resnica povsem drugačna. Foucaultov poudarek je torej na zgodovinski kontekstualizaciji diskurzov, kar pa pomeni korenito oddaljevanje od statične strukturalistične semiologije, ki ne presega analize sistema v nekem danem trenutku. V skladu s tem se je nesmiselno spraševati o resničnem in neresničnem, temveč je treba gledati pred­ vsem na učinke in diskurze, ki jih producirajo. »Diskurz se na videz izdaja za nekaj malenkostnega, a prepovedi, ki ga zadenejo, odkrijejo zelo zgodaj, zelo hitro njegovo zvezo z željo in oblastjo« (Foucault 1991a, 4). Za Foucaulta samega in ostale foucaultovske pristope je značilno, da diskurz pojmu­ jejo tako, da ločijo med diskurzivnim in zunajdiskurzivnim. Pri Foucaultu samem pa je pojmovanje diskurzivnega in zunajdiskurzivnega vezano predvsem na obdobje njegovega pisanja. Predvsem v arheološkem obdobju diskurze definira kot avtono­ mne sisteme pravil, ki oblikujejo objekte, pojme, subjekte in strategije tako, da upra­ vljajo s produkcijo znanstvenih trditev. Diskurzi se analitično razlikujejo od praks, institucij in tehnik. V tem smislu se diskurzi nanašajo na zunajdiskurzivne prakse in procese, kot so ekonomske in politične spremembe (Howarth 2000,48-9). Zato v arheološkem obdobju opisuje predvsem pravila formacije, ki strukturirajo diskurz. Pri njem zunaj diskurzivni dejavniki vzdržujejo in obdajajo diskurzivne. Ko Foucault razlaga, kaj naj bi bila naloga njegove »arheološke metode«, zapiše, da »/a/rheologija

prikaže tudi razmerja med diskurzivnimi formacijami in nediskurzivnimi področji (institucijami, političnimi dogodki, ekonomskimi praksami in procesi)« (Foucault 2001,174). Posledično gre razumeti, da zunaj diskurzivni dejavniki vplivajo na obli­ kovanje diskurzov. Po nekaterih interpretacijah mu prav ta odnos pravzaprav omo­ goča izhod iz strukturalizma in hkrati nagibanje k materializmu, saj je sama ideja institucije kot nediskurzivne vzporedna z Althusserjevo idejo ideoloških aparatov dr­ žave (Dosse 1997, 243, 244). Poleg delitve na diskurzivno in zunajdiskurzivno, ki je pri Foucaultu do neke mere prisotna tudi v genealoškem obdobju, je zanj bistvena tudi nejezikovnost diskurza in izjave kot osnovne enote diskurzivne formacije. V enem izmed intervjujev, objavljenem takoj po izdaji prvega dela Zgodovine seksual­ nosti, npr. pravi: 14

{ 54

M. F.: Kar v splošnem imenujemo »institucija«, je vsako bolj ali

manj obvezujoče, naučeno ravnanje. Vse, kar v družbi funkcionira kot sistem prisile i n n i izjava, skratka vse, kar je v družbi nediskurzivno, je institucija. J.-A. M.: Toda institucija je očitno nekaj diskurzivnega. M. F.: Morda res, toda za moj projekt dispozitiva n i tako pomembno, da rečemo: to je diskurzivno, to ni. Kaj je med Gabrielovim arhitekturnim načrtom Vojaške šole i n njeno gradnjo diskurzivno, kaj pa institucionalno? To bi me zanimalo le tedaj, če zgradba ne bi ustrezala načrtu. Po mojem mnenju takšno prebiranje n i zelo bistveno, še posebej, ker moj problem ni lingvističen. (Foucault

1991a, 80)

In res je, Foucault se jezikoslovju na široko izogne. Njegova izjava ni imela em­ pirične vsebine, kakršno je mogoče najti v austinovski tradiciji. Njegov pristop se umešča na robove diskurza, tako da se osredotoča na njegove možnosti in učinke, ne pa na njegovo vsebino ali pomen, hkrati pa tudi ne na konkretne propozicije, na katere se osredotoča teorija govornih dejanj. Ker se je Foucault osredotočal zgolj na sistem izjav v diskurzivni formaciji, je zavračal jezikoslovne metode opisovanja jezika. Lahko bi rekli, da je njegovo raziskovanje diskurza filozofsko in ne jezikoslov­ no. Smer raziskovanja, ki jo začrta v svojem arheološkem obdobju, predstavlja tretjo alternativo tehnikam jezikovne formalizacije - semiotike in filozofske interpretacije oz. hermenevtike; arheologija je umeščena med strukturalizem, ki j i sicer služi kot teoretski okvir, in historični materializem. Zato je diskurz kot osnovna ideja Arheo­ logije vednosti pozicioniran med strukturo in dogodkom (Dosse 1997, 241). Vendar skušajmo to dilemo nasloviti v okvirih Foucaultovega arheološkega obdobja in bolj

V genealoškem obdobju se je F o u c a u l t oddaljil od raziskovanja odnosa m e d d i s k u r z i v n i m i i n z u n a j d i s k u r z i v n i m i pra­ k s a m i i n se osredotočil zgolj n a d i s k u r z , tako da je o n j e m razmišljal s k o z i telesnost. Genealogija se torej osredotoča na odnose m e d oblastjo, vednostjo i n telesom.

sistematično uvedimo nekatere že omenjene temeljne pojme, ki se pri njem vežejo na pojem diskurza. Širše od diskurza Foucault uvaja pojem diskurzivne prakse. Gre za celoto anonimnih zgodovinskih stavkov, ki so bili določeni ter so vezani na specifičen čas in prostor. V neki epohi in za dano družbenoekonomsko, geografsko in jezikovno okolje so definirali pogoje izjavljanja oz. izjavljalne funkcije (Foucault 2001,128). Diskurz je za Foucaulta (2001,128) celota »izjav, kolikor te izhajajo iz iste diskurzivne forma­ cije; diskurz ne formira retorične ali formalne enotnosti, ki je neskončno ponovljiva in katere pojavitev ali rabo bi lahko naznačili v zgodovini; diskurz je konstituiran iz omejenega števila izjav, za katere lahko definiramo celoto pogojev eksistence«. Diskurz torej ne more biti ena sama izjava, temveč gre za verigo ali skupek izjav, ki se v neki dani okoliščini pojavijo o določeni temi oz. v zvezi z določenim dogodkom. Hkrati pa diskurz tudi ni kontinuiteta, ki bi nespremenljivo obstajala v danem časov­ nem obdobju. Foucault (1991a, 17) je v enem izmed svojih predavanj poudaril, da je treba diskurzu vrniti njegov značaj dogodka. Diskurz je vezan na dogodek, torej na njegovo enkratnost in neponovljivost v določenem časovnem ter družbenem konte­ kstu. Biti moramo pripravljeni, da vsak moment diskurza sprejmemo v eruptivnosti dogodka; v tej punktualnosti, v kateri nastopa, in v tej časovni razpršitvi, ki diskurzu omogoča, da je ponovljen, priučen, pozabljen, transformiran, zabrisan tja do svojih najmanjših sledi in daleč stran od vsakega pogleda zakopan v pepel knjig. Diskurza ni treba zvajati na oddaljeno prisotnost izvora; treba ga je obravnavati v igri njegove instance. (Foucault 2001, 28.) Pri diskurzu je nesmiselno iskati njegov prvotni ali »esencialistični« pomen, saj gre za dinamično tvorbo, ki proizvaja določene učinke, ki jih je treba podvreči analizi. Foucaultovo tematizacijo diskurza gre torej razumeti v zgodovinskem kontekstu. Kajti v nekem poznejšem zgodovinskem obdobju se bo pojavil drugačen diskurz oz. epistema, ki bo izpodrinil prejšnjega, odprl novo diskurzivno formacijo in proizvedel nova pojmovanja oblasti ter »resnice«, s katerimi se bodo družbene prakse uravna­ vale na nove načine. Pojem episteme, ki se pojavi v Redu stvari (1970/1999), pomeni zgodovinski a priori, ki utemeljuje vedenje in diskurze in je zato pogoj možnosti vzni­ ka nekega diskurza v določeni epohi. Že v Redu stvari je Foucault namreč opredelil tri episteme, ki združujejo diskurzivne prakse Zahoda in ki naj bi unificirale intelek­ tualno produkcijo v treh obdobjih (renesansi, klasicizmu in moderni). Epistema je zanj celota odnosov, ki v določeni dobi združujejo diskurzivne prakse, ki omogočajo epistemološke figure, znanosti in morda tudi formalizirane sisteme (Foucault 2001, 206). Intelektualna operacija razkrivanja teh osnovnih diskurzivnih strategij je ar­ heologija. Kasneje bo poudaril tudi, da epistema ni temeljna teorija, temveč prostor razpršitve. Je odprto polje odnosov, ki se jih da opisati (Foucault 1991b, 55). Skladno

s to logiko že v Arheologiji vednosti počasi opusti pojem episteme, saj se želi znebiti predvsem njene strukturalistične implikacije in posledično v ospredje raje postavi diskurzivno prakso. Kot smo že nakazali, je, ožje gledano, osnovna raven diskurza zanj izjava. Foucaulta (2001, 31) zanima predvsem dojemanje izjave v kontekstu po­ sameznosti njenega dogodka in njenega odnosa glede na ostale izjave. Zanima ga tudi, katere druge forme izjavljanja posamezna izjava izključuje. »Opis dogodkov diskurza postavlja /.../ vprašanje, kako pride do tega, da se pojavi takšna izjava in da se na njenem mestu ne pojavi nobena druga« (Foucault 2001,31). Tako kot na diskurz je tudi na izjavo treba gledati kot na dogodek in jo obravnavati v skladu z njenim zgodovinskim trenutkom. Izjava je kot dogodek edinstvena. Vselej pa odprta za ponavljanje, transformiranje, reaktiviranje (Foucault 2001, 32). Razliko­ vati jo je treba od propozicije, kot jo razume moderna analitična filozofija, kot tudi od izjave v smislu govornih dejanj in stavka, kot ju definira filozofija jezika (glej Deleuze 2000,7). Foucault se oddalji od trditve, da je izjava izključno jezikovna enota. Izjava je zanj relacijska entiteta, k i se mora nanašati na sosednja polja ali druge izjave. No­ bena izjava ni nerelacijska, vedno je v implicitnem ali eksplicitnem odnosu do neke druge izjave, pri čemer jo tudi reaktualizira. Foucault se osredotoča na tista jezikovna dejanja, ki so lahko vzvod za reproduciranje oblastnih razmerij. Izpostaviti želi, da cilj njegove analize niso govorna dejanja kot taka, temveč da ga znotraj izjave, ki je pri njem širša od jezikovne izjave, zanimajo predvsem jezikovna dejanja, ki določajo razmerja moči. Izjava zato ne »visi v zraku«, temveč pripada diskurzivni formaciji, ki definira tudi njeno regularnost (Foucault 2001, 127). Izjava in diskurz torej ne pripadata subjektu. Foucault (1991b, 58) poudarja, da ni ničesar takega kot inertni diskurz, ki je skorajda že zamrl, in na drugi strani suvereni subjekt, ki bi s tem diskurzom lahko manipuliral, ga prirejal, obnavljal; temveč da subjekti diskurza tvorijo del diskurzivnega polja, v katerem imajo tudi svoje mesto in vlogo. Diskurz ni mesto, kamor bi subjektivnost vdrla, temveč je prostor diferenciranih subjektnih pozicij in subjektnih vlog. Foucault odnosov med subjektom in diskurzom ne naslavlja tako, da bi se implicitno ali eksplicitno skliceval na zavest govorečega subjekta, niti tako, da bi diskurz povezoval z zavedno ali nezavedno voljo njegovega avtorja (Foucault 1991b, 59). Diskurzivne formacije so tiste, ki po Foucaultu opisujejo odnose med izjavami. Za Foucaulta je razpršitev načelo enotnosti, če v njej vladajo pravila formacije oz. kom­ pleksni eksistenčni pogoji razpršenih izjav. Za določanje razpršitve je treba določiti referenčno točko, glede na katero lahko elemente mislimo kot razpršene. Pri Fou­ caultu lahko govorimo o razpršitvi edino glede na tip odsotne enotnosti, konstruira­ ne okrog skupnega objekta, stila, konceptov in teme (Laclau in Mouffe 1987, 89). Za poskus opisa odnosov med izjavami Foucault (2001) zavrača štiri hipoteze o načelu

poenotenja diskurzivne formacije: referenco na isti objekt, skupen način produkcije izjav, stalnost pojmov in referenco na skupno temo (glej Foucault 1991a, 36-42). Prva hipoteza se glasi:, »izjave, ki se razlikujejo po svoji formi in so razpršene v času, formirajo celoto, če se navezujejo na en sam in isti objekt« (Foucault 2001, 35). Fou­ cault (2001, 44-6) skuša najprej razumeti objekte in njihovo formacijo. To počne tako, da označi razlike med posameznimi diskurzivnimi formacijami, ki se nana­ šajo na posamezen objekt. Pri tem opozarja, da se te površine razlikujejo glede na različne družbe, epohe in forme diskurza. Diskurz (npr. psihiatrični diskurz) v tem polju prve diferenciacije najde možnost, da omeji svoje področje. Tistemu, o čemer govori, pa podeli status objekta, tako da ga prikaže in omogoči, da ga imenuje in opi­ še. Pri tem Foucault (2001,47) pravi, da je diskurz nekaj povsem drugega od mesta, na katerem se bodo objekti, ki so bili vnaprej vzpostavljeni, odlagali in nalagali. Kar zadeva njene objekte, se diskurzivna formacija definira v primeru, »če lahko vzposta­ vimo neko podobno celoto; če lahko pokažemo, kako katerikoli objekt diskurza, ki ga obravnavamo, najde v njej svoje mesto in svoj zakon pojavitve; če lahko dokažemo, da istočasno ali zaporedoma izzovemo rojstvo objektov, ki se izključujejo, ne da bi se diskurz sam moral spremeniti« (Foucault 2001, 49). Za primer navaja, da se vse izjave, ki izhajajo iz psihopatologije, navezujejo na objekt, ki se mu pravi »norost«. Težava pa se pojavi ravno pri enotnosti posameznega objekta. Foucault kaj kmalu ugotovi, da že sami objekti niso enotni in nespremenljivi: »ta celota izjav se še zdaleč ne navezuje na en sam, enkrat za vselej formiran objekt...« (Foucault 2001, 36). V skladu s tem imamo mnoštvo objektov, ki jih obravnava npr. psihopatološki diskurz. Objekt norca se je namreč v zgodovini spreminjal. V17. stoletju ni enak tistemu v 18. stoletju, ta pa spet ni enak tistemu v 21. stoletju. Kajti v vsakem obdobju je obstajal določen diskurz, ki je povsem po svoje konstituiral svoj objekt in ga razdelal do te meje, da ga je v razmerju do prejšnjega v celoti spremenil, rekonstruiral in modifici­ ral. V tem pogledu je tematizacija objekta izjemno pomembna, saj Foucault prekine s pozitivistično idejo, ki je diskurz reducirala na predobstoječo realnost. Enotnosti diskurzov torej ne gre iskati v posameznih objektih. Treba jih je iskati v diskurzivnih relacijah. Foucault razlikuje med primarnimi in sekundarnimi relacija­ mi. Primarne so lahko neodvisne od vseh diskurzov ali objekta diskurza. Lahko so opisane med institucijami, tehnikami, družbenimi formami itd. Sekundarna raz­ merja pa so diskurzu notranja, vendar ostajajo odvisna od prvih (Foucault 2001,50). »Te relacije ne karakterizirajo jezika, ki ga uporablja diskurz, ne okoliščin, v katerih se razvije, temveč diskurz sam kot prakso« (Foucault 2001, 51). Tako Foucaultovo dojemanje diskurza nekako ostaja med »diskurzivnim idealizmom« in zunajdiskurzivnimi praksami.

Druga hipoteza se glasi, da se definiranje skupine odnosov med izjavami nanaša na njihovo formo in njihov tip povezanosti (Foucault 2001, 37). Hipoteza nastane na podlagi predpostavke, da za medicinsko znanost od 19. stoletja, dalje niso tako značilni njeni objekti ali pojmi, temveč določen stil oz. stalni način izjavljanja. Temu je po Foucaultovem mnenju botroval korpus spoznanj, na katerih se je medicina vzpostavila kot znanost. Foucault (2001,37) zato pravi, da se je medicina organizirala kot niz deskriptivnih izjav, saj se je v pogledih, izjavah, spoznanjih in analizi do neke mere poenotila. Vendar je heterogenost vselej obstajala in medicinskega diskurza posledično ni mogoče definirati prek kodificiranega in normativnega sistema izja­ vljanja.

58

Tretja hipoteza: skupine izjav je mogoče vzpostaviti tako, da bi določili sistem stalnih in koherentnih pojmov, ki so uporabljeni. V določenem obdobju, v določeni stroki ali znanosti določeni pojmi niso povsem arbitrarni. Npr. v klasični slovnici so imeli pojmi beseda, glagol, samostalnik točno določen pomen. Vendar pa tudi najbolj ozka in majhna enota pomena nekega pojma, ki nastopa v še tako kratkem obdobju ter koherentnem teoretskem korpusu, zlahka naleti na modifikacije. Foucault (2001, 39) je analiziral slovnico in ugotovil, da je koherentnost njene figure zgolj navidezna. Vdori modifikacij, dopolnitev in nadgraditve posameznih pojmov so vedno prisotni. Posledično podvomi tudi o četrti hipotezi, da je določena tematika sposobna neko diskurzivno celoto povezati in oživiti kot organizem. Ugotavlja namreč, da bi bilo v posameznih temah zmotno iskati načela individualizacije diskurza. Posledica prika­ zanega razmisleka je, da bi morala arheološka analiza pravzaprav opisovati sisteme razpršitve. Da bi zaznali spremembo dane diskurzivne formacije, Foucault (1991b, 56-7) meni, da moramo prepoznati spremembe, ki vplivajo na objekt diskurzivne formacije, na njene operacije, pojme in teoretske možnosti. Prepoznati moramo tudi spremembe, ki zadevajo diskurzivne formacije, torej premik meja, ki definirajo polje objektov; novo pozicijo in vlogo, ki jo zaseda govoreči subjekt v diskurzu; nov način delovanja jezika v odnosu do objektov ter nov način lokalizacije in kroženja diskurza v družbi. Nenazadnje moramo biti pozorni na spremembe, ki hkratno vplivajo na diskurzivne formacije. Opredelitev diskurzivne formacije^ se torej glasi: {

/V/ primeru, ko bi lahko med določenim številom izjav opisali

podobni sistem disperzije, v primeru, ko bi med objekti, tipi izjavljanja, pojmi i n tematskimi izbirami definirali regularnost (red, korekcije, pozicije i n funkcioniranja, transformacije),

D i s k u r z i v n a formacija je v osnovi Pêcheuxov p o j e m . D i s k u r z i v n o formacijo definira kot »tisto, k a r v d a n i ideološki formaciji, tj. z določene pozicije z dano k o n j u n k t u r o , k i jo d e t e r m i n i r a status m e d r a z r e d n e g a boja, d e t e r m i n i r a , "kaj je lahko i n kaj m o r a biti izrečeno'« (Pêcheux v F a i r c l o u g h 1995a, 4 0 ) .

•

15

bomo konvencionalno rekli, da imamo opravka z diskurzivno formacijo - na ta način se bomo izognili besedam, Id so preveč obremenjene s pogoji i n konsekvencami ter so tudi sicer neus­ trezne za označitev neke sorodne disperzije, besedam, kot so »znanost«, »ideologija«, »teorija« ali »področje objektivnosti«. (Foucault 2001,42.)

Posledica prikazanega razmisleka je, da bi morala arheološka analiza pravzaprav opisovati sisteme razpršitve. Da bi zaznali spremembo dane diskurzivne formacije, Foucault (1991b, 56-7) meni, da moramo prepoznati spremembe, ki vplivajo na objekt diskurzivne formacije, na njene operacije, pojme in teoretske možnosti. Pre­ poznati moramo tudi spremembe, ki zadevajo diskurzivne formacije, torej premik meja, ki definirajo polje objektov; novo pozicijo in vlogo, ki jo zaseda govoreči subjekt v diskurzu; nov način delovanja jezika v odnosu do objektov ter nov način lokalizacije in kroženja diskurza v družbi. Nenazadnje moramo biti pozorni na spremembe, ki hkratno vplivajo na diskurzivne formacije. Vidimo torej, da je tam, kjer je Foucault iskal načela združevanja, pravzaprav našel le razpršitev in prav to je postavil kot središče definicije diskurzivne formacije. Čeprav pa razpršitve ne razume zgolj kot nasprotja unifikacije, temveč nanjo gleda, para­ doksalno, kot na sistem razpršitve s ciljem, da bi se izognil totalizaciji diskurzivne formacije, saj v Arheologiji vednosti prevladuje prav predpostavka o nezamejenosti oz. nerazmejljivosti diskurzov. Ideja razpršitve pri njem izhaja iz Nietzschejeve kritike klasičnega pojmovanja zgodovine; le-to jasno prevzame v svojem eseju Nietzsche, genealogija, zgodovina, ki je v izvirniku izšel leta 1971. V ozadju pravzaprav stoji ideja zavračanja zasledovanja »izvora resnice« v klasični genealogiji. Genealogija mora pokazati heterogenost tistega, kar se kaže kot konsistentno (Foucault 1994b, 375). Genealogija se ne vrača nazaj v času, da bi onstran razpršenosti pozabe ponovno vzpostavila veliko kontinuiteto. Slediti zapletenemu toku izvora pomeni ohranjati tisto, kar se je zgodilo v njeni posebni razpršitvi, pomeni razkrivati nezgode, odklo­ ne, obrate, napake, pomeni odkriti, da v korenu tega, kar spoznavamo, in tega, kar smo, nista resnica in bit, ampak zunanjost naključja (Foucault 2008, 92-3). Klasični zgodovinar zapolnjuje manjkajoče podatke tako, da jih postavlja nazaj v kontinuiteto. Z diskontinuiteto pa so meje preučevanih objektov opredeljene in opisane na podlagi njihovih mej ter točk, na katerih se prelamljajo. Tisto, kar je Foucaulta zanimalo, je odpiranje struktur časovnim diskontinuitetam in obratom, ki so determinirali ne­ skončno igro diskurzivnih praks. Arheologija torej pomeni kazanje na te diskontinuitete in prelome, ki vplivajo na njihovo sedimentacijo (Dosse 1997, 237-9), kajti obstajajo črte sedimentacije, pravi Foucault, a tudi črte »razpoke« oz. »preloma« (Deleuze 2007, 6). Diskurz je torej mnoštvo izjav, ki pripadajo eni diskurzivni formaciji (glej Deleuze 2000, 14). Ob tem je vredno opozoriti na tri reči. Prvič: diskurzivna formacija je razpoznana glede na različne ravni, na katerih lahko obstajajo izjave.

Drugič: med temi različnimi ravnmi obstaja določena regularnost. Tretjič: posami­ čen diskurz obstaja v odnosu do obstoja družbenih agentov, praks in njihovih po­ gojev nastanka, obstoja in spreminjanja. Pri tem družbeni agenti in prakse ne pri­ padajo diskurzivnemu, temveč različnim ravnem, ki se oblikujejo znotraj diskurza (Brown in Cousins 1980, 256). Brown in Cousins menita, da ima Foucault težave prav na tem področju, saj diskurzivne formacije in izjave pri njem ne izvirajo iz kate­ gorije jezika niti iz kategorije logike. Pri Foucaultu izjava namreč ni ne formulacija v obliki stavka oz. zaporedja stavkov ne trditev. Vendar, ali je to nujno slaba odločitev? Prav ta je namreč novost Foucaultove Arheologije vednosti, osnovane na Benvenistovi teoriji izjavljanja, ki za predmet ni vzela ne stavkov ne propozicij, marveč izjave, ne besedila diskurza, marveč njegovo godénje. Izjava ni struktura, temveč funkcija obstoja. Ni nekaj, kar bi imelo opredeljene realne lastnosti, temveč čista eksistenca, dejstvo, da se godi bivajoče - govorica (Agamben 2005a, 97-8). Izjava namreč vzpo­ stavlja svoj korelativni prostor, ki ga Foucault imenuje referencialno. Tako so npr. arhivi sistemi izjav v diskurzivnih praksah, ki vzpostavljajo izjave kot dogodke in stvari. Arhiv je tako splošen sistem formacije in transformacije izjav (Foucault 2001, 141-2). Arhiv je tudi gmota nesemantičnega, vpisana v vsak smiselni diskurz kot funkcija njegovega izjavljanja, temni rob, ki omejuje vsako konkretno spregovoritev (Agamben 2005a, 101). Vendar Foucault, kljub temu da zavrne konceptualizacijo diskurza v odnosu do jezi­ kovnih in epistemoloških kriterijev, ne poda enoznačne definicije izjave kot osnov­ nega koncepta, s katerim opredeljuje diskurzivno formacijo. Kot smo videli, je re­ gularnost razpršitve za Foucaulta edino načelo enotnosti diskurzivne formacije, kar pa posledično pušča odprto vprašanje mej med diskurzivnimi formacijami. Tega problema se skuša Foucault lotiti (1991b, 58), ko izhod poišče v razlikovanju med znotraj-, inter- in zunaj diskurzivnimi odnosi med elementi, a tudi ta poskus ne do­ prinese k rešitvi problema. Foucault (1991b, 58) definira igro odnosov med vsemi temi spremembami in predstavi naslednjo razdelitev: • •

•

znotraj diskurzivni odnosi med objekti, operacijami in pojmi ene same for­ macije, interdiskurzivni odnosi med različnimi diskurzivnimi formacijami, npr. njegova študija v Redu stvari, ko je preučeval odnose med naravoslovjem, ekonomijo, slovnico in teorijo reprezentacije, ter zunaj diskurzivni odnosi med diskurzivnimi spremembami in spremem­ bami zunaj diskurza, npr. njegovi študiji Zgodovina norosti (1998a) in Roj­ stvo klinike (1994a), v katerih je preučeval medicinski diskurz v odnosu do sprememb v ekonomiji, politiki in družbi.

Skladno s tem si Foucault (1991b, 54) zastavi tudi problem individualizacije diskur­ zov, ki je v osnovi »rešitev« njegovega problema sistema razpršitve iz Arheologije vednosti. Težava, na katero ponovno naleti, je, da je vsak diskurz dinamična tvorba, ki se neprestano spreminja takoj, ko so mu dodane nove izjave (énoncés). Pri tem zanj vseeno obstajajo kriteriji formacije. Navaja dva: kriterij spremembe ali razmejitve in kriterij korekcije. V prvem primeru gre za razmislek v smislu, da lahko definiramo niz okoliščin, ki so bile obenem izpolnjene v točno določenem časovnem trenut­ ku, da so se lahko v njihovem okviru izoblikovali objekti, operacije, pojmi in teo­ retske možnosti. Prepoznati bi morali, katerih notranjih sprememb so bili zmožni; navsezadnje bi lahko definirali mejo, pri kateri pride do novih pravil formacije. Pri kriteriju korekcije pa razlaga, da je npr. klinična medicina avtonomna diskurzivna formacija, če lahko definiramo niz odnosov, ki jo definirajo in umestijo v odnosu do drugih tipov diskurza (npr. do biologije, kemije, politologije) kot tudi do nediskurzivnih kontekstov, v katerih deluje (institucije, družbeni odnosi, ekonomske in politične konjunkture). Kar individualizira diskurz, ni enotnost njegovega objekta, niti njegova formalna struktura, niti koherenca njegove pojmovne arhitekture ali njegove temeljne filozofske izbire, temveč niz pravil formacije, ki velja za vse nje­ gove objekte, operacije, pojme in teoretske možnosti. Takoj ko je mogoče določiti tak niz pravil, lahko govorimo o individualizirani diskurzivni formaciji. Pri Foucaul­ tu je torej treba na ločevanje med diskurzivnim in zunaj diskurzivnim gledati skozi pojem diskurzivne formacije. Foucault želi opredeliti relacijsko totalnost, ki je pod­ laga razpršitve izjav v diskurzivni formaciji, vendar jo lahko opredeli zgolj na ravni diskurzivne prakse. Vzrok gre iskati v dejstvu, da Foucault ne povezuje diskurza in njegovih sprememb s splošno kategorijo »zunanjih« dogodkov, ki lahko delujejo kot totalnost - bodisi v obliki »realnega« ali kot vzrok. Zato imamo opravka vsaj z dvema težavama. Prva zadeva vlogo že omenjenega dogodka. Navadno se v družbeni teoriji dogodke poenoti tako, da se jim pripisuje splošne in točno določene lastnosti - obravnava se jih npr. kot realno, materialno, zgodovino, prakso itd. - , s katerimi se opredeljujejo kot zunajdiskurzivno. Vendar Foucault ne naredi jasne delitve feno­ menov na diskurzivne in zunajdiskurzivne. Zanj je to vprašanje identitete določene diskurzivne formacije. Tistega, kar iz določene diskurzivne formacije izpade, pa ne razume kot zunajdiskurzivnega. Ker pri Foucaultu ne obstaja natančen odnos med »zunanjimi dogodki« in diskurzom, se pojavi nova težava. Ta zahteva poglabljanje v to, kaj je lahko v določenem zunanjem dogodku (ki lahko vključuje tudi druge diskurze) dano kot objekt določenih diskurzov, kaj sestavlja povezavo med diskurzi in dogodki ter kakšne oblike in omejitve bo imela ta povezava. Kajti cilja arheološke metode sta ravno ugotavljanje, kateri »zunanji« dogodek je lahko objekt diskurza ter kaj sestavlja povezavo med diskurzom in »zunanjim dogodkom«. Ker bodo zunanji dogodki vedno diskurzivno organizirani, se je treba pri analizi načel organizacije izjav osredotočiti na diskurz in ne na dogodek (Brown in Cousins 1980).

Gre v osnovi za podoben problem, kot si ga postavlja tudi Laclauova teorija diskurza. Kako torej določiti meje med diskurzi oz. kako se izogniti popolni multicipliteti in konceptualizirati »sistematičnost sistema«? Da pokažemo totalizacijo sistema v sis­ temu, bi se morali zateči k samoreferenčnemu dejanju. Sistem bi se moral nanašati sam nase, da bi dosegel svojo sistematičnost. V Foucaultovi Arheologiji vednosti je problem mej med diskurzi mišljen z vidika razpršitve diskurzivnih dogodkov, torej z opustitvijo misli na tisto, kar je sistemu »zunanje«. Nekoliko drugače je v Laclauovi teoriji diskurza, kjer totalizacijo mislimo skozi prazni oz. hegemonski označevalec, relacije med diskurzi pa skozi pojem antagonizma oz. diferencialnosti njihovih po­ zicij v diskurzivnem polju. Prav zato na tem mestu uvajamo laclauovsko pojmovanje diskurzivnega kot vseobsegajočega družbenega pojava.

Teorija diskurza zavrača razliko med diskurzivnimi in zunaj diskurzivnimi praksa­ mi. Laclau (1999, 94) poudarja, da je prav zato vedno skušal držati distanco do Foucaultove opredelitve diskurza v Arheologiji vednosti, ker je za Foucaulta »diskurz« le eden izmed mnogih objektov. Za diskurzivno analizo pa je vsak objekt konstituiran kot diskurzivni objekt. »Če ni noben objekt mogoč zunaj vsakokratnih diskurzivnih pogojev nastajanja in je vsako ločevanje med tistimi, čemur ponavadi pravimo jezi­ kovni in vedenjski vidiki družbene prakse, ali napačno ločevanje ali pa bi ga morali kot obliko razločevanja umestiti znotraj družbene produkcije pomena, strukturirane v obliki diskurzivnih totalnosti« (Laclau in Mouffe 1987, 90). Če analiziramo t. i. nediskurzivne sklope, institucije, tehnike, organizacije, produkcije itn., ne bomo našli le bolj ali manj kompleksnih oblik diferencialnih pozicij med objekti, ki ne izvirajo iz sistemu vnanje nujnosti, ki jih ta strukturira, zato jih je mogoče dojeti le kot dis­ kurzivne artikulacije (Laclau in Mouffe 1987, 90-1). Z drugimi besedami, opraviti imamo z dvema različnima redoma: z diskurzivnim bivajočim in z zunajdiskurzivno eksistenco. Za razumevanje družbe je pomemben predvsem prvi red, ki pa ne zanika obstoja drugega. Ideja je le, da drugi red ne doprinese k našemu razumevanju logike delovanja diskurza. Z Lacanovimi besedami bi lahko dejali, da Realno ustreza temu, kar ostaja zunaj diskurza oz. polja reprezentacije. Se pravi tisto, česar ni mogoče simbolizirati. Realnost pa ustreza diskurzivni konstrukciji identitete objektov. Real­ nost je torej to, kar družbeni subjekti konstruirajo tako, da pri tem uporabljajo svoje simbolne in imaginarne vire (Glynos in Stavrakakis 2004, 204-5). Tako je tudi za Laclaua in Mouffe (1990, 100) družbeni prostor diskurziven. Da bi to pokazala, si sposodita Wittgensteinov primer gradnje zidu. Predstavljajmo si, da z zidarjem gradimo zid. V nekem trenutku ga prosimo, naj nam poda opeko, k i jo nato dodamo na zid. Prvo dejanje - prošnja zidarju, naj nam poda opeko - je jezi­ kovno; drugo dejanje - dodajanje opeke na zid - pa je zunajjezikovno. Ali izčrpamo

realnost obeh dejanj s tem, ko zarišemo razliko med njima, torej med jezikovnim in zunajjezikovnim? Očitno ne, kajti kljub omenjeni razliki si obe dejanji delita dejstvo, ki omogoči njuno primerjavo - torej to, da sta obe del iste operacije (gradnje zidu). Kako lahko torej označimo totalnost, ki jo sestavljata obe dejanji? Če ta totalnost vključuje jezikovni in zunaj jezikovni element, potem ne more biti niti samo jezikov­ na niti zgolj zunajjezikovna. Biti mora primarnejša od omenjenega razlikovanja. To totalnost, ki vključuje jezikovno in zunajjezikovno, imenujemo diskurz. Kljub temu pa diskurza ne pojmujemo kot kombinacije govora in pisave, kajti oba sta sama po sebi notranja sestavna dela diskurzivne totalnosti. V nadaljevanju pojem diskurz uporabljamo zato, da bi poudarili dejstvo, da je vsaka družbena konfiguracija pomenljiva. Če na ulici brcamo okrogel predmet ali če brca­ mo žogo na nogometnem igrišču, je fizično dejstvo enako, pomena pa sta različna. Objekt je nogometna žoga samo do mere, do katere vzpostavlja sistem odnosov z drugimi objekti. Ti odnosi pa niso dani kot materialni odnosi z drugimi objekti, temveč so družbeno konstruirani. Ta sistematični niz odnosov imenujemo diskurz. Diskurzivni obstoj nekega objekta ne pomeni dvoma o njegovi materialni eksistenci. Dejstvo, da je nogometna žoga samo nogometna žoga, dokler je ne postavimo v sis­ tem družbeno konstruiranih pravil, še ne pomeni, da ta žoga ne obstaja kot material­ ni objekt. Kamen, recimo, obstaja neodvisno od sistema družbenih odnosov, vendar v specifični diskurzivni konfiguraciji lahko predstavlja orožje ali pa umetnino. Zato je diskurz tisti, ki konstituira »subjektno pozicijo« določenega družbenega akterja in ne družbeni akter, ki producira diskurz. Isti sistem pravil, ki okrogel predmet določi za nogometno žogo, tudi iz nas naredi nogometaša (Laclau in Mouffe 1990,100-1). Jezikovni elementi in zunajjezikovna dejanja torej oblikujejo diferencialni in strukturirani sistem pozicij, to je diskurz. Laclau in Mouffe (1987) diskurz razumeta v povezavi z artikulacijo. Artikulacija je vsaka praksa, ki vzpostavlja tako razmerje med elementi, da se njihova identiteta spreminja kot njen rezultat. Strukturirani totalno­ sti, ki je rezultat artikulacijske prakse, pravita diskurz, diferencialnim pozicijam, če so artikulirane v diskurzu, pa moment. Element je vsaka razlika, ki ni diskurzivno artikulirana v smislu, da ta element še nima diferencialne pozicije v diskurzivni to­ talnosti, ko pa jo pridobi, postane moment (Laclau in Mouffe 1987, 88-9). O dis­ kurzivni formaciji govorita, kadar se na podlagi nekaterih regularnosti vzpostavljajo diferencialne pozicije (Laclau in Mouffe 1987, 92). Vendar lahko diskurz kot sis­ tem diferencialnih entitet (oz. momentov) obstaja le kot začasno fiksirana oblika. »Razpad« in reartikulacija pomena diskurza sta torej inherentna vsaki diskurzivni situaciji in sta področje, na katerem se konstituira družbena praksa. Temu področju 16

16

•

L a c l a u i n Mouffe ločita elemente i n m o m e n t e . K o so elementi, artikulirani v določeno formacijo, dobijo status ta. Kajti n o b e n a artikulacija n i končna i n vsak m o m e n t lahko po n j e n e m r a z p a d u ponovno preide v element.

pravimo polje diskurzivnosti. »Ta izraz nakaže obliko svojega razmerja do vsakega konkretnega diskurza: določa nujno diskurzivnost vsakega objekta in hkrati nezmo­ žnost, da bi katerikoli dani diskurz izvedel dokončni šiv.« (Laclau in Mouffe 1987, 950

Prehod od elementov do momentov nikdar ni popolnoma izpeljan, saj so vse družbe­ ne oblike oz. diskurzi kontingentni. Spontano vprašanje, ki se nam tu poraja, je, kako je kakršnakoli identiteta ali družbena oblika sploh mogoča. Prvi odgovor predvideva vpeljavo vozlišč (Lacanovi point de capiton), ki ponazarjajo strukturacijo elementov v pomenske sisteme momentov v določenem diskurzu. Vsak diskurz se vzpostavi kot prizadevanje po obvladovanju polja diskurzivnosti. Prav tem privilegiranim diskur­ zivnim točkam teh delnih utrditev Laclau in Mouffe (1987, 95) pravita vozlišča. Gre za privilegirane označevalce, ki utrdijo pomen določene označevalne verige. Kot smo že pokazali, v teoriji diskurza polje družbenega nikoli ne more biti zaprto in politične prakse skušajo zapolniti prav to manjkajoče zaprtje. Čeprav je končnost, za­ prtost oz. univerzalnost družbenega nemogoče doseči, se potreba po tem ne zmanj­ ša, temveč se vedno kaže s prisotnostjo svoje odsotnosti (Laclau 1996a, 53). {

/V/ situaciji radikalnega nereda se »red« kaže kot odsoten; postane

prazen označevalec, označevalec odsotnosti. V tem smislu lahko različne politične sile tekmujejo v poskusu predstavljanja svojih partikularnih ciljev kot nosilcev funkcije zapolnitve ... Politika je mogoča, ker se konstitutivna nezmožnost družbenega lahko samoreprezentira samo skozi produkcijo praznih označevalcev. (Laclau 1996a, 44.)

Artikulacija političnega diskurza je torej možna le okrog praznega označevalca, ki nastopa kot vozlišče. Z drugimi besedami: manko se pokaže kot nujna značilnost vozlišča oz. kot pomemben pogoj možnosti za njegov hegemonski uspeh (Howarth in Stavrakakis 2000, 9). Prazni označevalci pokažejo, da v označevalnem sistemu obstaja mesto, ki je v temelju nereprezentabilno. V tem smislu je zmeraj prazno, toda to je praznina, ki jo lahko označimo, saj imamo opraviti s praznino znotraj označevanja. Npr. de Manova analiza Pascalove ničle govori prav o tem. Ničla je odsotnost števila, toda s poimenovanjem te odsotnosti to »ničlo« spremenimo v »enko« (Laclau 2008a, 95). V nadaljevanju bomo pokazali, da so artikulacije, ki se zgodijo v antagonisučnih bojih, opredeljene kot hegemonske in v ospredju bodo predvsem pojmi političnega, hegemonije ter antagonizma, zato nadaljno razpravo postavljamo v kontekst postmarksistične teorije.

Začnimo pri sami opredelitvi statusa političnega. Politika in politična realnost se v J klasičnih politoloških analizah navezujeta na državljanske pravice, volitve, določe­ ne oblike političnega predstavništva in različne ideološke mehanizme. Politika se dojema kot ločen sistem, ki mu pravimo politični sistem. Navadno pričakujemo, da politika pripada temu, od družbe ločenemu sistemu, ki ga tvorijo agenti, kot so parlament, politične stranke, sindikati itd., in ga dojemamo v kontekstu arene hegemonskega liberalnodemokratičnega diskurza. Takšno razumevanje politike pa spregleda dejstvo, da se politika dogaja za formalno odgovornostjo uveljavljenih političnih in institucionalnih hierarhij. To se dogaja predvsem tistim pristopom, ki enačijo politiko z državo, političnim sistemom, formalno odgovornostjo in politič­ no kariero. Vsa področja, na katerih se sprejemajo odločitve - področje zasebnega, podjetništva, znanosti, vsakdanjega življenja itd., so področja političnih konfliktov in bojev (so področja subpolitike), ki razkrojijo opisano sliko delovanja političnega sistema in jim je zato treba odpreti pot v sfero politike. Subpolitika se od politike razlikuje v tem, da je zunanjim političnim agentom dovoljeno sooblikovanje druž­ be in politike (Beck 1997, 97-104). Prav zato politike ne moremo reducirati na politični sistem (oz., kot temu pravimo, na politično realnost), temveč jo moramo dojemati kot inherentno in določujočo za vsako družbo. V pričujočem delu bomo pri definiciji političnega izhajali iz Gramscija in Leforta (1988). Lefort je na podlagi kritike Marxa na novo definiral pojem politike. Marksi­ stično pojmovanje politike je po njegovem mnenju strogo vezano na nadzidavo. Prav tako politična sociologija in politične vede ločita področje politike od drugih razsežnosti družbene realnosti: ekonomske, umetniške, pravne in znanstvene. Po mnenju Leforta pri definiranju politike zgolj kot področja političnih institucij izgubljamo politično. Bistvo te trditve je, da institucije politične realnosti predpo­ stavljajo zatiranje konstitutivnosti politike, s tem pa ignorirajo politično ontologijo

družbenega (Lefort 1988, 11). Za Leforta politično ne meji na določeno domeno družbenega prostora. Kot pravi: {

Politično se ne kaže v tem, čemur pravimo politična dejavnost, am­

pak v dvojnem gibanju, s katerim se kaže način vzpostavljanja i n prikrivanja družbenega. Kaže se tako, da proces, s katerim je družba urejena i n unificirana v neke razdelke, postane viden. Zakrit pa je v smislu, da lokus politike (torej lokus, v katerem stranke tekmujejo i n v katerih se oblikuje ter reproducira splošno delovanje moči) postane definiran kot partikularno, medtem ko je načelo, ki ustvarja splošno konfiguracijo, prikrito. (Lefort 1988,11.)

Tako imamo na eni strani opraviti s politiko na ontični ravni, ki jo predstavljajo predvsem specifični režimi diskurzov, določeni družbeni sistemi in delovanja, ter na drugi strani z ontološko ravnjo - političnim, k i prevzame načelo trenutka vzpo­ stavitve družbenega. Tako imamo na eni strani družbeno sedimentacijo, na drugi strani pa primarnost političnega, ki je pogoj nastanka vsega družbenega (Marchart 2007, 8). Primarnost političnega v odnosu do družbenega srečamo tudi pri Schmittu in Gramsciju. Pri prvem politično nima pomena v okviru določene domene praks, kot so npr. prakse, povezane z državo. Osrednji vidik Schmittovega pojma političnega zadeva antagonizem in konflikt, ki ga ponazarja z odnosom prijatelj - sovražnik (glej Schmitt 1996). Tako kot pri Lefortu in Schmittu tudi pri Gramsciju politično ni a priori vezano na določen institut, kakršen je npr. država. Gramsci (1965) v razdelavi odnosa med civilno družbo in državo vpelje pojem lo stoto integrale, iz ka­ terega je razvidno, da gre za soodvisnost družbene in politične razsežnosti. Lo stato integrale je pri Gamsciju neke vrste dialektična enotnost civilnodružbenega gibanja in politike. Laclau, ki izhaja tako iz Gramscija kot tudi iz Leforta in Schmitta, prav tako govori o primarnosti političnega kot anatomiji družbenega sveta, saj je politično trenutek osnovanja družbenega. Politika pomeni sprejemanje odločitev na kontingentnem nedoločenem področju, kar vključuje hegemonske operacije, zato je za nas, kot tudi za Laclauovo šolo, politično predvsem ontološka kategorija, ki je drugačna od druž­ bene. Pri tem se političnega ne da reducirati na družbeno in obratno, saj ni vse družbeno tudi politično. Imamo namreč veliko sedimentiranih družbenih oblik, ki so zabrisale sledi začetnega političnega osnovanja (Laclau 2005a, 154). »Sedimenti«, o katerih govori Laclau, imajo opraviti z njegovo konceptualizacijo vozlišč in praznih označevalcev, ki porajajo vprašanje o nastanku in vzpostavitvi delnih fiksacij. Laclau trdi, da so diskurzi in identitete inherentno politične entitete, ki

vključujejo konstrukcijo antagonizmov in odnosov oblasti. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, je na tem mestu ključno razumevanje antagonizmov. Diskurzi niso zgolj fiksirani v diferencialni sistem, temveč so v boju z zunanjimi silami oz. silami, ki so na samem obrobju tega reda. V tem smislu oblikujejo družbeno objektivnost (Howarth in Stavrakakis 2000, 9-10). Laclauova raba Husserlove sedimentacije in reaktivacije zaznamuje njegovo razlikovanje med političnim in družbenim (Laclau 1990, 33-6). Trenutkom antagonizma, ko se prek odnosov oblasti pokaže nedoločenost različnih alternativ in njihovih namenov, pravi Laclau (1990,35) polje politične­ ga. Družbeni odnosi se oblikujejo v političnih bojih. Vendar prenehajo biti politični, ko se sčasoma sedimentirajo v institucionalizirane oblike pravil, norm, vrednot in regularnosti, ki jih v vsakdanjem življenju prevzemamo kot dane. Bolj kot je politič­ ni »izvor« družbenih odnosov pozabljen, bolj sedimentirani in institucionalizirani postanejo (Torfing 1999, 70). Z Laclauovimi besedami, postanejo sedimentirane oblike »objektivnosti«, o katerih se lahko kadarkoli ponovno sprašujemo. Politično je torej svet kontingentnih artikulacij, ki pa jih do neke mere omejuje razsežnost družbenega, torej sedimentirano polje družbenih praks (Laclau 2006a, 112). Iz razprave o primarnosti političnega izhaja tudi Laclauovo pojmovanje »ljudstva« oz. populizma. Pri tem ne gre za pojmovanje populizma, kot ga razume zahodnoe­ vropski intelektualni okvir, ki populizmu pripisuje negativno konotacijo, saj ga veči­ noma povezuje z desnim antidemokratičnim gibanjem. Tu gre predvsem za empi­ rični problem, saj izraz populizem v zahodnoevropski akademski kulturi označuje politični fenomen, Id ima slabšalen prizvok, kar je v nasprotju s tem, kar populizem pomeni pri Laclauu. Populizem zanj namreč ni neke vrste gibanje, ki bi ga bilo moč istovetiti s posebno družbeno bazo ali ideološko usmeritvijo, pač pa ga kaže razu­ meti kot politično logiko, ki je za razliko od družbene logike, ki vključuje ravnanje po pravilih, povezana z institucijo družbenega (Laclau 2008a, 105-6). Laclauov po­ pulizem torej ni vezan na posamezne politične opcije, temveč je, preprosto rečeno, način konstituiranja političnega. Morda velja na tem mestu izpostaviti še Rancièrjevo videnje političnega, saj je tako kot za Laclaua tudi za Rancièrja ljudstvo osrednjega pomena, ko govorimo o politiki. Rancière ločuje med policijo, ki pomeni štetje na način, da skupnost štejemo kot seštevek njenih delov - torej njenih skupin in njihovih značilnosti, in politiko kot procesom, ki temu seštevku prišteva nadomestek kot del tistih, ki nimajo svojega deleža, ki se po svojih delih, prostorih, vlogah in kvalifikacijah razdeljuje od sku­ pnosti. Politika je torej v antagonističnem razmerju do policije, to polje srečanja med emancipacijo in policijo pa imenuje politično. V politiki so njeni deleži oz. njihova odsotnost določeni s pomočjo predpostavke, ki po definiciji nima mesta v tej konfiguraciji, namreč predpostavke deleža tistih brez deleža. Politično pomeni

srečanje med dvema heterogenima procesoma. Politična dejavnost je torej tista, ki premesti telo z mesta, ki mu je bilo določeno, oz. spremeni namembnost prostora; je dejavnost, ki naredi vidno tisto, kar ne bi smelo biti videno. Politika torej obstaja, kadar obstaja mesto in oblike za srečanje med dvema heterogenima procesoma. Prvi je policijski proces, drugi je proces enakosti kot odprto mnoštvo praks, ki se opirajo na predpostavko enakosti kateregakoli govorečega bitja s katerimkoli dru­ gim govorečim bitjem in si prizadevajo za verifikacijo te enakosti (Rancière 2005, 45-6). Laclauov očitek Rancièrju je, da Rancière možnost politike preveč istoveti z možnostjo neke emancipacijske politike, pri tem pa, za razliko od Laclaua, ne dopušča možnosti, da utegne »neštevno« svojo neštevnost oblikovati na načine, ki so ideološko nezdružljivi s tem, kar bi Rancière ali Laclau zagovarjala kot politično (npr. v fašistični smeri) (Laclau 2008a, 218).

I-

o >

>u

o D.

< u

LU LO Z

o o _J

o

ZÛ 72

LU

U

I X) Nadaljevali bomo z našim razumevanjem delovanja političnega in na tem mestu vpeljali pojem hegemonije. V družboslovju se hegemonija pogosto primerja s poj9 mi ideologije, oblasti, dominacije, vodenja, moči, pri čemer pa so natančne rabe in S opredelitve teh pojmov pogosto pomanjkljive. Posledica je dejstvo, da je hegemonija I pogosto zmotno enačena z dominacijo in politično nadvlado. Teorija diskurza, ki jo I vpeljujemo, pa hegemonijo opredeljuje z združevanjem strukturalistične, poststrukturalistične in psihoanalitične misli z markistično tradicijo politične teorije. Vrnimo se ponovno k Laclauu, ki v svojem opusu razvije tri modele razumevanja hegemo­ nije. V svojih zgodnejših delih (glej Laclau 1977) iz obdobja sedemdesetih let minulega stoletja se naslanja predvsem na Gramscija in Althusserjevo strukturalistično reinterpretacijo historičnega materializma. V skladu z njunima idejama kritizira mar­ ksistično teorijo politike in ideologije. V osemdesetih letih skupaj z Mouffe razvijeta drug model, v katerem se na teoretski ravni opirata predvsem na poststrukturalizem Derridaja ter Lacanovo psihoanalizo. Na podlagi njune misli trdita, da je identiteta vseh »ideoloških« elementov in družbenih subjektov, ki jih interpelirajo, kontingentna. Predpostavka temelji na ontološkem razlikovanju med diskurzivnim poljem naddoločenih identitet in prizadevanjem različnih političnih projektov, da bi konstru­ irali končne ter zamejene diskurze (Howarth 2004). Diskurz se oblikuje v hegemonskih bojih, ki želijo prek artikulacije pomenov in identitet vzpostaviti moralno, intelektualno in politično vodstvo. Hegemonske prakse so zato tipična oblika politične dejavnosti, ki vključuje artikulacijo različnih identitet in subjektivitet v skupen pro­ jekt. Rezultat teh projektov so hegemonske formacije, ki si prizadevajo iz vrste različ­ nih razpršenih in dislociranih elementov oblikovati nove oblike družbenega reda

(Howarth in Stavrakakis 2000, 14). Lastnost hegemonije je ustvarjalna artikulaci­ ja, torej politična konstrukcija določene družbene formacije, ki nastane iz različnih elementov. Tovrstna ustvarjalna artikulacija nasprotuje videnju družbe kot zaprte in homogene totalnosti in je zato ključen napad na sociologizem in ekonomizem (Dallmayr 2004). Ker odnosi niso totalizirajoči, izhajajoč iz Gramscija, tudi hegemonija ni »nekaj, kar lahko imamo«, temveč je tip političnega razmerja, saj je obče polje vznika hegemonije polje artikularijskLh praks. To je polje, na katerem se elementi niso kristalizirali v momente. V zaprtem sistemu relacijskih identitet, v katerem je pomen vsakega elementa utrjen, ni prostora za hegemonsko prakso. Prav zato hege­ monija predpostavlja necelost in odprtost družbenega, torej je mogoča le na podro­ čju, na katerem vladajo artikulacijske prakse (Laclau in Mouffe 1987,114). Hegemonija v prvi vrsti pomeni, da mora določena družbena skupina opustiti »ekonomsko-korporativno fazo« in svoje zahteve univerzalizirati. Po Gramsciju je v ana­ lizi odnosov moči mogoče razbrati naslednje tri momente: ekonomsko-korporativnega, sindikalističnega in političnega. V Hegemoniji in socialistični strategiji Laclau in Mouffe sledita Gramscijevi misli, in menita, da se je treba čimbolj odmakniti od ostankov ekonomizma in ideje, da se hegemonistični subjekti nujno konstituirajo na ravni temeljnih razredov (Laclau in Mouffe 1987, 120). Gramsci (1987) se je že zoperstavil marksističnemu poskusu identificiranja subjektov političnega delovanja glede na družbeni razred. Menil je, da razred ne more pridobiti hegemonskega po­ ložaja, če se omejuje zgolj na razredne interese. Zato je pomembneje upoštevati alianse ter ljudske in demokratične zahteve ter boje skupin, k i niso strogo razredi, torej tistih, ki ne izhajajo strogo iz produkcijskih razmerij. Primer so boji za svobo­ do, gibanja za nacionalno osvoboditev, ženska gibanja itd. (Simon 1982, 23-4). Za Gramscija politični subjekti niso razredi, marveč kompleksne kolektivne volje, zato tudi ideološki elementi, Id jih artikulira hegemonistični razred, niso nujno razredno zaznamovani (Laclau in Mouffe 1987, 60). V skladu s tem Gramsci prekine z ideo­ loško determinanto in reartikulira ideološke elemente, tako da oblikuje nov politični projekt z nacionalno-ljudskimi značilnostmi (Torfing 2005,10). Gramsci se je zoperstavil tudi marksistični razlagi ekonomskega determinizma in opozarjal na zapostavljanje političnega v marksistični misli. »Metafora baze in nadzidave je torej nepopolna. Zavajajoče je ostro ločevanje med ekonomsko sfero (produkcijo presežne vrednosti) in sfero politike (boja za državno oblast). Naspro­ tno, družbeni odnosi civilne družbe vdirajo v produkcijske odnose« (Simon 1982, 26-7). Gramsci namesto razlikovanja med družbeno bazo in nadzidavo uve­ de pojem zgodovinskega bloka kot organske družbene totalnosti, ki ga združuje kolektivna volja. »Struktura in superstruktura sestavljata 'zgodovinski blok', to je zapleten, protisloven in neskladen kompleks superstruktur, je odsev celotnih

družbenih odnosov proizvodnje« (Gramsci 1987: 105). S tem pokaže načine, kako hegemonski razred kombinira vodenje bloka družbenih silnic v civilni družbi skupaj z vodenjem v sferi produkcije (Simon 1982, 27, 86). S tem zamenja primarnost eko­ nomskega s primarnostjo političnega, kar prevzame tudi Laclau. Najpomembnejši trenutek v boju za hegemonijo nastopi torej takrat, ko hegemonska sila postane država, torej združevalni moment, ki je po Gramsciju sestavljen iz politične in civilne družbe. Institucionalizacija hegemonskega projekta je organski spoj države in civilne družbe ter je pomembnejši od prevzemanja kontrole nad pro­ dukcijskimi sredstvi. Vendar Gramsci ni zadavoljen s preprosto inverzijo hierarhije med privilegirano in nepolitično domeno ekonomije ter epifenomensko ravnjo drža­ ve. Teži namreč k vnosu institucionalne oblike države, ekonomije in civilne družbe kot relacijskih momentov zgodovinskega bloka. Neenaka artikulacija zgodovinskega bloka je po Gramscijevem mnenju rezultat hegemonskih bojev. Tudi v tem pogledu se Gramsci odpre za idejo primarnosti političnega. Političnega, ki ga ne determinira nepolitična družbenoekonomska infrastruktura, temveč politično, ki je konstitutivna sila, ki oblikuje znotraj družbene oblike in odnose države, ekonomije in civilne druž­ be v kontekstu družbenih antagonizmov (Laclau in Mouffe 1987; Torfing 2005,11). Za hegemonistično artikulacijo pa sta potrebna dva pogoja: navzočnost antagonističnih sil in nestalnost meja, ki te sile ločijo. Teren, na katerem je mogoče tako prakso utemeljiti kot hegemonsko, konstituira navzočnost širokega območja plava­ jočih elementov in možnost njihove artikulacije v nasprotne tabore. To implicira, da se ti tabori nenehno na novo opredeljujejo (Laclau in Mouffe 1987,115). Osnovni cilj vsakega hegemonskega projekta je konstruiranje in stabiliziranje vozlišč, ki obli­ kujejo temelje konkretnih družbenih redov, tako da artikulirajo čim več plavajočih označevalcev. Prav zato je za logiko diskurzivne strukturacije potrebna vpeljava kategorije prazne­ ga označevalca, k i ga Laclau (1996a) razvije iz Gramscijeve prispodobe modernega vladarja. Gramsci (1971/2003) je nekaj svojih političnih spisov objavil pod naslovom Moderni vladar. V njih se je ukvarjal z Machiavellijevim delom Vladar. Čeprav je Machiavelli delo namenil vladarju Toscane, takrat je bil to Lorenzo de' Medici, je po Gramscijevem branju delo ciljalo na oblikovanje kolektivne volje pri italijanskih lju­ deh. Posledica naj bi bila »ljudska država« in ne država, ki bi j i vladal le en vladar. Vladar je tako le simbol idealnega vodstva, torej teoretska abstrakcija. Pravi vladar ne more biti neki posameznik, temveč je to lahko le (revolucionarna) stranka, ki s svojimi zahtevami stremi k univerzalnosti. Ta prispodoba vladarja pri Gramsci­ ju služi kot mit za poenotenje kolektivne volje. Je torej »politična ideologija, ki ni izražena niti kot oblika hladne utopije niti kot naučeno teoretiziranje, temveč z

oblikovanjem konkretne fantazije, ki deluje na razpršenem in razdrobljenem ljud­ stvu tako, da to vznikne in organizira svojo kolektivno voljo« (Gramsci 1971/2003, 126). Ta Gramscijeva fantazija je Laclauov prazni oz. hegemonski označevalec, ki se mu nasproti postavlja plavajoči (tudi lebdeči) označevalec. Status plavajočih označevalcev se veže na nepopolnost prehoda elementov v momente. Status elementov je status plavajočih označevalcev. Ta njihova lastnost prežema vsako diskurzivno, tj. družbeno identiteto (Laclau in Mouffe 1987, 96). Kategoriji praznega in plavajočega označeval­ ca sta strukturno različni. Prvi zadeva konstrukcijo identitete takrat, ko je obstoj sta­ bilne meje privzet kot dan, drugi pa skuša prepoznati logiko premika te meje. Kljub temu pa v praksi razlika med pojmoma ni tako velika. Oba sta hegemonski operaciji. Situacija, v kateri bi bila relevantna zgolj kategorija praznega označevalca s popolno izključitvijo plavajočega momenta, bi bila situacija, v kateri bi imeli popolnoma ne­ premično mejo - nekaj, kar je težko predstavljivo. Nasprotno pa bi bili priča prav tako nemogoči situaciji, ko bi imeli popolnoma psihotičen univerzum, ki bi nastopil, ko bi imeli samo plavajoče označevalce, ki ne bi bili niti delno fiksirani. Zato moramo plavajoče in prazne označevalce razumeti kot različni, analitično ločljivi razsežnosti, in to prav v vsakem razumevanju hegemonske konstrukcije (Laclau 2005a, 133). V tem smislu stabilen hegemonski diskurz postane dislociran, ko se sooči z novimi dogodki, ki jih ne more osmisliti, reprezentirati ali kakorkoli ukrotiti. Večina dis­ kurzov je prožnih in sposobnih, da v svoj simbolni red vključijo množico novih do­ godkov. Vendar pa je večina diskurzov na neki točki tudi »končna« in nesposobna za vključitev novih dogodkov. Spodletela vključitev novih dogodkov povzroči razdor diskurzivnega sistema in odpre polje za nove hegemonske boje. Sedimenti so lah­ ko reaktivirani, takrat govorimo o trenutku reaktivacije, ki ga spremlja defiksacija pomenov. V tem primeru je vedno več elementov dojetih kot kontingentnih. Ta­ krat govorimo o trenutku dislokacije danega sistema. Popolna konstitucija družbe kot popolnoma neodvisnega sistema je nemogoča, saj se identiteta vsakega siste­ ma nanaša na konstitutivno zunanjost, ki je obenem pogoj, ki sistem omogoča in mu hkrati tudi preprečuje popolno zaprtje (Marchart 2007, 139). Nastopijo politič­ ni boji, ki skušajo razdor razrešiti z artikulacijo novih hegemonskih diskurzov, ki se kažejo v oblikovanju novih političnih mej. Dislokacija se torej kaže s struktur­ no ali »organsko« krizo, kot temu pravi Gramsci, v kateri nastopi porast plavajo­ čih označevalcev. Cilj hegemonskih bojev je artikulacija plavajočih označevalcev v nov niz vozlišč. Ta večinoma prevzamejo obliko praznih označevalcev, ki so medlo opredeljeni s pojmi, kot so »revolucija«, »demokracija«, »nacija« itd. Cilj praznih označevalcev je signifikacija manka določene družbe, ki ga razkrije dislokacija (Torfing 2005,16).

Tretji Laclauov model razumevanja hegemonije je avtor razvil kot odgovor na Žiž­ kovo kritiko razumevanja subjekta, ki je imela pomembne posledice za razumeva­ nje antagonizma. Laclau (1990) je odgovoril z radikalizacijo hegemonije tako, da je razširil kontingenco diskurzivnih elementov na subjekte hegemonskih projektov in na družbene strukture ter dodatno opredelil vlogo dislokacije strukture. Na podla­ gi Derridajevega dekonstrukcijskega branja in Lacanovega simbolnega reda Laclau strukture pojmuje kot »nedoločene« entitete, ki so hkrati konstituirane in ogrožene s strani diskurzivne zunanjosti (Howarth 2004). Poleg te splošne argumentativne strategije pa Laclau in Mouffe razvijeta tudi bolj substantivna razumevanja Derridajevih analiz. Že prej smo omenjali enega temelj­ nih poudarkov -1, j . argument o nezmožnosti obstoja družbe oz. odprtost sleherne strukture. Poudarek temelji na Derridajevem pojmovanju strukture kot decentrali­ zirane. Po Laclauu je namreč vsak strukturni sistem omejen in vedno obkrožen s presežkom pomena, ki je nezmožen vladati. Tovrstni presežek moramo razumeti v smislu signifikacije. Posledica je ultimativna nezmožnost fiksiranja kateregakoli pomena ali identitete (Norval 2005, 91-2). Vsak poskus stabilizacije pomenov je torej hegemonsko dejanje, ki pa je le začasen trenutek artikulacije. Kajti če se ho­ čemo trdno zasidrati v artikulaciji kot temeljni kategoriji na področju hegemonije, se moramo najprej odpovedati temu, da bi družbo pojmovali kot temeljno totalnost njenih parcialnih procesov (Laclau in Mouffe 1987, 79, 81). Idejo odprtosti strukture je Laclau vpeljeval tudi kasneje, ko se je za nadaljno teoretizacijo hegemonije odločil privzeti Derridajev pojem nedoločljivosti. Za Laclaua je vprašanje odnosa med dekonstrukcijo in hegemonijo vezano na nedoločenost potrebo po stabilizaciji tistega, kar je v osnovi nestabilno. Laclau meni, da je dekon­ strukcija relevantna pri dveh razsežnostih političnega. Prva je ideja političnega kot institutivnega momenta družbe, druga pa je ideja nedokončanosti vsakega dejanja nekega političnega instituta (Norval 2005, 92). Dekonstrukcija kaže na konstitutiv­ no nedoločenost, radikalno nezaključenost ali netotalnost tekstualnih, institucional­ nih, kulturnih, družbenih in ekonomskih struktur. Hkrati pa je hegemonija teorija odločitve, ki se zgodi na »terenu nedoločenosti«. Tega odpira prav dekonstrukcija in je potemtakem pravzaprav način, na katerega lahko začnemo misliti politike dekonstrukcije (Critchley 1995, 21). Če to logiko apliciramo na Laclauov pojem po­ litičnega, potem je zanj teren nedoločljivosti (torej manko v strukturi) posledica destrukturiranega družbenega polja, ki nastane zaradi dislokacije v strukturi. Torej polja, v katerem je nastal dvom o neki politični logiki. Potemtakem je odločitev v teh okoliščinah nedoločenosti povsem politično dejanje.

Laclau (1996b, 60) meni, da sta dekonstrukcija in hegemonija dve osnovni razse­ žnosti ene in iste teoretsko-praktične operacije. Hegemonija zahteva dekonstrukcijo: brez radikalne »nedoločenosti« strukture, ki jo izvaja dekonstrukcijska inter­ vencija, bi se veliko slojev družbenih odnosov kazalo kot bistveno povezanih z neko neizogibno logiko in tako ne bi obstajalo nič, kar bi se dalo hegemonizirati. Vendar tudi dekonstrukcija potrebuje hegemonijo, torej teorijo odločitve, ki je lahko samo hegemonska, ker je, prvič, samoosnovana (kar pomeni, da je ne določa neko zu­ nanje pravilo, temveč odločitev izumi pravilo samo), drugič, ekskluzivistična (kar pomeni, da v trenutku odločitve avtomatično izključi ostale alternative), saj zatira al­ ternativne odločitve, in tretjič, je s tem tudi notranje razcepljena, saj je hkrati oboje; ta odločitev i n odločitev kot taka. Pri tem je pomembno poudariti, da Laclau ne trdi, da obstaja radikalna odsotnost pravil in da so vse odločitve popolnoma svobodne. Pri tem namreč misli, da je »nedoločenost« pravzaprav strukturirana »nedoloče­ nost«, torej ni preprosto neomejena, saj imamo vedno opraviti z delno destrukturacijo neke strukture (Laclau 1996b, 57). Če povzamemo: za Laclaua vprašanje odnosa med dekonstrukcijo in hegemonijo vznikne v kontekstu »nedoločenosti« in ob potrebi po stabilizaciji vsega, kar je v osnovi nestabilno (Norval 2004,143). 17

17

•

T a k o i m a m o n a e n i strani svobodo, k i n i m o j a svoboda, temveč je svoboda strukture, k i m e je konstituirala kot subjekt. N a drugi strani p a je svoboda, k i je m o j a svoboda, tista, k i se izogne tako p a s t e m spinozovske svobode, reducirane n a zavest nujnosti, kakor sartrovske svobode človeka, k i izbira, ko n i m a več nobenega razloga z a izbiro, lahko je svoboda strukturne n a p a k e - to je dislokacije. T o d a v t e m p r i m e r u d v o u m n o s t dislokacije okuži svobodo s a m o . Svoboda osvo­ baja i n zasužnjuje, je radostna i n travmatična, rešilna i n pogubna (Laclau 2 0 0 7 , 25).

R-

5 LU

N

to

O

Z

>

<

U z

Ž O O 2 g U

< RZ

<

N

N

^ Z Z

-

co >

N

D D£ Û

Daleč od redukcije realnosti na jezikovno igro je družbenosimbolno polje pojmo-1 vano kot strukturirano okrog določene travmatske nezmožnosti, okrog središčne H razpoke, ki je ni mogoče simbolizirati. Laclau in Mouffe sta »na novo izumila Laca! novo pojmovanje Realnega kot nemogočega ter ga naredila uporabnega kot orodje I za družbene in ideološke analize. Ta preboj je novost do te mere, da ga je večina i I odzivov na Hegemonijo in socialistično strategijo kar spregledala« (Žižek 1990, 249). I Kot smo že ugotovili, družba kot točka prešitja ne obstaja, ker bi to pomenilo, da so pomeni fiksirani. Točka prešitja v smislu Lacanovega poit de capiton pomeni točko stika med označevalcem in označencem in ima za posledico zaustavitev neskončne­ ga gibanja signifikacije, kar producira iluzijo fiksacije pomena. Družba je nemogoč objekt in obstaja le kot poskus konstituiranja tega nemogočega objekta ali reda. Družbeni red je nestabilen sistem razlik, ki ga vedno ogroža zunanjost. Dejstvo, da o družbi razmišljamo na ta način, je razlog za prej vpeljani pojem hegemon­ skih odnosov, ki lahko obstaja samo ob predpostavljeni nefiksnosti elementov (La­ clau 1988, 254). Z drugimi besedami: diskurzivna teorija govori o t. i. nezmožnosti družbe oz. nezmožnosti zaprtja strukture, kar implicira tudi nezmožnost vsakršne objektivnosti. »To izkustvo meje vsake objektivnosti se kaže prav v obliki diskurziv­ ne prezence, namreč antagonizma« (Laclau in Mouffe 1987,104). Pojem antagonizma sta Laclau in Mouffe prevzela po nemškem političnem filozofu Schmittu, če­ prav sta mu dodelila povsem drugačen pomen. Za Schmitta antagonizem pomeni, da vsaka kolektivna identiteta implicira nekega nasprotnega drugega (antagonista) (Brockelman 2003, 188, 189), za Laclaua pa je antagonizem bolj kompleksen po­ jem. Najprej se bomo ukvarjali predvsem z Laclauovo zgodnejšo trditvijo, da antagonistični odnosi niso objektivni odnosi, in trditvijo, da se antagonizmi dogajajo zunaj in ne znotraj družbe, saj antagonizmi zamejujejo družbene učinke (Laclau 1988, 255), nato pa bomo predstavili še modifikacije te trditve.

Laclau in Mouffe poudarjata, da se razprava o antagonizmu nikdar ni osredotočila na to, kaj je antagonistično razmerje ter kakšen tip razmerja med objekti predpo­ stavlja. Oprla sta se na Colletijevo interpretacijo Kantovega razlikovanja med realno opozicijo (ta se ujema z načelom protislovja in ustreza formuli »A - B«: tako A kot B ima lastno pozitivnost, ki je neodvisna od razmerja z drugim členom) in logičnim protislovjem (ta ustreza formuli »A - ne A«: realnost obeh Členov je izčrpana z njunim medsebojnim razmerjem) ter ovrgla tezo, da protislovje implicira antago­ nistično razmerje, kot tudi tezo, da je antagonizem lahko realna opozicija. Vsi smo vključeni v številne med seboj protislovne sisteme prepričanj, vendar iz teh proti­ slovij ne vznikne nujno antagonizem. Antagonizem ne more biti realna opozicija, ker realna opozicija obstaja samo na fizični ravni (npr. trčenje dveh avtomobilov je materialno dejstvo in ne antagonizem). Ne realna opozicija in ne protislovje torej nista kategoriji, s pomočjo katerih bi lahko pojasnili antagonizem.

{

Pri protislovju pride do protislovja i n potemtakem nezmožnosti

prav zato, ker je A popolnoma A. Pri realni opoziciji proizvede razmerje med A i n B objektivno določljiv učinek ravno tako zato, ker je A popolnoma A. Pri antagonizmu pa gre za nekaj drugega: navzočnost »Drugega« m i onemogoči, da bi bil popolnoma jaz. To ni razmerje med popolnimi totalnostmi, marveč nastane zaradi nezmožnosti njihove konstitucije. Navzočnost »Drugega« ni logična nezmožnost: obstaja, torej ni protislovje /.../. Realna opozicija je objektivno razmerje med stvarmi, to pa pomeni, da jo je mogoče določiti, opredeliti; protislovje je razmerje med koncepti, ki ga je ravno tako mogoče opredeliti, antagonizem pa je meja vsake objektivnosti, ki se kaže kot delna in negotova objektivacija. (Laclau i n Mouffe 1987,107.)

Kot vidimo, sta logično protislovje in realna opozicija objektivni razmerji - med konceptualnimi objekti, v prvem in med realnimi objekti v drugem primeru. Ne le, da antagonizem ni objektivno razmerje, temveč je razmerje, v katerem se pokažejo meje vsake objektivnosti. Z zornega kota vsake izmed obeh antagonističnih sil njen nasprotujoči ni objektivna prisotnost, ki dosega polnost svoje identitete, temveč rav­ no nasprotno, predstavlja tistega, zaradi katerega ne more polno konstituirati svo­ je identitete. To pomeni, da dokler ostanemo znotraj perspektive ene izmed obeh antagonističnih silnic, se nam antagonistični moment kaže kot spopad, ki pa je daleč od objektivnosti in nakazuje prav nezmožnost družbe, da bi dosegla popol­ no objektivnost. Da bi antagonizem označili kot objektiven, bi to od nas zahtevalo nevtralen oz. objektiven pogled na odnos. Ta hipotetični objektivni opazovalec bi v antagonizmu videl izraz globlje objektivnosti. Če pa želimo antagonizem razlagati kot družbeno konstitutivnega in ne derivativnega, je prav takšna objektivizacija raz­ merij to, čemur se je treba izogniti (Laclau 2006a, 104-5). Če družbeno obstaja le

kot prizadevanje po konstrukciji družbe - torej prizadevanje za objektiven in zaprt sistem razlik, potem je antagonizem kot izpričevanje nezmožnosti končnega šiva »izkustvo« meje družbenega. Antagonizmi niso družbi notranji, temveč zunanji oz. so njena nezmožnost, da se popolnoma konstituira (Laclau in Mouffe 1987,107-8). Druga teza govori, da se antagonizmi dogajajo zunaj družbenega. Laclau (1990) z metodo dekonstrukcije Marxovega dela prikaže svoje razumevanje antagonizma kot zunanjega. Najprej pokaže, da Marx antagonizem obravnava kot protislovje, kar je njegova temeljna zmota. Pokaže namreč, da je protislovje med produkcijskimi silami in produkcijskimi odnosi protislovje brez antagonizma, razredni boj pa an­ tagonizem brez protislovja. Kajti, če bi bili odnosi med produkcijskimi silami in produkcijskimi odnosi, kot tudi med plačilom za delo in kapitalom, razumljeni kot protislovni in če bi bil temeljni vzrok dinamike družbenih sprememb v prvem prej kot v drugem, potem bi moral drugi biti notranji moment v dialektičnem razvoju 18

80

prvega. Če bi bili obe protislovji medsebojno neodvisni, bi to pomenilo, da bi lahko podvomili o dialektični enotnosti zgodovine. Še pomembneje pa bi bilo, da odnos med obema ne bi bil več fiksiran v splošni teoriji zgodovine, temveč bi postal kontingenten in bi temeljil na oblasti. Laclau z vrsto argumentov pokaže, da konflikt ni inherenten kapitalističnim od­ nosom produkcije, temveč se dogaja med odnosi produkcije in delavčevo identite­ to, ki je odnosom produkcije zunanja. Ta »konstitutivna zunanjost« je inherentna vsakemu antagonističnemu odnosu. »Zunanjost« blokira identiteto »notranjega« in je hkrati predpogoj njene konstitucije. Z antagonizmom zanikanje ne izvira iz notranjosti identitete, ampak od zunaj. Antagonistična sila zavrača mojo identiteto. Antagonizem je torej vzpostavljen med produkcijskimi odnosi in nečim, kar jim je zunanje, in ne znotraj produkcijskih odnosov, npr. med slednjimi in zunanjo identiteto subjekta. Tako bi antagonizem med delavcem in kapitalistom nastal šele, ko bi delavec občutil znižanje plače, ki bi ogrožalo njegovo potrošniško identiteto. Marxova teza, da je odnos med delavcem in kapitalistom vselej antagonističen, ker si kapitalist prisvaja presežno vrednost, je po mnenju Laclaua (2006a, i n ) zmo­ tna. Odnos postane antagonističen, če se delavec upira kapitalistovemu prisvajanju presežne vrednosti. Redukcija kapitalista in delavca na ekonomske kategorije, ki pomeni konstrukcijo homogenega prostora dialektične mediacije, onemogoča, da bi prepoznali specifičnost antagonističnega momenta v odnosu samem. Antagonistični odnos med delavcem in kapitalistom je možen zaradi načina, kako je delavec konstituiran zunaj odnosov produkcije (npr. dejstvo, da pod določeno vrednostjo plače ne more dostojno živeti). Tudi konflikt ni inherenten odnosom produkcije, Gre z a delo z n a s l o v o m A Contribution to the Critique of Political

Economy.

•

18

temveč nastane med odnosi produkcije in načinom, kako so družbeni agenti konsti­ tuirani zunaj njih. Oba prostora reprezentacije (delavčev in kapitalistov) sta radikal­ no heterogena, tako da je teren, znotraj katerega bi bila hipotetično mogoča dialek­ tična mediacija, razpočen (Laclau 2006a, 112). Bistvo antagonizma je nezmožnost konstituiranja družbenega, torej nezmožnost popolnega sedimentiranja diskurzov in hegemonskih odnosov. To pomeni, da antagonizem ni sam po sebi določen z odnosom delavca in kapitali­ sta. Omejevanje identitete pomeni preprečevanje njene konstitucije objektivnosti. Najpomembnejša točka antagonizma je torej meja vsake objektivnosti. Antagonistični odnos nastane med kapitalistom in delavcem ter »konstitutivno zunanjostjo« tega odnosa, ko se delavec ne more več konstituirati kot delavec, ker mu npr. neka ekonomska situacija onemogoča izpolnjevanje osnovnih življenjskih potreb. Druž­ beni antagonizem torej vznikne, ker družbeni agenti občutijo, da jim »sovražnik« preprečuje doseganje njihove lastne identitete in z njo povezanih interesov. Spodle­ telo identiteto vzajemno izkusita tako antagonistična sila kot sila, ki je antagonizirana. Naloga analitika diskurza je opisovanje, kako so identitete agentov preprečene. Kot vidimo, je bil v Ladauovem zgodnjem opusu antagonizem pojmovan kot meja objektivnosti in je predstavljal grožnjo posameznikovi identiteti, tako da mu je pri­ sotnost »Drugega« onemogočala, da bi popolnoma dosegel svojo identiteto. Odnos ne temelji na popolni totalnosti, temveč na nezmožnosti njene konstitucije. Anta­ gonizem je pojmovan kot meja objektivnosti, ker se nanaša na subverzijo diskur­ zivne konstrukcije pomena in objektivnosti. Natančneje, antagonizem se nanaša na trenutek, ko je sistem razlik konstituiran v ekvivalenčno verigo tako, da nasprotu­ je zunanji grožnji. Kljub temu Laclau in Mouffe (1987) navajata, da ima izkustvo meje vsake objektivnosti obliko določene diskurzivne pojavnosti, torej antagonizma (Thomassen 2005, 297). Tukaj velja omeniti Žižkov prispevek h konceptu antagonizma. Žižek je recenzijo tega dela objavil kmalu po izidu Hegemonije in socialistične strategije (1984). Antago­ nizem je povezal s teorijo subjekta. V osnovi je njegova kritika uperjena v althusserjansko navdahnjen pojem »subjektnih pozicij« (glej Althusser 2000), ki jih upora­ bljata Laclau in Mouffe. Žižek s pomočjo Lacanovega razumevanja subjekta pokaže možnosti oddaljevanja od tovrstnih postavk v Hegemoniji. Kar ugotovi Žižek, je, da je pogoj, da »zajamemo pojem antagonizma v njegovi najbolj radikalni razsežnosti to, da obrnemo odnos med dvema: ni zunanji sovražnik tisti, ki m i preprečuje, da bi dosegel svojo identiteto, temveč je vsaka identiteta že sama po sebi onemogočena, ker jo določa nezmožnost« (Žižek 1990, 251-2). Družbenosimbolno polje je torej strukturirano okrog določene travmatske nezmožnosti, okrog razpoke, ki ne more

biti simbolizirana (Žižek 1990, 249). Po Žižkovem mnenju je antagonizem način eksternalizacije neodpravljive razcepljenosti (ali manka) v subjektu in predstavlja način, kako diskurzivno upravljamo z dislociranostjo identitete. Lep primer sta ksenofobna ali rasistična ideologija v smislu »če bi se le končno znebili priseljencev, bi tudi kriminal in nezaposlenost izginila«. Če je identiteta skupnosti konstituirana v hegemonski artikulaciji in če je hegemonija v osnovi odnos predstavništev, potem bo identiteta skupnosti inherentno zaznamovana z mankom, ki ga lahko zapolnimo le s projekcijo na nekaj, kar je reprezentirano kot zunanje in zanika njihovo iden­ titeto. Zato Žižek predlaga, da bi morali razlikovati med dislokacijo in katerimkoli diskurzivnim odgovorom nanjo, tudi antagonizmom. Laclau je posledično sprejel Žižkovo kritiko in antagonizem je zanj postal način poskusa diskurzivnega upra­ vljanja z dislokacijo (Thomassen 2005, 298).

{ V Hegemoniji i n socialistični strategiji je pojem meje /limit/ bolj ali manj sinonim za antagonistično mejo /frontier/. Objektivnost je konstituirana zgolj z radi­ kalno izključitvijo. Kasneje sem uvidel, da ta asimilacija pripelje do dveh pomanjkljivosti. Prva je, da je antagonizem vedno že oblika diskurzivnega vpisa - torej oblasti - nečesa primarnejšega, kar sem od New Reflections on a Revolution of our Time naprej imenoval »dislokacija«. Pri tem ni potrebno, da so vse dislokacije konstruirane na antagonistični način. Druga pomanjkljivost je, da antagonizem n i enakovreden radikalni izključitvi. Kar počne, je, da dihotomizira družbeni prostor, vendar obe strani antagonističnega odnosa nujno lahko oblikujeta posamezni prostor predstavništva. (Laclau 2004,318-9.)

V Hegemoniji in socialistični strategiji je bil torej družbeni antagonizem še enačen z dislokacijo. Kot tak je bil družbeni antagonizem pojmovan kot dejavnik nezmo­ žnosti obstoja družbe. Za Laclaua in Mouffe je bil antagonizem zunanji glede na družbo oz. je predstavljal njene meje. V tem prvotnem razumevanju družbenega antagonizma je zunanji sovražnik preprečeval identiteti, da bi se polno konstitu­ irala. V svojih kasnejših delih (1990; 1996a) pa je Laclau revidiral to svojo tezo v smeri psihoanalitičnega razumevanja antagonizma. Glynos in Stavrakakis (2004, 205) menita, da se njegov poudarek premakne od signifikacije in diskurzivne ar­ tikulacije k mejam signifikacije. Četudi je antagonizem prvotno razumel kot mejo objektivnosti, je kasneje antagonizem pojmoval že kot del diskurzivne artikulacije. Prav zaradi tega premika je uvedel tudi revidirano vlogo pojmovanja dislokacije. S psihoanalitičnega vidika je obstoj meje (limit) vsake diskurzivne strukture lahko zgolj v odnosu do iste diskurzivne strukture - skozi subvertiranje pomena. Žižek (1990) pravi, da je tisto, kar je zanikano v družbenem antagonizmu, vedno že tudi

samo po sebi zanikano. To pomeni, da obstaja sila negativnega, ki je primarnejša od družbenega antagonizma. Ta sila pa ni nič drugega kot Lacanovo Realno - torej tisto, kar se vedno upira simbolizaciji. Posledično moramo razlikovati antagonizem kot realno formo od družbene realnosti antagonističnega boja. Vendar nismo redu­ cirani zgolj na to, kar nas žene, da uničimo antagonistično silo, ki nam pravzaprav preprečuje, da bi v polni meri dosegli svojo identiteto. Bolj kot to je antagonistična sila videna kot sila, ki blokira našo identiteto, kar dopušča eksternalizacijo naše­ ga konstitutivnega manka napram Drugemu, ki nato postane pozitivno uteleše­ nje naše samoblokade. Kot posledica bo našo politično akcijo vodila iluzija, da bo uničenje antagonistične sile dopustilo, da se naša identiteta popolnoma konstitu­ ira. Antagonizem posledično ni več pojmovan kot dejavnik nezmožnosti polnega konstituiranja družbe, ampak pomeni diskurzivni odziv na dislokacijo družbenega reda. Predpogoj vsakega družbenega boja sta antagonizem in dislokacija. Vendar je antagonizem razdor sistema razlik določenega simbolnega univerzuma, ki ga spro­ ži zanikanje s strani »zunanjega« - torej Realnega v Lacanovem pomenu besede. Ta mu preprečuje, da bi se polno konstituiral. Odgovor na dislokacijo je imaginarna rekonstrukcija zavrnjene identitete (Laclau 1990,168). Medtem ko antagonizem pade na stran imaginarno-simbolnega reda realnosti, pa dislokacija pade na stran reda Realnega. V tem smislu dislokacija postane kazal­ nik negativne razsežnosti Realnega kot meje diskurza (Glynos in Stavrakakis 2004, 206). Antagonizem je specifična zgodovinska konfiguracija dislociranega sistema. Vsak sistem je potencialno dislociran, hkrati pa dislokacija ni nujno antagonistič­ na. Razmejitev dislokacije in antagonizma nam pomaga o antagonističnih odnosih misliti kot o kontingentnih zgodovinskih manifestacijah, ki niso vnaprej vpisane v določen sistem. Zgolj dislokacije so produkt diferencialne konstitucije sistema, medtem ko so antagonizmi specifična artikulacija dislokacije. Antagonistična sila ni pogoj nastanka dislokacije. Kar pri Laclauu deloma še vedno ostaja netematizirano, je prav to, da se lahko zgodi dislokacija brez antagonizma. Ekskluzivističnost diskurza ni avtomatično antagonistična, vendar pa konstitutivna izključitev ustvari dislokacijo določenega diskurza. Diskurzi se zapirajo tako, da se medsebojno pove­ zujejo, kar zunanjost pušča neoznačeno. Diskurz postane antagonističen samo, če so dislokacije artikulirane na antagonističen način. Diskurz se mora samoopisati kot antagonistično konstruiran, da tak tudi postane. Ta argument nam pomaga, da v zgodovino umestimo antagonizem in hkrati ohranimo splošno predpostavljeno konstitutivno zunanjost. Kategorija dislokacije je predhodna antagonizmu, saj je pogoj prepoznave »sovražnika« neka primarnejša simbolna identifikacija. Antago­ nizem potemtakem postane diskurzivni dogodek (Staheli 2004).

1 Û

S <

LL. I• —

H

O Z

>N

O

-5 ^ LU N

LU RLU

I— IÛ

Kot smo že nakazali, moramo za razumevanje konceptov teorije diskurza vpeljevati I psihoanalitične pojme. Kljub temu, da so bila Lacanova vozlišča (le point de capiton) H uporabljena že v Hegemoniji in socialistični strategiji - Laclau in Mouffe sta z njimi G označevala začasne hegemonske fiksacije pomenov, struktur in identitet -, se raba • psihoanalitičnih konceptov pri Laclauu in v diskurzivni teoriji razširi šele kasneje. 1 Če bi lahko trdili, da pri Laclauu sploh obstaja prelom v kontinuiteti pri določenem pojmu ali teoretskem izhodišču, potem je to nedvomno pri vprašanju subjekta in identifikacije. Psihoanaliza se, v nasprotju z esencialističnimi razlagami subjekta, oddaljuje od me­ tafizičnega razumevanja subjektivnosti, saj subjekta ne reducira na njegov ego. To osnovno vodilo Lacanove teorije je razloženo z zrcalnim stadijem, s katerim razlaga­ mo pojem identifikacije. Zrcalni stadij je drama, v kateri notranji vzgib poganja od nezadostnosti k anticipaciji in ki za subjekt, ujet v prevaro prostorske identifikacije, ustvarja zaporedje fantazemskih podob, ki se vrstijo od razkosanega telesa k neki obliki totalnosti in naposled prevzame oklep odhajajoče identitete, ki bo zaznamovala subjektov mentalni razvoj. Želeči človeški subjekt se oblikuje okrog centra - drugega (svoje odtujene zrcalne podobe), vse dokler ta subjektu nudi celost (Lacan 2004). Ego, torej podoba, prek katere se prepoznamo, je vedno že zunanji - alter ego. Ves proces, ki se dogaja v zrcalnem stadiju, je domena imaginarnega. Bistvo Lacanovega pojmovanja subjekta pa je, da za razliko od tga, ki vznikne v imaginarnem, subjekt vznikne v simbolnem. Zrcalni stadij nam torej ne more nuditi stabilne identitete, zato je edina možnost, da do nje pridemo, v polju jezikovne reprezentacije oz. v simbol­ nem, ki je vedno tudi že del zrcalnega stadija. Razlage simbolnega se najenostavneje lotimo z Lacanovo reinterpretacijo Saussurjevega (1997, 81) pojmovanja znaka, ki ga sestavljata označevalec (S - slušna podoba)

in označenec (s - koncept). Saussurjeva shema znaka je tako S/s. Označevalec po­ temtakem določa označenca. Vendar pa Lacan (1994, 149-157) logiko označevalca in označenca obrne. V Lacanovi shemi označenec ne deluje samo kot reprezentacija označevalca, zanj se pomen producira z označevalci (Si - S2 - ... - Sn). Povedano lahko ponazorimo z Lacanovim primerom straniščnih vrat. Označenec (vrata) je de­ finiran kot zunanja realnost, v obeh primerih sta vhoda v žensko in moško stranišče enaka. Predpostavljamo, da oboja vrata vodijo v dve enaki stranišči. Kar naredi raz­ liko med ženskim in moškim straniščem, je drugačen označevalec, torej napis (Ž ali M), ki visi nad posameznimi vrati (Lacan 1994,147-8). Označevalec manifestira prisotnost razlike, kar onemogoča vsakršno zvezo med znaki in stvarmi. V nasprotju s Saussurjem trdi, da simbolno ni red znakov, temveč red označevalcev. Pomen tvo­ rijo označevalci. V nasprotju s Saussurjem poudarja, da je odnos med označevalcem in označencem drseč oz. nestabilen. Ko v simbolnem prevzamemo jezikovni režim in postanemo subjekt, nas določa označevalec. Vendar pa nas ta označevalec nikdar polno ne označuje tako, da bi dosegli svojo identiteto, zato v simbolnem postanemo luknjičavi. Kaj se torej zgodi z označencem? Lacan pravi, da označenec izgine, ker ni več, tako kot pri Saussurju, povezan s pojmom, ampak pripada realnemu, ki pa se simbolizaciji upira. Če je potemtakem realno v signifikaciji vedno odsotno, po­ sledično ne more biti izvor signifikacije, lahko pa to je njegova odsotnost v smislu konstitutivnega manka. Kar vznikne v označencu, je njegova imaginarna razsežnost, s katero se prikriva luknja v realnem označencu in je posledica igre med označevalci. To je način, kako razsežnost simbolnega določa signifikacijo (Stavrakakis 1999). Z vpeljavo simbolnega, v katerem subjekt vznikne, oz. simbolizacije - zasledovanja identitete - je vpeljan tudi manko, ki pogojuje ultimativno nezmožnost konstituira­ nja vsakršne identitete. Za razumevanje Lacanove subjektivnosti je torej pomemben pojem identifikacije. Stabilne identitete namreč ni mogoče doseči, ves čas gre za vrsto spodletelih identifikacij oz. igro med identifikacijo in njenim neuspehom, ki je globoko politična. V tem smislu namesto o identitetah raje govorimo o identitetnih politikah, kar odpre osnovno povezavo med Lacanom in diskurzivno teorijo. Kajti poskus konstrukcije vsake (ultimativno nemogoče) identitete lahko poteka v iden­ tifikaciji z družbeno dostopnimi diskurzivnimi konstrukcijami, npr. ideologijami, prek katerih subjekt zasleduje zapolnitev manka, ki je posledica vstopa v simbolno (Stavrakakis 1999). Žižek (1990, 250-1) meni, da Hegemonija pri vprašanju subjekta pomeni do neke mere celo nazadovanje glede na Laclauovo predhodno delo Politics and Ideology in Marxist Theory (1977), saj v omenjenem delu najdemo natančno razdelano Althusserjevo teorijo interpelacije, medtem ko v Hegemoniji Laclau in Mouffe subjekt še vedno pojmujeta kot takega, ki prevzema različne »subjektne pozicije«. Vendar v

trenutku, ko postanemo subjekt ideologije, v trenutku, ko se odzovemo na interpe­ lacijo in prevzamemo določeno »subjektno pozicijo«, smo že po definiciji v zmoti, ker spregledamo radikalno razsežnost družbenih antagonizmov, torej travmatično bistvo, katerega simbolizacija vedno spodleti. Zato je Lacanov pojem subjekta kot praznega mesta v strukturi, ki opisuje subjekt v njegovem soočenju z antagonizmom oz. subjekt, ki ne zakriva travmatične razsežnosti družbenega antagonizma. Skladno z vpeljavo psihoanalitičnih pojmov je kasneje v Laclauovem delu New Reflections on the Revolution of Our Time (1990) vsebolj vidna opustitev Althusserjevih »subjektnih pozicij«, kar se zgodi kot posledica Žižkove kritike Hegemonije. { Žižkova kritika načina, kako je bilo vprašanje subjekta načeto v He­ gemoniji, se je nanašala na to, da smo takrat vprašanje subjekta skoraj reducirali na strukturalistično razumevanje »subjektnih pozicij«, medtem ko je bil lacanovski subjekt kot subjekt manka skoraj­ da odsoten. Žižek se sedaj mnogo bolj strinja z reformulacijo problema subjekta v New Rejlections on a Revolution of Our Time in v Emancipation (s). (Laclau 1999, 99-100.)

Žižkova (1990) namera je bila pokazati homologijo med pojmom antagonizma, ki ga razvijeta Laclau in Mouffe, ter Lacanovim pojmovanjem Realnega. Posledično Laclau uvede pojmovanje subjekta kot manka v strukturah in razumevanje hege­ monskega subjekta kot konstitutivno razcepljenega med subjekt manka in partikularnostjo, ki želi ta manko napolniti oz. prešiti. Ta razcepljenost je ontološki pogoj, ki spremlja vsako hegemonsko operacijo (Laclau 2003,100). Uvedba lacanovskega subjekta je Laclauu omogočila, »da se izogne slepi ulici povsem pasivnega dojemanja subjektivnosti, v katerem so subjektove pozicije dodeljene s strani konstruktivnega gibanja strukture - pri tem pa mu ni bilo treba poseči po enako nemogoči ideji kla­ sičnega kartezijanskega voluntarističnega subjekta« (Critchley in Marchart 2004, 5). Identiteta posledično ni več razumljena kot rezultat določujoče strukture, temveč je rezultat identifikacije, ki jo zaznamuje »manko v identiteti« oz. »subjekt« (Critchley in Marchart 2004, 6). Če se vrnemo na medsebojno dopolnujočost »nedoločenosti« in hegemonije, potem lahko trdimo, da Laclau govori o subjektu, ki se nahaja med »nedoločenostio« struk­ ture in določitvijo. Ker je struktura vedno dislocirana, subjekt ne more imeti pozitiv­ ne identitete. Zato lahko identiteto konstruira v dejanju identifikacije. Iz tega sledi­ jo tri pomembne implikacije. Prvič, če je nastanek subjekta posledica nezmožnosti objektivnega, to pomeni, da je vsak subjekt po definiciji političen. Naj spomnimo, da sedimentirane oblike »objektivnosti« oblikujejo polje družbenega. Antagonizem, v katerem se »nedoločenost« alternativ in njihove odločitve dogajajo v razmer­ ju do oblasti, pa oblikujejo polje političnega (Laclau 1990, 35). Vsaka odločitev, ki

konstituira subjekt, je sprejeta v okoliščinah neprekoračljive nedoločenosti in ne izra­ ža identitete subjekta (torej nečesa, kar subjekt že je), ampak zahteva dejanje identi­ fikacije. Vsako tako dejanje na novo razcepi nastalo identiteto subjekta. Ta identiteta po eni strani pomeni specifično vsebino, na drugi strani pa uteleša odsotno polnost subjekta (Laclau 1996b, 57). Prehod med »nedoločenostjo« in odločitvijo je politično dejanje. Ker se Laclau skuša izogniti pojmovanju odločitve kot etičnemu dejanju, odločitev pojmuje skozi koncept oblasti. Kot že rečeno, znotraj dislocirane strukture ni prav ničesar, kar bi determiniralo odločitev. Kajti če bi kaj takega obstajalo, potem to ne bi bila več odločitev, zato dejanja odločitve ne moremo razlagati v smislu racio­ nalne mediacije. Trenutek odločitve je zato tudi trenutek subjekta (Norval 2004,144; 2005, 93). »Subjekt je razdalja med nedoločenostjo stiukture in njeno določitvijo« (Laclau 1996b, 54). Drugič, ker se subjekt identificira z dislocirano strukturo, bo vsako dejanje identifikacije le parcialno in nedokončano. In tretjič, to pomeni, da je dejanje identifikacije hkrati tudi hegemonsko dejanje (Norval 2004,144). To, kar Žižek kritizira, je razumevanje antagonizma, ki se dogaja med dvema na­ sprotujočima si subjektnima pozicijama. Pravi, da družbeni subjekti niso v antagonističnem odnosu z zunanjimi Drugimi, ki ogrožajo njihovo identiteto. Subjekt je namreč že inherentno in ontološko razcepljen, tako da so antagonizmi projekcija subjektove lastne razcepljenosti na zunanji red. Omenjena razcepljenost povzroča radikalen in neodstranljiv antagonizem v središču subjektivnosti. Kot posledica di­ slocirane strukture razcepljen in odtujen subjekt postane mesto nezmožnosti popol­ ne konstitucije identitete, torej mesto, kjer se dogajajo politike identifikacije. Razumevanje subjekta kot luknjičavega oz. kot takega, ki skuša svojo identiteto konstituirati v družbeni realnosti, tako odpre novo razsežnost povezovanja Lacana z diskurzivno teorijo. Predpostavka, da bo lahko subjekt svoj manko odpravil z iden­ tifikacijo v družbenosimbolnem, je zmotna, kajti tudi ta razsežnost je luknjičava (Stavrakakis 1999, 38). Prav ta teza se zdi ključna za diskurzivno teorijo in je po Žižkovem mnenju najbolj skrajna točka Lacanove teorije. {

Danes je splošno znano, da je Lacanov subjekt razdeljen, zaprečen,

enak manku v pomenski verigi. Vendar pa najbolj radikalna dimenzija Lacanove teorije ne leži v tej ugotovitvi, temveč v ugotovitvi, da je veliki Drugi, tj. simbolni red, sam po sebi prav tako barré, zaprečen zaradi temeljne nezmožnosti, da se strukturira okrog nezmožnega/travmatskega jedra, okrog središčnega manka. Brez tega manka v Drugem bi bil Drugi zaprta struktura in edina možnost za subjekta bi bila njegova radikalna odtujitev v Drugem. Torej točno ta manko v Drugem je to, kar subjektu dopušča, da doseže neke vrste »dealienacijo«, ki ji Lacan pravi separacija ... (Žižek 1989,122.)

Z drugimi besedami, če subjektivno ni več »subjektivno«, tudi objektivno ni več »objektivno« v smislu zaprte strukture, ki bi bila zmožna zapolniti manko v subjek­ tu. Iz tega sledi, da je vsak objekt identifikacije razcepljen, čemur Laclau pravi ultimativna nezmožnost obstoja družbe. { Z »nezmožnostjo družbenega« razumem to, na kar sem se prej nanašal, ko sem govoril o ultimativni nezmožnosti »objektivnega«. Nekaj je objektivno, dokler je polno konstituirano. S tega vidika »so« stvari nekaj determiniranega, družbeni odnosi »so« - i n v tem smislu so obdani z objektivnostjo. V našem praktičnem življenju pa v tem pomenu nikdar ne izkusimo »objektivnosti«: smisel stvari n a m pogosto beži, »vojna interpretacij« poraja dvoumnost i n dvom o objektih, družba pa se v veliki meri kaže ne kot objektiven, harmoničen red, temveč kot skupek divergentnih sil, ki ne ubogajo nobene unifikacijske logike. (Laclau 1990,

182-3.)

Po Žižkovem posredovanju je Laclau opustil prvotno pojmovanje subjekta kot pripe­ tega na subjektne pozicije, ki jih določa hegemonski diskurz. Laclau (1994) je pre­ vzel Lacanovo razumevanje odnosa med subjektom (mankom) in identiteto (objek­ tivnim), posredovanima z mehanizmom identifikacije. Iz Laclauovega prevzemanja psihoanalitičnega razumevanja subjekta izhajata dva zaključka. Prvi je, da mora biti zaporedje označevalcev manka oz. luknjičavih označevalcev vseskozi producirano, če želi biti politično, drugačno od sedimentiranih družbenih oblik, sploh možno. Po­ litično predpostavlja nasilno ali miroljubno tekmovanje med družbenimi silami, pa tudi stalno nestabilnost odnosa med vladajočim redom in vladajočo funkcijo. V tem kontekstu lahko tudi rečemo, da je subjekt identitete vezan na družbeno razsežnost, subjekt identifikacije pa na politično razsežnost (Glynosh in Howarth 2007,130). Drugi zaključek pa je, da v politično vodeni družbi vsakršna identiteta akterjev lahko izhaja zgolj iz identifikacije. Posledica delovanja političnega je tudi identifikacija, ki se nikdar ne more končati s konstituiranjem polne identitete. Če bi namreč predpo­ stavljali, da je polnost ali zaprtje družbenega nekaj, kar naposled lahko dosežemo, bi iz tega sledilo, da bi politični akterji lahko nekoč dosegli svojo »pravo« identiteto. Kot smo prej že pokazali, subjekt kot subjekt, ki je luknjičav in podvržen identifikacijam, ne more biti izpodrinjen s strani polno konstituirane identitete, ki je bodisi objektivistična bodisi transcendentalna. »Posledično identiteta ni več razumljena zgolj kot produkt strukturne konstrukcije, temveč je izid identifikacije, ki jo sproži temeljni 'manko v identiteti', čemur pravimo 'subjekt'« (Critchley in Marchart 2004, 6). Na tej točki mora biti razlika med identiteto in identifikacijo torej jasna.

Poskus hevrističnega okvira

9 Okvir oz. model, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, se umešča v kvalitativno tra8 dicijo družboslovnega raziskovanja. Gre za kompleksno in medsebojno povezano • skupino pojmov ter izhodišč, ki vključujejo v prejšnjih poglavjih že izpostavljeno B teoretsko in epistemološko podstat. Kot smo pokazali, naš pristop ni teoretsko hoJmogen, temveč gre za artikulacijo sorodnih pojmov v novo celoto. V tem smislu S je tudi naš hevristični model predvsem kolaž strategij, metod, pristopov in logik. Denzin in Lincoln (2005, 7) menita, da je »kvalitativno raziskovanje interdiscipli­ narno, transdisciplinarno in včasih protidisciplinarno področje. Kvalitativno razi­ skovanje je torej veliko stvari hkrati in zato je večparadigmatsko usmerjeno. /.../ Obenem je področje inherentno politično in oblikovano s strani več etičnih in poli­ tičnih pozicij«. V tem smislu bi lahko dejali, da je naše hevristično orodje transdi­ sciplinarno, saj se na eni strani razlikuje od interdisciplinarnih pristopov, za katere je značilno, da uporabljajo različne disciplinarne vire, tj. teorije in metode za različ­ ne raziskovalne projekte, ne da bi si v teh virih ali njihovih medsebojnih odnosih prizadevali najti kakršnekoli znatne spremembe. Oblike interdisciplinarnosti torej združujejo različne disciplinarne pristope k določeni temi ali projektu, ne da bi si s tem prizadevale spremeniti meje in odnose med njimi. Transdisciplinarni pristop pa se sprašuje, kako dialog med dvema disciplinama ali disciplinarnima okviroma lahko vodi k razvoju obeh tako, da vsak izmed njiju ponotranji logiko drugega, tako da ga uporabi kot sredstvo svojega lastnega razvoja (Fairclough 2005, 53, 68; Chiapello in Fairclough 2005, 53). Pristop, ki ga tu povezujemo in v nadaljevanju implementiramo v študiji primera, kaže prav na dopolnitev ontološkega in teo­ retskega primanjkljaja KAD s pomočjo diskurzivne teorije in dopolnitev ontične razlage diskurzivne teorije z uvajanjem pristopa KAD.

Doslej uvedena teoretska izhodišča nam bodo na tem mestu služila pri izgradnji orodja, iz katerega bo izhajala tudi problematizacija, ki se je lotevamo v študiji pri­ mera. Preden se lotimo te razlage, je pristop, ki ga utemeljujemo v nadaljevanju, treba najprej ločiti od klasičnih tradicij družboslovnega raziskovanja, scientizma, ki svoj raziskovalni in metodološki model utemeljuje na naravoslovnih vedah, ter se s tem oddaljiti tudi od pojmovanja fenomenov v objektivnem univerzalnem smi­ slu. Pri našem pristopu ne gre za neodvisno raziskovanje empirično preverljivih pojavov, iz katerih bi lahko izpeljevali univerzalne zakone in teorije, kar srečamo npr. pri logičnemu pozitivizmu, behaviorizmu in nekaterih oblikah strukturalne­ ga funkcionalizma, kritičnega realizma ter marksizma. V pristopu, ki ga razvija­ mo, nam gre predvsem za razbijanje tovrstnih pozitivističnih in »naturalistično« navdahnjenih hegemonij, zato se naš pristop umešča na presek pristopov, kot so psihoanaliza, dekonstrukcija in poststrukturalizem oz. postmarksizem. Teorijo diskurza namreč zanima razumevanje in interpretiranje družbeno produciranih pomenov, ne pa iskanje objektivnih vzročno-posledičnih razlag, kar pomeni, da je osnovni cilj raziskovanja družbe orisati zgodovinsko specifična pravila in konven­ cije, ki strukturirajo produkcijo pomenov v določenih zgodovinskih kontekstih. Z našim pristopom torej raziskujemo, kako, v kakšnih oblikah in zakaj se družbeni akterji identificirajo z določenimi sistemi pomenov. Ker so pomeni diskurzivni konstrukt, se bomo posledično ukvarjali tudi z vzpostavitvijo, delovanjem in preo­ blikovanjem sistemov dikskurzivnih praks. Kljub temu, da se zdi teorija diskurza pravzavprav hermenevtični pristop, naj poudarimo, da si teorija diskurza, za razli­ ko od hermenevtike, ne prizadeva zgolj vzpostaviti in rekonstruirati pomenov de­ lovanja družbenih akterjev, kot tudi ne skuša razkrivati resničnih pomenov tekstov in delovanj, k i jih konstruira določena ideološka operacija. Cilj teorije diskurza je, da predstavi nove interpretacije dogodkov in praks tako, da analizira načine, na katere politični in družbeni akterji konstruirajo pomene v necelih in nedoločenih družbenih strukturah. To dosežemo tako, da analiziramo določene strukture, v katerih družbeni akterji sprejemajo odločitve in artikulirajo hegemonske projek­ te ter diskurzivne formacije. Z drugimi besedami: teorija diskurza si »prizadeva ugotavljati, kako, pod katerimi pogoji in zakaj so diskurzi konstituirani, spodbiti in spremenjeni. Torej opisuje, skuša razumeti in pojasniti specifične zgodovin­ ske dogodke in procese, namesto da vzpostavlja empirične posplošitve ali da te­ stira univerzalne hipoteze« (Howarth 2000, 131). Raziskovalna strategija teorije diskurza torej ne uporablja pozitivističnega pristopa operacionalizacije, zato tudi ne moremo govoriti o enotnih metodah in načinih raziskovanja, teorija diskurza se zato naslanja predvsem na logiko prej že prikazane Derridajeve dekonstrukcije in Foucaultove strategije problematizacije, v kateri sta združena njegov arheolo­ ški in genealoški način raziskovanja. Prav zato orodja, ki ga predstavljamo v na­ daljevanju, ne gre pojmovati kot programatične metode analize (Howarth 2000,

126-142). Celotno orodje je namreč zgolj niz hevrističnih sredstev (Foucaultova problematizacija in logika Derridajeve dekonstrukcije ter metoda analize teksta, ki jo predstavimo v nadaljevanju) za raziskovanje družbenih fenomenov oz. politične prakse, družbene in diskurzivne prakse ter režimov. Na eni strani naše orodje izhaja iz poststrukturalistične artikulacije alternativne družbene ontologije, ki poudarja radikalno kontingenco diskurzivnega polja in strukturno necelost vseh sistemov družbenih odnosov in v okviru katere se nasla­ njamo predvsem na teorijo diskurza esseške šole. Na drugi strani pa smo obliko­ vali njeno »metodološko« dopolnitev, pri kateri izhajamo predvsem iz dopolnjene različice KAD Fairclougha in Wodak. Pri artikuliranju temeljnega ontološkega zor­ nega kota smo se odločili, da bodo središče našega raziskovanja diskurzi oz. nizi izjav, začasno totalizirani v diskurzivne formacije, pri čemer je naš cilj kritična raz­ laga njihovih sprememb z vidika intertekstualnosti, interdiskurzivnosti oz. transpozicije ter njihove sedimentacije in ohranitve. Te razlage artikuliramo predvsem prek razumevanja delovanja družbenega antagonizma in njegovih empiričnih implikacij, kot so oblikovanje diskurzivnih formacij in diskurzivno konstituiranih političnih zahtev ter njihova formacija v verige razlik/ekvivalenc v odnosu do uni­ verzalnega, tj. praznega oz. hegemonskega označevalca. Hkrati po logiki primarnosti političnega v navezavi na antagonizem in hegemonijo praznega označevalca razdelujemo tudi logiko političnega predstavništva in problem politične subjektivacije v odnosu do radikalne heterogenosti. Način raziskovanja, ki ga uvajamo, ima poleg pravkar omenjene ontološke tudi ontično dimenzijo. Na ontični ravni nas zanimajo predvsem konkretni diskurzi oz. diskurzivne prakse, k i jih analizira­ mo s pomočjo analize teksta oz. diskurza in z analizo katerih je mogoče vzvratno pojasnjevati ravnokar predstavljene pojme. Vendar preden nadaljujemo, moramo začrtati smiselno pot, s katero skušamo združiti nekatere do sedaj ločene ideje. Orodje za družbeno in politično analizo, ki ga razvijamo, je problemsko naravna­ no. V osnovi gre za problematizacijo na dveh stopnjah. Na prvi stopnji prepozna­ mo, kaj se v določenem obdobju v družbi vzpostavi kot problem, na drugi stopnji pa načine problematizacije znova problematiziramo, analiziramo in dekonstruiramo. V prvi vrsti gre torej za analiziranje konstrukcije predmeta raziskovanja kot problema, kar pomeni, da so empirični fenomeni konstruirani kot problem. Nato pa gre za operacijo kritične analize, v kateri skušamo razumeti, kako je bil konstru­ iran določen problem in kako so bile konstruirane različne rešitve tega problema, obenem pa tudi, kako te različne rešitve izhajajo iz specifične oblike problemati­ zacije (Foucault 1991c, 388-9). Foucault to npr. pojasni na primeru seksualnosti: »Tako se m i je zdelo, da je treba najti novo središče raziskave. Namesto da bi iskal temeljne prepovedi, ki se skrivajo ali izražajo v zahtevah po seksualni strogosti, je

bilo treba iskati odgovor na to, na temelju katerih področij izkušnje in v katerih oblikah je bilo seksualno obnašanje problematizirano, da je postalo predmet skrbi, element za razmišljanje in snov za oblikovanje« (Foucault 1998b, 16). Podobno v Neustrašnem govoru analizira, kako je bila vloga govorca resnice na različne načine problematizirana v grški filozofiji. Foucault torej analizira proces problematizacije - kar pomeni: »kako in zakaj so določene stvari (obnašanje, pojavi, procesi) postale problem« (Foucault 2009,153). V svojih genealoških študijah se npr. sprašuje, zakaj so bile določene oblike obnašanja označene in klasificirane kot »norost«, medtem ko so bile druge, zelo podobne oblike v danem zgodovinskem trenutku povsem spregledane. Foucault skuša pokazati, da je bilo to, kaj je v danem trenutku tarča družbene regulacije, natanko nekaj v svetu realno obstoječega. Za Foucaulta obsta­ ja določeno razmerje med stvarjo, ki je problematizirana, in procesom problema­ tizacije. Problematizacija je odgovor na konkretno situacijo, ki je realna (Foucault 2009,153). V tem smislu je nova problematizacija nekega pojava ali stvari poveza­ na s spremembo določenih praks ali z razvojem družbenega odziva na ta pojav. Za Foucaulta je problematizacija vedno vrsta kreacije, »toda kreacije v smislu, da na to vrsto problematizacije iz dane situacije ne moreš sklepati. Šele tedaj, ko se dolo­ čena problematizacija že pojavi, lahko razumemo, zakaj je bil dan te vrste odgovor na nek konkreten in specifičen vidik sveta. V tem je razmerje med mislijo in real­ nostjo v procesu problematizacije« (Foucault 2009,154). Problematizacija v okviru domene »politike« bi bila za Foucaulta preizpraševanje »politike« v navezavi na to, kar ima slednja povedati o problemih, s katerimi se srečuje (Glynos i n Howarth 2007, 167). Strategija problematizacije nosi tudi intrinzično etično konotacijo in skuša pokazati, da so dominantne diskurzivne konstrukcije kontingentne in poli­ tične namesto nujne (Howarth 2000, 134). V naši študiji primera, ki jo vpeljemo v nadaljevanju, bo torej problematizacija služila za analiziranje načinov, na kate­ re je bil problem izbrisanih konstituiran v okviru antagonističnega razmerja med zagovorniškim in nacionalističnim diskurzom ter kako se je problem izbrisanih konstituiral kot dominantna diskurzivna artikulacija. Da bi lahko izvedli tovrstno problematizacijo, je pomembno, da hkrati mislimo ar­ heologijo in genealogijo. Arheologija omogoča raziskovanje forme, genealogija pa se osredotoča na kontingentnost nastanka in produkcije te forme, tako da, v danem trenutku, opisuje pravila, k i pogojujejo elemente določenega diskurza - njegove objekte, subjekte, pojme in strategije (v našem primeru bo to najprej obdobje kon­ stituiranja nacionalne države, nato pa obdobje vstopanja Slovenije v EU). Pri tem nam arheologija nudi sredstva za izris raziskovalnega predmeta, medtem ko gene­ alogija analizira njegovo konstituiranje, upoštevajoč zgodovinske prakse, iz katerih je ta objekt vzniknil. To nam bo omogočilo, da pokažemo kontingentnost identitet in praks ter možnosti, ki se zaradi hegemonske operacije zapiranja strukture zdijo

nemožne (Glynos in Howarth 2007, 233,171). Skoraj nemogoče je uporabljati oba pristopa ločeno. Lahko bi rekli, da je arheologija sinhrona, medtem ko genealogija vpeljuje bolj diahrono perspektivo. V enem poznejših intervjujev Foucault pravi, da arheologija pomeni analizo niza diskurzov, ki jih moramo analizirati kot do­ godek ali kot niz dogodkov, ki imajo določene učinke. Arheologija je metodološki okvir analize, genealogija pa njena dovršitev in pomeni raziskovanje razlogov ter ciljev analiziranja teh diskurzov kot dogodkov. Genealogija skuša analizirati, kako so diskurzivni dogodki vplivali na konstitucijo našega časa in nas samih, to so lah­ ko vedenje, prakse, tip racionalnosti, odnos do sebe in drugih. 19

94

Pričujoči intervju je dostopen prek: h t t p : / / d p g . l i b . b e r k e l e y . e d u / w e b d b / m r c / s e a r c h _ v o d . p P a v r - i

•

1_

To, kar s pomočjo hevrističnega okvira pravzaprav skušamo razumeti, so odnosi! med logiko družbenega, logiko političnega in fantazmatsko logiko. Doslej smo s po-1 močjo razlage temeljnih pojmov posredno že pokazali, da so vse tri logike pravzaprav! sestavni deli diskurzivnega, artikulacija treh logik pa konstituira temeljno shemo j našega pristopa problematizacije in dekonstrukcije. Pri samem pojasnjevanju treh j logik bomo sledili ideji Glynosa in Howartha (2007), ki vsako izmed treh logik pove- j zujeta z družbeno in politično prakso ter z režimom. Za razumevanje logike družbenega moramo družbeno prakso opredeliti kot poteka­ jočo, rutinizirano obliko družbene reprodukcije. Glynos in Howarth (2007, 104) menita, da gre v veliki meri za ponavljajoče se dejavnosti, ki jih navadno ne reflektiramo in o pomenu katerih ponavadi ne razmišljamo. Gre torej za niz navidezno nedolžnih, sedimentiranih vsakdanjih praks, ki pa skupaj pripomorejo k reproduk­ ciji širšega sistema družbenih odnosov. Z Laclauovimi besedami bi lahko družbe­ ne prakse opredelili kot sedimentirane oblike družbene objektivnosti, k i oblikujejo polje družbenega. Kot antipol sedimentirani objektivnosti se kaže polje političnega, ki ga oblikujejo antagonistična razmerja, v katerem se »nedoločenost« alternativ in njihove odločitve dogajajo v razmerju do oblasti (Laclau 1990, 35). Tako imamo na eni strani družbeno sedimentacijo in na drugi strani primarnost političnega, ki je pogoj nastanka vsega družbenega (Marchart 2007, 8). Družbene oblike ali prakse so sedimentirane, kadar so zabrisane sledi njihovega začetnega političnega delovanja. Sedimenti, o katerih govori Laclau, imajo opraviti s pojmovanjem vozlišč in praznih označevalcev, kot tistih, ki pripomorejo k nastanku in vzpostavitvi delnih fiksacij. O politični praksi torej govorimo, ko dislokacija družbenih odnosov oz. družbene strukture proizvede možnost za spremembo obstoječih norm, institucij in praks, morda celo režima samega, v duhu zasledovanja neke nove ideje ali načela. To ima

za posledico konstituiranje političnih meja, ki družbeni prostor delijo na nasprotujo­ če si tabore. Politična praksa pa pomeni tudi poskus oblasti, da bi različnim politič­ nim zahtevam, ki se utegnejo pojaviti zaradi dislokacije strukture, preprečila združi­ tev v ekvivalenčne verige. Če politična gibanja naslavljajo svoje zahteve na norme in institucije, se lahko zgodi, da politična praksa spremeni obstoječi režim in družbene prakse, ki jih tvori, ter s tem vzpostavi in sedimentira nov režim. Če se politična pra­ ksa vzpostavi kot hegemonska, lahko oblikuje ter preoblikuje režim in takrat začne tvoriti novega (Glynos in Howarth 2007, 105). Glynos in Howarth (2007) širše od družbene in politične prakse govorita o režimu, ki deluje tako, da strukturira sam red družbenih in diskurzivnih praks, zato so pomemben element režima diskurzivne formacije.

LOGIKA

DRUŽBENEGA

Logika družbenega nam omogoča, da prepoznamo in opredelimo določene družbeno-diskurzivne prakse ali režime v določenih družbenih domenah. Denimo diskriminatorne prakse do tujcev v nekem demokratičnem režimu ali celoten režim družbeno-diskurzivnih praks, kakršne so apartheid, kolonializem itd. Laclau razvi­ je pojem družbene logike, da bi opredelil splošni vzorec koherentnosti diskurzivne prakse. Zanj družbena logika pomeni sledenje pravilom in s tem vključuje sistem izjav, torej pravil, ki rišejo horizont, znotraj katerega so določeni objekti predsta­ vljeni, drugi pa izključeni (Glynos in Howarth 2007,139). Ker smo pokazali, da je družbena praksa vedno domena diskurzivnega polja, mora­ mo sedaj razdelati logiko družbenega v navezavi na diskurzivno. Že prej smo poka­ zali, da naša analiza družbenega oz. diskurzivnega poteka na ravni izjava - diskurz - diskurzivna formacija, in zato se moramo vsaj za trenutek vrniti k Foucaultu in premisliti tisti del njegovega razumevanja diskurza, ki se nanaša na pojmovanje di­ skurzivne formacije. Pri tem naj spomnimo, da so izjave, k i pripadajo neki diskur­ zivni formaciji, lahko jezikovne oz. empirične, kot jih razumejo npr. pragmatika, kritična analiza diskurza in Ducrot, ali od jezika abstrahirane in abstraktne, kot jih razume Foucault. Kot smo pokazali, Foucaultova ideja o regularnosti razpršitve izjav v diskurzivni formaciji na koncu pripelje v slepo ulico. Regularnost razpršitve - torej stalnost zunanjih odnosov med elementi, katerih ne moremo misliti na način osnovnega načela ali strukturacije - ostaja problem. Kajti če je regularnost v razpršitvi edino načelo enotnosti diskurzivne formacije, potem ostaja odprto vprašanje mej med diskurzivnimi formacijami (Laclau 1993, 435), obenem pa tudi vprašanje, kako to regularnost razpršitve vsaj začasno totalizirati in s tem predvideti sedimentacijo

določenega diskurza in omogočiti njegovo empirično raziskovanje. Če totalizacijsko instanco iščemo v Foucaultovi misli, potem se moramo oddaljiti od njegove arheologije in se osredotočiti na genealoško obdobje, ko se Foucault oddalji od prej opisanega pojmovanja izjave kot temeljne enote diskurza in analize epistem ter uvede pojem dispozitiva. V svojem arheološkem obdobju, v Redu stvari ter v Arhe­ ologiji vednosti, Foucault govori o epistemah, vednosti in diskurzivnih formacijah, kasneje, v genealoškem obdobju pa o dispozitivu, ki je zanj v svojem bistvu strate­ ški, saj predpostavlja, da deluje na način manipuliranja z razmerji sil. Dispozitiv, ki se vpisuje v igro oblasti, je veliko splošnejši od episteme. Episteme je specifično diskurzivni dispozitiv, za razliko od dispozitiva, ki je diskurzivni in nediskurzivni, z dosti bolj heterogenimi elementi. Z uvedbo dispozitiva želi Foucault torej stopiti onstran njegovega pojmovanja diskurza (Foucault 1991a, 79). Čeprav pojem dispo­ zitiva nikoli ni natančno definiral, se je definiciji še najbolj približal v enem izmed intervjujev. {

S tem imenom skušam naznačiti, prvič, vseskozi heterogeno

zbirko, ki vsebuje diskurze, institucije, arhitekturne rešitve, ureditve, zakone, upravne ukrepe, znanstvene izjave, filozofske, moralne, humanistične trditve, skratka, tako rečeno kot tudi nerečeno; to so elementi dispozitiva. Dispozitiv je mreža, ki jo lahko vzpostavimo med temi ele­ menti. Drugič, želim v dispozitivu naznačiti prav naravo vezi, Id lahko obstaja med temi heterogenimi elementi. /.../ Tretjič, razumem z dispozitivom nekakšno, recimo, formacijo, katere glavna naloga v določenem zgodovinskem trenutku je, da odgovarja neki nujni potrebi. Dispozitiv ima torej prevladujočo strateško nalogo. To je lahko bila npr. zajezitev neke prosto gibajoče se količine prebivalstva /.../. (Foucault 1991a, 77-8.)

V našem primeru oz. v kontekstu teorije diskurza na dispozitiv gledamo predvsem skozi logiko njegovega delovanja. Dolar poudarja, da je fantazma nujni pogoj de­ lovanja oblasti, ki deluje skozi dispozitiv. »Prednost pojma fantazme se mi zdi v tem, da ohranja racionalno jedro Foucaultove analize (vzpostavitev nemožnega raz­ merja; soočanje z objektom kot pogledom; nikjer je ni, toda učinkuje itd.), hkrati pa ponuja neko rešitev za njegovo zagato: kaže na nujnost središča in obenem na njegovo iluzoričnost« (Dolar 1985, XXVI). V tem smislu je fantazmatska oblast, ki deluje skozi dispozitiv (npr. panoptikum) in učinkuje na multiple elemente, so­ rodna logiki laclauovskega praznega označevalca, ki podobno deluje v fantazmatskem tako, da začasno »fiksira« diskurze, prisotne v diskurzivnem polju. Na neki način dispozitiv (npr. Foucaultov panoptizem) ni nič drugega kot mreža praznih

mest oblasti, ki razporejajo elemente po vsej strukturi. Deleuze (1995,58) pravi, da je to prazno mesto nujno, saj se brez njega ne bi nič premaknilo, nič ne bi delovalo. Prazno mesto se ves čas premika, ves čas skače. Jakobson govori npr. o ničelnem fonemu, ki sam ni niti drugačen od drugih niti nima fonetične vrednosti, a se vendarle v razmerju z njim vsi fonemi umestijo v svoja diferencialna razmerja. Foucault govori npr. o mestu Kralja na Valasquezovi sliki, Lacan o mestu mrtveca pri bridžu, v razmerju do katerega se vse premešča in drsi. S tem »premeščanjem« praznega mesta se pravzaprav približamo temu, kar Laclau poimenuje »plavajoči označevalec«, ki kroži po strukturi in jo s tem, ko se spreme­ ni v prazni označevalec, ki je artikulacija zahtev začasno fiksiranih diskurzov oz. Členov neke ekvivalenčne verige, totalizira. Ekvivalenčna veriga se namreč kon­ stituira tako, da veže diskurzivno izražene politične zahteve na isti prazni označe­ valec. Ker prazni označevalec zabriše partikularnosti v verigi, s tem v sistem vpelje tudi zunanji ali negativni element, ki omogoča konstituiranje verige. Pri tem pa »praznost« in »plavajoč značaj« označevalca še vedno simbolizira nezmožnost do­ končne totalizacije strukture, obenem pa preprečuje popolno multicipliteto, kot jo najdemo pri Foucaultu in Deleuzu. Diskurzi so torej v tesni navezavi z antagonizmom in hegemonijo, ki sta temelj razumevanja družbenih odnosov v diskurzivni teoriji ter pogoj nezmožnosti zaprtja družbe. Ta se kaže tudi kot nestalnosti diskur­ zov, ki se v danem trenutku artikulirajo okrog nekega vozlišča. Diskurz je parcialna fiksacija pomena, diskurzivno polje pa se nanaša na vsakršen dejanski ali poten­ cialni pomen, ki se lahko artikulira v določen red diskurza. Z drugimi besedami: diskurz ostaja pojem, ki definira pomene v določeni domeni in se vedno oblikuje tako, da izključuje druge možne pomene v celotnem možnem spektru pomenov, ki mu pravimo polje diskurzivnosti. Ker se tu že spuščamo na raven empiričnih diskur­ zov, uvajamo pojem reda diskurza. Ta nam predstavlja totalizacijsko kategorijo, saj red diskurza definiramo kot verigo diskurzov, ki se artikulirajo okrog določenega praznega označevalca. Red diskurza je torej skupek vseh diskurzov, ki pripadajo isti ekvivalenčni verigi. Pomembno je le, da imajo skupen prazni označevalec. Red dis­ kurza je takorekoč začasno totalizirano hegemonsko polje oz. je diskurzivno polje, v katerem se je izvedla vsaj ena hegemonska operacija. Če se prazni označevalec spremeni v plavajočega, potem tudi red diskurza razpade in odpre se možnost za vznik novega reda diskurza. Pri tem se je treba zavedati, da je red diskurza empi­ rična kategorija. Za nas je pomemben, ker do neke mere že predvideva totalizacijo te razpršitve izjav v diskurzivni formaciji ali diskurzov v diskurzivnem polju. Red diskurza torej pomeni več diskurzov, ki se artikulirajo okrog praznega označevalca, diskurzivno polje pa je prostor, v katerem se vršijo antagonistične pozicije med 20

K verigi ekvivalenc/razlik se b o m o v r n i l i v nadaljevanju.

• 20

diskurzi oz. redi diskurzov. Opisano logiko hegemonske artikulacije diskurzivnega reda in transpozicije diskurzov prikazuje shema 3. S H E M A 3: D I S K U R Z I V N O POLJE IN RED DISKURZA

Dxc DISKURZIVNI RED 1

Dxp

DISKURZIVNO

D8

Dxy POUE

HETEROGENO DISKURZIVNI RED 2

Dx

D3 D12

Dl

=

D2

=

hegemonsko polje s hegemonskim označ.

D4

D7 D5

•6

kontingentnost dislocirane strukture

Dix = D2x = D3x = Dxx hegemonsko polje s hegemonskim oznai.

TRANSPOZICIJA - INTERDISKURZIVNOST

Shema nam prikazuje transpozicijo diskurzivnega reda i v diskurzivni red 2. Oba diskurzivna reda sta empirični kategoriji in sta pravzaprav nič drugega kot začasni hegemonski strukturi, ki nastaneta z artikulacijo verige ekvivalenc. Te nastanejo kot opustitev partikularnih zahtev Členov D i , D2, Dx in se univerzalizirajo v praznem označevalcu. Ker pa nobeno diskurzivno polje ni dokončno prešito, lahko vsak di­ skurzivni red razpade in se na novo artikulira. Pogoj disolucije take hegemonske operacije se kaže v dislocirani strukturi, ki ponovno povzroči razpad diskurzivnega polja in stanje heterogenosti, v katerem diskurzi oz. zahteve (D8, Dx, D12 itd.) še niso artikulirani v ekvivalenčne verige, pri tem bo njihova artikulacija popolnoma kontingentna. Na ontološki ravni namreč ni ničesar, kar bi vnaprej določalo, da se bo D5 povezal z D12 ali D8. Če na ontološki ravni vlada kontingenca diskurzov v diskurzivnem polju, nam diskurzivni red 1 in 2 prikazujeta ontično raven artikula­ cije diskurzov. Proces transpozicije pomeni, da se ob disoluciji enega diskurzivega reda vedno vzpostavi nov red, ki bo na enak ali popolnoma različen način artikuliral diskurze, pri čemer sama artikulacija elementov ni predhodno zapisana v strukturi. V tem smislu je vsak red diskurza večglasen oz. intertekstualen na dva načina: tako, da je več diskurzov (lahko tudi v obliki zahtev) koncentriranih okrog enega vozlišča, ali pa tako, da se v diskurzu prve zahteve v ekvivalenčni verigi odražajo druge zahteve Členov iz iste ekvivalenčne verige, lahko pa se v njem odražajo tudi antagonistični diskurzi, ki pripadajo drugemu redu diskurza. V zadnjem primeru se na jezikovni

ravni to najpogosteje odraža v nikalnih stavkih ali ironiji. Hegemonija in antagoni­ zem torej delujeta v intertekstualnosti reda diskurza. Antagonizem je odprt konflikt med različnimi redi diskurza v določenem diskurzivnem polju, hegemonija pa je razrešitev konflikta na način premika meja med diskurzi. Diskurz je tako mogoče razumeti v smislu ekvivalenčne verige diskurzivnih razlik. Vprašanje, kako določiti meje diskurza, se torej nanaša na notranje sisteme razlik med diskurzi in v njihovem odnosu do praznega označevalca, ki jih predstavlja. Pojmovanje diskurza kot začasno fiksirane ali celo sedimentirane oblike objektivnosti nam omogoča prepoznavanje in analiziranje različnih diskurzov, ki konstruirajo kolektivne identifikacije v določenih družbenopolitičnih kontekstih.

100

Dejali smo že, da je antagonizem pravzaprav diskurzivni dogodek. Dogodek, ki se konstruira z diskurzivno strategijo v ontičnem pomenu besede in ne v smislu diskurza, ki nastane na podlagi nekega predpostavljenega antagonizma. Polje diskur­ zivnega je torej »rezervar« vseh pomenov, ki niso vključeni v določen diskurz. Pojem je nujen, ker poudarja kontingenco in nedoločenost temeljne odprtosti strukture, ki nastane z njeno dislokacijo. Celotno hegemonsko polje je namreč v osnovi kontingentno. Vsaka začasna fiksacija oz. točka prešitja pa vedno znova podvržena anta­ gonizmu in možni reartikulaciji določenega hegemonskega razmerja. Chouliaraki (2002, 93) pravi, da če Laclau in Mouffe razvijata teoretski jezik, ki tematizira pred­ vsem odprtost diskurzov, morata razvijati tudi pristop, ki bo tematiziral možnost relativnega zaprtja. Ker menimo, da ima predpostavljanje kontingence v politični praksi pozitivne emancipatorne učinke, bomo argument Chouliaraki vzeli kot izhodišče plodnega združe­ vanja intertekstualnosti in diskurzivne teorije. Menimo namreč, da je intertekstualna analiza uporabna prav na točki, ko se sprašujemo, kako preverjati spremembe v diskurzih, kako zaznati spremembe v označevalcih in pomenih ter kako prepoznavati in analitično razmejevati različne diskurze. Različne artikulacije diskurzov razumemo kot dinamično »izmenjavo« delnih ali začasnih hegemonskih fiksacij in antagoni­ stičnih pozicij. Diskurzivna teorija ne razvije analitičnega pojma ali »metodološke­ ga« orodja, s katerim bi preverjala, kako in ali se diskurzi spreminjajo, kadar nastopi antagonistična diskurzivna pozicija ter morebitna reartikulacija hegemonije, ali kako in kateri antagonizmi vplivajo na nespremenljivost diskurza. Prav zato se nam zdi smiselna uvedba orodja za analizo diskurza, ki bo omogočalo tâko analizo transpo­ zicije diskurzov, da bo mogoče empirično preverjanje in analiziranje konstrukcije, artikulacije in reartikulacije elementov določenega diskurza. Kajti, šele jezikovna oz. tekstovna analiza, ki jo bomo vpeljali s pomočjo šole, imenovane kritična analiza diskurza (KAD), pokaže, kakšni konteksti proizvajajo možnosti za transponiranje do­ ločenega diskurza in zakaj. Ker intertekstualna analiza posreduje tudi med jezikom

in družbenim kontekstom, s tem zapolnjuje vrzel med tekstom in diskurzivnim kon­ tekstom (Fairclough 1992b, 195), kar je eden ključnih pogojev za veljavnost analize. Poglejmo sedaj, kakšno povezavo ima vse to z logiko političnega. LOGIKA

POLITIČNEGA

Razlago hegemonskih operacij v diskurzivnem polju bomo sedaj nadgradili z logiko razlike in ekvivalence. V teoriji diskurza je logika ekvivalence/razlike temeljna logika političnega. Logika političnega nam omogoča razumeti, kako sta določena družbena praksa ali režim nastala in priskrbi orodje za raziskovanje tega, kako so družbene prakse osnovane, nasprotovane in ohranjene. Teoretsko gledano, logika politične­ ga izhaja iz prej predstavljene postsaussurjevske ontologije signifikacije. Laclau je Saussurjevo pojmovanje odnosa med paradigmatsko in sintagmatsko osjo formali­ ziral v politični teoriji. Razsežnost ekvivalence je analogna Saussurjevemu substitucijskemu vidiku na način, da se referira na os »mi - oni«: dva ali več elementov se lahko medsebojno zamenjujeta oz. zamenjujejo v navezavi na skupnega sovražnika. To pomeni, dati.elementi niso ekvivalenčni, ker si delijo neko skupno pozitivnost, čeprav si, empirično gledano, lahko delijo nekaj skupnega, temveč so ekvivalenčni zato, ker imajo skupnega sovražnika. Nasprotno pa je razsežnost diference analogna kombinatoričnemu vidiku odnosa, ki deluje prek ohranjanja razlik med identitetami elementov in s tem ohranja njihovo medsebojno ločenost (Glynos in Howarth 2007, 144). O logiki ekvivalence torej govorimo takrat, ko določena politična praksa preide v konstruiranje novih meja zato, da bi destabilizirala obstoječe družbene strukture. Nasprotno pa govorimo o logiki razlike, kadar tovrstne meje razpadajo, tako da se po­ sledično ohranjajo obstoječe družbene strukture. Če logika družbenega pripomore k označitvi praks in režimov na sinhroni osi, pa se logika političnega bolj osredotoča na diahrone vidike praks in režimov, tako da se bodisi sprašuje o tem, kako so prakse in režimi nastali, bodisi o tem, kako se jim kljubuje in kako se spreminjajo. Cilj lo­ gike političnega je zajeti kolektivno mobilizacijo, ki vznikne kot politična razsežnost družbenih odnosov, kot so npr. konstrukcija, ubranitev in naturalizacija novih meja. Vključuje pa tudi procese, ki si prizadevajo vzpostavljanje novih meja prekiniti ali zlomiti (Glynos in Howarth 2007,141-5). Če hočemo razložiti te procese, potem se moramo osredotočiti na nastanek družbe­ nih antagonizmov in razložiti, kako antagonistični odnosi vplivajo na diskurzivne strukture. Vzemimo, da je vsaka identiteta diferencialna identiteta. Iz tega izhaja dvoje: •

da je, tako kot v Saussurjevem sistemu, vsaka identiteta to, kar je, zgolj zara­ di razlike do vseh drugih identitet;

i

•

102

da mora biti. kontekst zaprt kontekst - če so vse identitete odvisne od dife­ rencialnega sistema in če ta ne definira lastnih meja, potem se ne more konstituirati nobena identiteta.

Vendar - z logičnega stališča - ni nič težjega od definiranja teh meja (Laclau 2007, 56). Edini izhod iz te težave je postuliranje nekega onkraj, ki ni še ena razlika več, temveč nekaj, kar ogroža (tj. zanika) vse razlike znotraj konteksta - ali bolje, da se kontekst konstituira z izključitvijo vsega tujega, radikalne drugosti. Iz te možnosti izhajajo tri posledice, ki so glavne za naš argument, prva je, da sta antagonizem in izključitev konstitutivna za sleherno identiteto. Odsotnost meje sistema bi pov­ zročila, da se ne bi mogla konstituirati nobena diferencialna identiteta. Te razlike pa destabilizira in hkrati subvertira prav sama funkcija konstituiranja diferencialnih identitet z antagonističnimi mejami. Da bi se diferencialne identitete lahko konstituirale, potrebujejo sistem, toda edino, kar lahko sistem konstituira in s tem omogoči te identitete - z izključitvijo elementa - je tudi tisto, kar jih subvertira. Z izrazi dekonstrukcije: pogoji možnosti sistema so hkrati pogoji njegove nemožnosti. Sistem je navzoč s svojo odsotnostjo, kar pomeni dvoje: da bodo vse diferencialne identitete konstitutivno razcepljene; da bodo križišče med logiko razlik in logiko ekvivalenc. To pa vanje vpelje radikalno nedoločljivost. Drugič, čeprav sta polnost in univerzalnost družbe nedosegljivi, potreba po njima ni izginila: vedno se bo kazala z navzočnostjo svoje odsotnosti (Laclau 2007, 56-7). Po eni strani ima vsak element svojo identiteto le do mere, do katere se razlikuje od drugih: razlika = identiteta. Po drugi strani so vse te razlike med seboj ekvivalentne do mere, do katere vse pripadajo enaki strani meje. Kar se nahaja za mejo izklju­ čevanja, je reducirano na popolno negativnost. Če sistem obstaja le, dokler obstaja radikalna izključitev, je ta razcep ali ambivalentnost konstitutivna za sleherno sis­ temsko identiteto. Ta točka je bistvena, ker iz nje izhaja, da sistem ne more imeti pozitivnega temelja in da se zato ne more označiti na način kateregakoli pozitivnega označenca (Laclau 2007, 42-3). Da bi bila operacija možna, mora biti seveda tisto, kar je onkraj meje izključitve, reducirano na čisto negativnost - to je na čisto grožnjo, ki jo tisto, kar je onkraj, postavlja sistemu (konstituiranemu na ta način). Da bi lahko bili označevalci izključenega (ali izključitve), morajo razne izključene kategorije od­ praviti svoje razlike z oblikovanjem verige ekvivalenc do tega, kar sistem demonizira, da bi se označil. Tukaj spet vidimo možnost praznega označevalca, ki se naznanja v logiki, v kateri se razlike sesujejo v ekvivalentne verige. Vendar bi se lahko vprašali, zakaj ta čista bit ali sistemskost sistema ali - njegovo nasprotje - čista negativnost izključenega zahteva produkcijo praznih označevalcev, da bi se označila. Odgovor je, da skušamo označiti meje označevanja - Realno v lacanovskem smislu - , to pa neposredno lahko storimo le s subverzijo označevanja samega (Laclau 2007, 43).

Iz psihoanalize vemo, da je to, kar ni neposredno reprezentabilno - torej nezavedno - lahko le sredstvo reprezentacije subverzije označevanja. Vsak označevalec konsti­ tuira znak tako, da se nanaša na partikularnega označenca, da se vpiše kot razlika v označevanju (Laclau 2007,44). Ampak v tem primeru je identiteta vsakega elementa zato tudi razcepljena (zaprečena). Kajti po eni strani se vsaka razlika izraža kot raz­ lika, po drugi strani pa se vsak element odpoveduje delu svoje identitete, ker vstopa v odnos ekvivalence z vsemi ostalimi različnimi elementi v sistemu. Ta razcepljenost ali ambivalenca je konstitutivna za vsako sistemsko identiteto (Laclau 1996a, 38). Da bomo lažje razumeli to le na videz zapleteno logiko, si poglejmo primer, ki ga na­ vaja Laclau. Med drugo svetovno vojno se je britanska družba soočila z zunanjo gro­ žnjo nacizma. Ta je povzročila, da sta konservativna in laburistična stranka skupno zaprisegli liberalnim in demokratičnim vrednotam. Zrahljali sta torej medsebojne razlike in se organizirali nasproti nacistični grožnji. Vrednote, k i sta jih imeli obe stranki, so bile bržkone izpraznjene do te mere, da sta »svoboda« in »demokracija« postali prazna označevalca. Simbolizirali sta zgolj skupni prostor, ki mu je bila zaradi grožnje nacizma odvzeta njegova celost. Pri tem ne smemo pozabiti, da ekvivalenca konservativne in laburistične stranke pomeni, da sta se ti dve stranki vendarle morali razlikovati na druge načine. V nasprotnem primeru bi namreč imeli isto identiteto. Poleg tega se moramo zavedati, da niso zgolj momenti, ki so artikulirani znotraj britanskega političnega diskurza, ki so bodisi različni ali ekvivalentni. Konstitutivna zunanjost, ki jo je predstavljal nacizem, je bila tista, ki je britanski politični diskurz vpela v ekvivalenčno verigo (Torfing 1999,125). Partikularne zahteve, ki so prej svoje identitete tvorile prek razlikovanja ene stranke od druge, so se z nastopom nacistične grožnje, torej konstitutivne zunanjosti, povezale v ekvivalenčno verigo, v kateri so zasledovale univerzalni vrednoti - svobodo in demokracijo. Podobno se je zgodilo tudi v času osamosvojitve Slovenije, ko sta se dve različni politični opciji poistovetili z istim univerzalnim označevalcem - demokracijo in hkrati kot konstitutivni zunanji element grožnje prepoznali takratno srbsko politično delovanje. Iz tega izhaja, da so vse identitete že same po sebi razcepljene, saj se nahajajo na križišču med logiko razlike in logiko ekvivalence. To pa pomeni tudi, da čeprav je družba odprt sistem, je potreba po njenem zaprtju (hegemonski artikulaciji) še ve­ dno prisotna in vedno se bo kazala s prisotnostjo njene odsotnosti (Laclau 1995, 152). Kjub temu moramo biti. pozorni, da povedano ne pomeni, da sta logika raz­ like in ekvivalence medsebojno izključujoči. Vedno gre za kompleksno interakcijo med obema, ki se odraža v »nedoločenosti«. »Nedoločenost« med dvema logikama je stalnica, ker ne logika razlike in ne logika ekvivalence ne moreta popolnoma dominirati, temveč druga drugo spodkopavata, kljub temu pa je seveda možna vsaj za­ časna fiksacija ene izmed njiju. Možni sta torej dve skrajnosti. Ali prevladuje logika

ekvivalence, kot smo pravkar pokazali na britanskem primeru, ali pa logika razlike. Ta se je v primeru britanskih strank ponovno artikulirala v povojnem diskurzu, ko je grožnja nacizma izginila. V nadaljevanju bomo videli, da se je podobna dinamika nastajanja ekvivalenčnih verig zgodila tudi v Sloveniji.

104

Čeprav smo delovanje praznega označevalca prej že večkrat nakazali, si poglejmo natančneje, kakšno vlogo imata v verigi ekvivalence prazni in plavajoči označevalec. Shema 4 prikazuje delovanje praznega označevalca. Prazni označevalec ponazarja in konstituira ekvivalenčno verigo. V diagramu, ki ga je predstavil Laclau (2005a, 130), imamo na eni strani »zatiralni režim«, v tem primeru carizem (Ts), na drugi strani pa zahteve, ki prihajajo iz različnih delov družbe (Di, D2, D3, D4...). Med zahtevami in »zatiralnim režimom« imamo politično oz. antagonistično mejo, ki jo predstavlja polna črta. Vsaka izmed teh zahtev je v osnovi drugačna od drugih in njena partikularnost se v diagramu kaže v spodnjem delu polkrožca, ki ponazarja vsako izmed njih. Vse zahteve pa so si do neke mere tudi ekvivalentne, saj jim je skupno naspro­ tovanje »zatiralnemu režimu«. To ekvivalenco predstavlja zgornji del polkrožca. Opi­ sano stanje navadno pelje k temu, da ena izmed zahtev stopi v ospredje in postane označevalec celotne verige - torej prazni označevalec. Vendar pa model temelji na prisotnosti dihotomne meje; brez nje bi se ekvivalentni odnos sesul in identiteta vsake izmed zahtev bi se kazala kot zgolj partikularna razlika (Laclau 2005a, 130-1). S H E M A 4: PRAZNI OZNAČEVALEC

Ts Di

0 =0 =0 = 0 Di

D2

Da

D4

Vir: Laclau 2005a, 130.

Vendar se stanje lahko hitro spremeni, če se oblikujeta dve verigi ekvivalenc. To se zgodi v primeru vzpostavljanja hegemonije »zatiralnega režima«, kadar ta vzpostavi novo verigo ekvivalence in vanjo vključi nekatere zahteve prvotne verige. Namen je seveda prekinitev slednje. Rezultat je nastanek plavajočega označevalca, ki ga pona­ zarja Di. Kot vidimo na shemi 5, je Di podvržena slrukturnemu pritisku dveh anta­ gonističnih verig ekvivalence, ki ju ponazarjata črtkani črti. Partikularistična zahteva (spodnji del polkrožcev) vseh ostali členov (b, c, D2, D3, D4) pa ne more več postati

samozadostna in neodvisna, saj so te zahteve razpete med alternativnima verigama ekvivalence. Pri tem horizontalna ustreza prejšnji zahtevi, k i nasprotuje carizmu, diagonalna pa je ekvivalenčni vezni člen med Di, ki pripada prejšnji skupini zahtev, in dvema drugima zahtevama, ki jim prejšnja nasprotuje, ker je pripadala caristični verigi. Tako imamo dva antagonistična načina oblikovanja »ljudske zahteve«. Način, kako se bo pomen D i fiksiral, bo odvisen od izida hegemonskega boja. Tako da »pla­ vajoča razsežnost« postane bolj vidna v obdobjih organske krize, ko je treba na novo vzpostaviti simbolni sistem (Laclau 2005a, 131-2). S H E M A 5: PLAVAJOČI OZNAČEVALEC

0 Di

(a)

= 0

= D2

0 = © D

3

etc.

Da

V i r Laclau 2005a, 131.

Pokazali smo, da je napetost med razliko/ekvivalenco temeljna logika delovanja po­ litičnega, v nadaljevanju pa želimo z razumevanjem delovanja fantazmatske logike pokazati, kako se ta napetost lahko začasno fiksira. FANTAZMATSKA LOGIKA

Če logika političnega kaže, kako nastanejo družbene prakse in kako se preoblikujejo, potem fantazmatska logika razkriva, zakaj specifične prakse in režimi »zgrabijo« subjekt (Glynos in Howarth 2007,145). Medtem ko logika političnega zadeva ozna­ čevalne operacije, fantazmatska zadeva moč, ki stoji za temi operacijami in jih omo­ goča (Laclau 2008a, 91). Povedano z lacanovsko terminologijo: če politična realnost vključuje simbolno konstrukcijo, producirano v metaforičnem in metonimičnem procesu, ter njihovo artikulacijo okrog označevalca gospodarja, je njeno konstitu­ iranje navsezadnje vselej odvisno od fantazmatskega. Fantazmatska logika utrjuje družbeno razsežnost praks tako, da zapolnjuje temeljni manko, ki nastane z vsto­ pom subjekta v simbolno, kar pomeni, da zapira radikalno kontingenco družbenih odnosov (Glynos in Howarth 2007,145-7).

Delovanje fantazmatske logike lahko osvetlimo s procesom nacionalne identifikacije, saj fantazmatska logika deluje v smeri »obljubljanja« polne konstituiranosti kolektiv­ ne identitete. Fantazija je konstrukcija, ki pri subjektu povzroči željo, saj obljublja, da bo zapolnila luknjo v njegovem Drugem. Struktura, ki jo vedno najdemo v fantazmatskem, je odnos med razcepljenim subjektom, subjektom manka in obljubo, da bo ta manko odpravljen v Drugem in posledično v Subjektu samem (Stavrakakis 1999,46). Splošno gledano, identiteta pomeni spraševati se o uporabi zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih virov v procesu »postajanju nekaj« bolj kot pa o stanju »biti. nekaj«. Z drugimi besedami, ne sprašujemo se, »kdo smo« ali »od kod prihajamo«, temveč, kaj lahko postanemo, kako smo reprezentirani in kako to vpliva na to, kako se bomo sami reprezentirali. Identitete se torej konstruirajo znotraj in ne zunaj reprezentacije (Hali 1996, 4). Razumevanja konstrukcije vsake kolektivne identitete, ki je pravzaprav vedno nemogoč poskus, se lahko lotevamo le z vidika identifikacije z družbeno razpoložljivimi diskurzivnimi konstrukti (Stavrakakis 1999, 36). Vsak subjekt je diskurzivni konstrukt oz. entiteta, katere identiteta je odvisna od razmerja do drugih subjektov in objektov. Ker pa noben diskurzivni konstrukt ni nikoli pol­ no konstituiran, temveč esencialno necel, je tudi subjekt le subjekt manka in zato »necel«. Kot smo deloma že pokazali, je subjektivnost utemeljena na štirih pojmih: manku, identiteti, identifikaciji in užitku (Glynos in Howarth 2007,127,129). Fan­ tazija je torej neposredno vezana na vprašanje Drugega. Je pravzaprav poskus zapol­ nitve vprašanja Che vuoi? V tem smislu v polje fantazmatskega padejo vsi odgovori na vprašanje »kaj želi Drugi?« Fantazija deluje kot konstrukcija, kot imaginarni sce­ narij, ki zapolnjuje vrzel, ki jo predpostavlja odpiranje želje Drugega. Proces se vrši tako, da nam daje točno določene odgovore na zastavljeno vprašanje in nam s tem priskrbi mandat, s katerim se kot subjekti identificirano (Žižek 1989,114-5). Na tej točki je pomembno, da se spomnimo, da se identitete konstruirajo predvsem z razliko do Drugega. Torej, kot temu pravita Laclau (1990) in Derrida (1981), v raz­ merju do svoje konstitutivne zunanjosti. »/B/iti nekaj vedno pomeni ne biti nekaj drugega (biti A implicira ne biti B)« (Laclau in Mouffe 1987,110). Posebnost ome­ njene dvojice je, da je drugi pojem navadno reduciran na vlogo slučajnosti, prvi pa je pojmovan kot esenca. Potemtakem je drugi nasproten esenci prvega. Subjekti se lahko identificirajo le na način razlikovanja od Drugega, torej z drugačenjem. Slo­ venci se imajo za Slovence, ker vedo, da niso Italijani ali Avstrijci, najbolj pa zato, ker vedo, da niso »Balkanci«. Derrida (2004,130) trdi, da konstrukcija identitete vedno temelji na izključevanju nečesa in vzpostavljanju nasilne hierarhije med obema po­ loma. To pripelje do negativne stereotipizacije Drugega, pogosto pa tudi do nacio­ nalističnih diskurzov in praks. Salecl (1993,148) pravi, da nacionalna identifikacija z »našo vrsto« vselej temelji na fantazmi sovražnika, tujca, k i nas nenehno ogroža. Karkoli ta Drugi počne, nas ogroža, karkoli Drugi želi, predstavlja grožnjo. Ogroža

nas že s samim obstojem. Fantazma tega, kako Drugi živi na naš račun, lenari, iz­ korišča itd., se vedno znova oblikuje v skladu z našo željo. Tako je npr. večen očitek priseljencem, da so lenuhi, brez delovnih navad itd., hkrati pa se jim očita, da kradejo naša delovna mesta. Gre torej za razumevanje razmerja med diskurzom in pojmom kolektivne identifikacije, pri čemer s pomočjo lacanovskega razumevanja subjekta kot razcepljenega oz. kot subjekta manka razumemo fantazmatsko logiko, ki deluje v ozadju poskusov konstituiranja kolektivnega subjekta. Poskusi konstitucije subjekta oz. njegove identitete so vedno vezani na identifikacijo z diskurzi, ki so mu v danem trenutku na voljo in ki v danem trenutku prevzamejo hegemonsko pozicijo. Seveda pa vsi diskurzi niso enako »uspešni« pri vzpostavljanju hegemonije. V skladu s tem Laclau vpelje razlikovanje med mitom in imaginarnim, katerih predpogoj je dislokacija strukture. Mit deluje znotraj fantazmatske logike, saj pomeni novonastali prostor reprezentacije, ki konstruira smisel in naredi šiv v dislokaciji. {

Z mitom mislim na prostor reprezentacije, ki n i m a nobenega

odnosa kontinuitete z dominantno »strukturno objektivnostjo«. Mit je tako princip razumevanja dane situacije, katere značilnosti so zunanje temu, kar je mogoče reprezentirati v objektivnem prostoru, ki ga oblikuje dana struktura. »Objektivni« pogoj za nastanek mita je dislokacija struk­ ture. »Naloga« mita je, da z oblikovanjem novega prostora reprezentacije prešije dislocirani pros­ tor. V tem smislu je učinek mita vedno hegemonski: vključuje oblikovanje nove objektivnosti s pomočjo reartikulacije dislociranih elementov. Potemtakem je vsaka objektivnost zgolj kristali­ ziran mit. (Laclau 1990,

61.)

Kadar se mit pokaže kot učinkovit pri nevtralizaciji družbenih dislokacij, kot tudi pri vkomponiranju velikega števila družbenih zahtev, takrat lahko rečemo, da je mit prešel v imaginarno. {

Imaginarno je horizont: ni eden izmed objektov, temveč absolutna

pregrada, ki strukturira polje razumljivosti i n je posledično pogoj možnosti nastanka vsakega ob­ jekta. V tem smislu so tisočletje krščanstva, razsvetljenstvo i n pozitivistično pojmovanje napredka ter komunistična družba vsi imaginarni, so kot načini reprezentacije forme polnosti, so umeščeni prek tveganja i n dislokacij, tipičnih za svet objektov. (Laclau 1990,

64.)

Če mit preide v imaginarno, to pomeni, da ni več domena zgolj ene družbene sku­ pine, temveč se razširi na celoten družbeni imaginarij. Da bi lahko mit prešel v imaginarno, mora imeti določene značilnosti. Najprej mora posedovati zmožnost

delovati kot princip »branja« določene specifične in konkretne izkušnje dislokacije. Drugič, sposoben mora biti delovati kot splošna površina vpisovanja. Imeti mora torej določeno vsebino in obliko, ki omogoča prestavitev od njegove začetne forma­ cije k specifičnemu nizu širših družbenih zahtev. Če v določeni skupini prevladuje le partikularna zahteva, potem bo le malo možnosti, da bo mit prešel v imaginarno. Imaginarno je namreč horizont, kamor se potencialno lahko vpiše vsaka potencialna družbena zahteva. Imaginarno torej vznikne, ko pride do premika od specifičnih zahtev skupine k obliki metaforičnega kot takega. V kolikor mit ostane vezan na dislokacijo, ki jo izkusi posamezna skupina, ne bo mogel razširiti svojih »branj« na druge dimenzije družbenega življenja. Ne bo imel možnosti, da postane prevladu­ joča oz. hegemonska vizija družbe. Zato je vsak premik od mita k imaginarnemu zaznamovan z boji in oblike, ki jih prevzame, so rezultat teh bojev, ki jih oblikujejo zgodovinsko kontingentni dogodki (Norval 1996,105-6). Pogoj vznika imaginarnega je torej metaforizacija dobesedne vsebine določene druž­ bene zahteve. Ko se določena družbena skupina sooča z dislokacij ami, se oblikujejo načini, kako se z dislokacijami soočiti. To pripelje do nastanka mitskega prostora možnega družbenega reda. Gre za dualnost, kjer imamo na eni strani dobesedne po­ mene, na drugi pa metaforično reprezentacijo celosti (Laclau 1990, 64). Na ta način gre pojem družbene fantazije razumeti kot pomembno protiutež pojmu antagoniz­ ma: fantazija je način, na katerega je anatagonistični razcep prikrit. Vloga ideološke fantazije je prikrivanje dejstva, da družba ne obstaja, da je družba vedno nekonsi­ stentno polje, strukturirano okrog konstitutivne nezmožnosti zaprtja, ki jo preči an­ tagonizem. Vsak proces identifikacije bo vedno spodletel poskus, zato je fantazija pomemben kompenzator konstruiranja spodletele identitete (Žižek 1989,127). Preden se povsem posvetimo metodološkemu orodju, gre poudariti, da so meje med družbenimi in političnimi praksami ter režimi zabrisane, saj se vse tri entitete med seboj delno prekrivajo. Režimi tako strukturirajo družbene prakse, politične prakse, ki si prizadevajo za hegemonske operacije, pa ponovno lahko vzpostavljajo režime. Predpogoj te dinamike je dislokacija strukture, ki proizvede politično zahtevo v obliki javnega nasprotovanja ustaljenim režimom, ki se, v primeru, da ji uspe hegemonska operacija, »vsrka« oz. postane del družbene prakse, širše gledano pa lahko tvori tudi nov režim. Analiza vsakega režima se mora zato začeti tako, da se ga artikulira v od­ nosu do njegovih okoliščin in kontekstov. Režim namreč pomeni določen kontekst praksam. Naloga analitika je torej, da specifični (diskurzivni) režim obravnava kot kontekst družbenih in političnih praks, pri tem pa je »obsežek režim/praksa primar­ no hevristični pripomoček, ki nam omogoča izvedbo konkretne analize« (Glynos in Howarth 2007,126).

Hevristično orodje, ki je nastalo na podlagi teorije diskurza, je sedaj potrebno ustre- J zno dopolniti s kvalitativno metodo raziskovanja. V pričujočem besedilu smo se od- j ločili, da se osredotočimo na kritično analizo diskurza oz. teksta, lahko pa bi naš j teoretski aparat dopolnjevali tudi s pomočjo etnografskih pristopov. »Metodološko«! gledano, kritična analiza diskurza obsega tri temeljne operacije (glej Howarth 2000, j 141):

:

•

•

•

Pretvori informacije v obliko teksta, kar pomeni, da so najmanjši predmet analize jezikovne izjave, ki so združene v obliki tekstov in širše tudi diskur­ zov. Aplicira izbrani in opredeljeni teoretski okvir, ki se nanaša na predmet ana­ lize. To pomeni, da pojme ustrezno modificira in prenese na izbrani primer analize konstrukcije nekega »fenomena«, v našem primeru bo to slovenstvo. Zadnji element, potreben za analizo empiričnega gradiva, zadeva uporabo različnih tehnik in orodij kritične analize diskurza, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, ter kontekstualno interpretacijo diskurzov.

Najpogosteje tovrstno hevristično orodje uporabljamo za poglobljeno analizo študije primera, ki je pogost način kvalitativnega raziskovanja. Flyvbjerg (2006) v naspro­ tju s tem, kar imenuje »konvencionalni« pogledi na študije primera, meni, da je študija primera potrebna in zadostna metoda za določene pomembne družboslov­ ne raziskovalne projekte. Kvalitetno družboslovje je po njegovem mnenju namreč problemsko in ne metodološko usmerjeno v smislu, da se uporablja tiste metode, ki so najbolj ustrezne za odgovarjanje na raziskovalna vprašanja, ki zadevajo točno določene problematike. Študije primera se osredotočajo na empirična spoznanja o primeru, pri čemer so bistveni njegovi družbeni, politični, zgodovinski, kulturni in ostali konteksti (Stake 2005, 444,449).

Za potrebe analize diskurza, ki jo bomo izpeljali v nadaljevanju, moramo torej najprej narediti prehod od deskriptivnega oz. ontološkega k programičnemu oz. ontičnemu razumevanju diskurza. Metoda analize diskurza, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, temelji predvsem na nekaterih pristopih šole, imenovane kritična analiza diskurza (Wodak, Fairclough, Richardson, Fowler), in nekaterih drugih avtorjev (Verschueren, Beaugrande, deloma Ducrot). KRITIČNA ANALIZA DISKURZA

110

Ko beremo dela različnih avtorjev (Jetrgensen in Phillips 2002; Fairclough in Wodak 1997; Weiss in Wodak 2003; Bell in Garrett 1998; van Dijk 2001), ki so skušali opre­ deliti. KAD, naletimo na zadrego. Izraz kritična analiza diskurza (KAD) ima v osnovi tri pomene. S KAD najprej označujemo način pristopa k analizi teksta, nato lahko o skupini omenjenih pristopov govorimo kot o šoli, hkrati je to tudi uveljavljen naziv za pristop Fairclougha (1995a), k i deluje v šoli KAD. KAD je, v prvi vrsti, torej naziv za šolo, v kateri deluje veliko različnih pristopov. Šola se je formalno vzpostavila leta 1992 na simpoziju v Amsterdamu, na katerem so sodelovali nekateri utemeljitelji posameznih pristopov KAD (van Dijk 1993, 131). To so bili van Dijk, Fairclough, Kress, van Leeuwen in Wodak. Začetek KAD zaznamuje tudi izid revije Discourse and Society leta 1990 in nekaterih temeljnih del, kot so Faircloughov Language and Power (1989/1994), zbornik Language, Power and Ideology (1989), ki ga je uredila Wodak, ter van Dijkova Prejudice in Discourse (1984) in Macrostructures (1980). Da­ nes je KAD po svetu uveljavljena jezikoslovna šola (Wodak 2001,4; 2005, xi), v slo­ venskem prostoru pa si jo je prisvojila predvsem komunikološka stroka, saj je KAD nedvomno pomemben in razširjen pristop za vsakogar, ki se želi spoprijeti z analizo medijskih tekstov. KAD ni disciplina ali teorija, saj je njen teoretski okvir neenoten. Mayer (v Weiss in Wodak 2003, 6) pravi, da v KAD najdemo epistemološke teorije, splošne družbene teorije, teorije srednjega dosega, mikrosociološke, socialnopsihološke, diskurziv­ ne in jezikoslovne teorije. Pod tem imenom se v grobem združujejo pristopi, ki se kritično opredeljujejo do analiziranih tekstov. V referenčni literaturi (Fairclough in Wodak 1997; van Dijk 2001; Chouliaraki in Fairclough 1999; Phillips in Jeargensen 2002; Wodak 2001; Titscher in drugi 2000; Weiss in Wodak 2003; Torfing 2005) so kot relevantni teoretski vplivniki KAD najpogosteje navedeni Foucault, Gramsci, Althusser, Pêcheux, Habermas, pa tudi Bourdieu, Giddens in Kristeva. Prav kritična analiza, ki temelji na delih Hallidaya, je ključni element, po katerem se pristopi KAD razlikujejo od jezikovnostilnih analiz, ki za razliko od KAD jezika ne obravnavajo v navezavi na družbo.

Četudi šola KAD ni metodološko in teoretsko homogena, si pristopi v KAD deli­ jo skupen pogled na to, kako izvajati jezikoslovno in semiotsko analizo ter analizo diskurza (Dijk 1993, 131). Ukvarjajo se z oblastjo, dominacijo, hegemonijo, neena­ kostjo in diskurzivnimi procesi njihovega razglašanja, prikrivanja, legitimiranja in reproduciranja. Zanimanje je osredotočeno na subtilne pomene, s katerimi teksti in govor upravljajo z umom ter ustvarjajo konsenz (van Dijk 1993,132). Ena temeljnih predpostavk KAD je, da diskurz v prvi vrsti, izključuje, zato se marsikatera analiza v KAD osredotoča prav na načela izključevanja določenih družbenih skupin v odnosu do drugih. Foucault (1991a, 4-5) meni, da se načelo izključitve razlikuje od prepove­ di. Zanj je v vsaki družbi produkcija diskurzov obenem kontrolirana, selekcionirana in organizirana prek določenega števila postopkov, katerih naloga je, da jih obvladajo. Foucault navaja tri take postopke: prepoved, izključitev in opozicijo med resničnim ter neresničnim. Za primer navaja nasprotje med razumom in norostjo. Ugotavlja, da je bil diskurz norca od srednjega veka naprej marginaliziran. Norčevo besedo so jemali za ničevo, neresnično in nepomembno. Mnogi teoretiki KAD danes podobno ugotavljajo glede diskurzov marginaliziranih družbenih skupin (temnopoltih, Ro­ mov, pribežnikov, homoseksualcev in nenazadnje tudi žensk). Lastnost diskurzov je torej ta, da izključujejo, kar omogoča njihovo homogenost. V skladu s tem KAD prevzame Foucaultovo pojmovanje razmerij oblasti kot diskurzivnih, pri čemer ima za KAD nediskurzivno primat nad diskurzivnim. Pravkar opisano pojmovanje diskurza je bolj ali manj skupno vsem pristopom šole KAD in je vplivalo na izoblikovanje mnogih temeljnih skupnih pogledov, ki so osno­ va, da lahko o KAD razpravljamo kot o šoli. Kljub navedenim skupnim značilno­ stim in vplivnim avtorjem danes v KAD razlikujemo med različnimi pristopi. Po Faircloughu in Wodak (1997) povzemamo in se opredeljujemo do nekaj temeljnih izhodišč šole KAD. Avtorja v prvi vrsti poudarjata, da so značilnosti družbenokulturnih procesov in struktur deloma jezikovno-diskurzivne. Diskurzivne prakse, s katerimi so producirani ter sprejeti in interpretiram teksti, so pomembna oblika družbene pra­ kse, ki pripomore h konstruiranju družbenega sveta, družbenih identitet in odnosov. Povezava med tekstom in družbo je namreč mediirana. KAD se ukvarja s povezovanjem družbenih in kulturnih struktur in procesov z značilnostmi tekstov. Vendar so te povezave razmeroma kompleksne in jih ne smemo gledati kot neposredne. Eden izmed tovrstnih mediiranih odnosov predpostavlja, da je povezava med tekstom in družbo mediirana s strani reda diskurza. V empiričnem smislu je, podobno kot za nas, tudi za Fairclougha red diskurza celota diskurzivnih praks v posameznih »insti­ tucijah« ter v družbi kot celoti (Foucault 2001). Fairclough (1992a, 93-100) pravi, da se dialektično razmerje med diskurzivnimi praksami in dogodki artikulira in reartikulira v določen diskurzivni red. Diskurzivni red je torej oblika trenutne artikulacije med diskurzivnimi praksami in dogodki. Pri tem gre, podobno kot pri Laclauu, za

odprtost diskurzivnega reda in opustitev obeh esencialističnih Gramscijevih pred­ postavk. Tudi pri Faircloughu vedno obstaja možnost za reartikulacijo njegovih elementov. Diskurzivni red je torej vedno potencialno odprt za hegemonske boje. Poudariti pa moramo, da v širšem polju KAD obstajajo tudi drugačni pogledi na mediacijo povezave med tekstom in družbo. Van Dijk npr. poudarja predvsem kognitiv­ no mediacijo med tekstom in družbo. V skladu s tem je cilj KAD osvetlitev jezikovno-diskurzivne razsežnosti družbenih in kulturnih fenomenov, raba jezika pa mora biti empirično analizirana v svojem družbenem kontekstu. Diskurz je zato pojmovan kot zgodovinski, saj ne more biti produciran zunaj konteksta, prav tako se ga zunaj konte­ ksta ne da razumeti. Diskurzi so vselej povezani z drugimi diskurzi. Ponavadi gre za predhodne diskurze ali soobstoječe diskurze, ki vplivajo na nastanek diskurzov v pri­ hodnosti. KAD se torej osredotoča na jezikovne analize teksta, ki nastaja v družbeni interakciji, ta pa je lahko medosebna ali javna. Pri tem je za KAD diskurz konstitutiven in konstituiran, kar pomeni, da gre za obliko družbene prakse, ki konstituira druž­ beni svet in se konstituira s strani drugih družbenih praks. Diskurz kot družbena praksa je tako v dialektičnem odnosu z ostalimi družbenimi razsežnostmi. To je seveda v nasprotju z opredelitvijo diskurza, ki smo jo ves čas zagovarjali. Raz­ likovanje med diskurzivnim in zunaj diskurzivnim v KAD botruje predvsem naslanjanje KAD na Foucaulta. Fairclough namreč dvomi o dveh argumentih, ki ju po njegovem mnenju Laclau in Mouffe predstavljata kot utemeljena razloga za opu­ stitev razlikovanja. Chouliaraki in Fairclough (1999, 126) pravita, da je diskurz za Laclaua in Mouffe po eni strani tako kot za Derridaja, kontingentnost družbene­ ga, zavračanje zunajdiskurzivnega pa je v resnici zgolj še en način zagovarjanja te kontingence. Po drugi strani pa naj bi argument, da je vse diskurz, sledil iz trditve, da je jezik (splošneje: semioza) vedno artikuliran z drugimi elementi družbenega v diskurzivnih formacijah. Na način, da je vse, kar je družbeno, konstituirano v artiku­ lirani diskurzivni formaciji, torej v semiozi. Pri tem naj bi semioza in jezik, tako kot ostali elementi iz »polja objektivnosti« - tej so materialni, ne »mentalni« - , spadali v »polje objektivnosti«. Chouliaraki in Fairclough menita, da je argument mogoče razcepiti na dva dela, pri čemer se z drugim strinjata, s prvim pa ne. Kontingenca je zanju strukturno določena, zato menita, da potrebujemo razlikovanje med strukturo in kontingenco - to, čemur Laclau in Mouffe pravita »diskurz«. Vendar pa je raba te terminologije zavajajoča, ker daje vtis, da so artikulacije jezika in drugih družbenih elementov, ki jih tematizirata v drugem argumentu, relevantne samo za kontingen­ co družbenega, ne pa tudi za strukture. Nasprotno, menita, da je eden izmed učin­ kov diskurzivne konstrukcije družbenega tudi reproduciranje struktur. Posledično tudi uporaba izraza »diskurz« za označevanje kontingence ustvarja nejasnosti, kajti »diskurz« se ponavadi rabi za označevanje jezikovnega in semiotskega. Chouliaraki in Fairclough zato ločita med strukturo in »konjunkturo«, ki spada v domeno kon-

tingence, ter med diskurzom kot semiozo ter ostalimi elementi družbenega, npr. fizičnim dejanjem. Nesporazum nastane zaradi Faircloughovega nerazumevanja, da je laclauovska kontingenca domena ontološkega, strukturacija pa domena ontičnega. Iz tega izhaja tudi ontološki status diskurzivnega - za razliko od ontičnega statusa diskurza oz. diskurzov. Sami na tem mestu ne odstopamo od prej vpeljane definicije diskurzivnega, hkrati pa od KAD ne bomo prevzemali ontoloških pozicij, temveč metodo analize teksta. Tudi nadaljno predpostavko KAD, ki pravi, da diskurz deluje ideološko, velja nekoliko razdelati. V KAD prevladuje trditev, da diskurzivne prakse pripomorejo k nastanku in reprodukciji neenakih razmerij oblasti med posameznimi družbenimi skupina­ mi. Pri tem ideologija ni le stvar reprezentacije družbene realnosti. Tudi za kon­ strukcije identitet so ključni ideološki procesi. Zato KAD ideologijo vidi kot proces, ki artikulira različne reprezentacije realnosti in specifične konstrukcije identitet. Morda velja na tem mestu pojasniti, da do vpeljave pojma ideologije ostajamo za­ držani. Pojma ideologije namreč ne postavljamo v ospredje, saj ideologija pri Fou­ caultu sploh ni v rabi, Laclau pa ideologijo razume kot naturalizacijo različnih praks artikulacije. Zanj igra ideologija pomembno vlogo pri oblikovanju hegemonije. Obli­ kovanje hegemonije nujno vključuje odločitev po oblikovanju ideološkega zaprtja. Kljub temu, da ideologije ne zavrne v celoti, se Laclau (1990, 89-92; 1996c; 2006) pri opredelitvi ideologije najprej ustavi ob klasični marksistični konceptualizaciji ide­ ologije. Govori o krizi pojma »ideologije«, ki naj bi bil vezan na dva sovpadajoča procesa. Prvi je vpad družbenega objektivizma in zanikanje možnosti metajezikovne prednosti, ki omogoča razkrivanje ideoloških izkrivljanj. Ideologija je bila, npr. pri Marxu, del družbene celovitosti, ki so jo tvorile ekonomska, politična in ideološka raven. Teza je bila ovržena, takoj ko je postalo jasno, da ideologije ne gre pojmovati ločeno, temveč so njeni mehanizmi del strukturacije politične in ekonomske ravni. To spoznanje je do neke mere odvzelo pojmu ideologije analitično vrednost. Po­ jem kot npr. »diskurz« je bil manj dvoumen in je postal ustreznejši za razumevanje družbe, hkrati pa je presegal objektivizem in naturalizem. V marksistični tradiciji Laclau zazna dva klasična pristopa, ki se lotevata problema ideologije. Prvi pristop na ideologijo gleda kot na raven družbene totalnosti, drugi pa uporablja pojem »lažne zavesti«. Kriza pojma družbene totalnosti je nastopila v obdobju, ko so postali holistični pristopi, katerih namen je bil fiksacija pomenov vsakega elementa družbenega procesa, vprašljivi. Proti tovrstnim esencialističnim predpostavkam se je oblikovala teza o »neskončnosti družbenega« v smislu, da je vsak strukturni sistem obdan z »uhajajočim pomenom«, s katerim ne more upravljati. Družbeno se lahko tematizira skozi neskončno igro razlik, ki j i Laclau pravi diskurz. Poleg teze o neskončnosti družbenega je pri rekonceptualizaciji ideologije za Laclaua pomembna tudi teza o

nezmožnosti popolne fiksacije. Pri tem poskusi hegemonizacije elementov v mo­ mente predstavljajo vozlišča, ki pa so le začasne fiksacije družbenih pomenov. Laclau (2006, 114) meni, da je veljavnost prvega pristopa odvisna od pojmovanja družbe kot transparentne totalnosti, sama po sebi je razumljena kot struktura, na kateri so osnovani njeni posamezni deli in procesi. Veljavnost drugega pristopa predpostavlja človekovo delovanje - torej subjekt, ki je popolnoma homogen in katerega napačno spoznanje je bilo postulirano kot vir »ideologije«. Pojem »lažne zavesti« je zanj torej smiseln samo, če je identiteta družbenega agenta lahko fiksirana. Samo na podla­ gi prepoznavanja akterjeve »prave« identitete lahko sklepamo, da je zavest subjekta »lažna«. Kljub temu Laclau poudarja, da pojma ideologije ne gre povsem zavrniti, a ideološko zanj ne more biti več napačna prepoznava neke pozitivne esence, temveč ravno nasprotno, predstavljati mora nezmožnosti izvršitve končnega šiva. Ideološko se bodo konstituirale tiste diskurzivne oblike, skozi katere družba skuša uveljavljati zaprtje in fiksacijo pomenov. Laclau (1996c, 201) pravi, da je »iluzija zaprtja osnovni vir lažne zavesti«. Pri tem sledi Žižku, ki poudarja, da je »prav predpostavljanje /.../ neke čiste zunaj diskurzivne realnosti to, kar konstituira ideološkost napačne pred­ stave par excdlence« (Žižek v Laclau 1996c, 202). Ker pa je o družbi nemogoče misliti brez vsaj delne ali začasne fiksacije elementov, je ideologija za družbo konstitutivna. Laclau je naredil pomemben premik pri pojmovanju ideologije, saj se je na neki točki odvrnil od epistemoloških vprašanj, ki se ukvarjajo predvsem s tem, kako pri­ ti do pozitivno definirane substantivne »resnice« o družbi, in problem ideologije premaknil na ontološko raven, Id zadeva predvsem mehanizme zapiranja, torej na načine, kako se zapolnjuje manko v simbolnem Drugem. V tem smislu je Lacanov manko v Drugem na strani neideološkega (Glynos 2001,198, 210). Podobno je tudi s Foucaultovimi dilemami v zvezi z rabo pojma ideologije. Zanj je pojem ideologije sporen, ker naj bi ideologija vedno stala nasproti neki predpostavljeni resnici. Pojem ideologije se namreč postavlja v namišljeno opozicijo do nečesa drugega, za kar se predpostavlja, da je resnično. Za Foucaulta rešitev ne more biti. ta, da preprosto zari­ šemo črto med diskurzom, ki naj bi pripadal kategoriji resnice, in diskurzom, ki pri­ pada neki drugi kategoriji (Foucault 1980b, 118). Foucault meni, da se je pomembno osredotočiti na zgodovinsko konstrukcijo resnice, ki nastaja v diskurzu, in ne na vprašanje, kaj je v diskurzu takega, kar ustreza določeni »resnici« (Foucault 2000, 119). Resnica je vezana na diskurz in produkcijo védenja, torej ni nekaj absolutnega. Vredno je tu pojasniti pogosto zmotno prepričanje, da je pri Foucaultu ideologija pravzaprav isto kot oblast. Foucault pravi, da je povsem mogoče, da so glavne me­ hanizme oblasti spremljale ideološke produkcije. Navaja ideologijo izobraževanja, ideologijo monarhije, ideologijo parlamentarne demokracije itd. Vendar opozarja, da v bistvu ne gre za ideologijo. Vse to je veliko več in veliko manj kot ideologija. »Vse to pomeni, da oblast v tem, ko se izvaja prek teh subtilnih mehanizmov, ne more

drugače, kot da razvija, organizira in spravi v obtok vedenje, ali bolje: aparate vede­ nja, ki niso ideološki konstrukti« (Foucault 1991a, 35). Za KAD pa ostaja ključno kritično raziskovanje, tudi v smislu kritike ideologije. Ključ­ no je, da se ukvarja z družbenimi problemi, pri čemer so družbeni problemi, politični procesi in gibanja vsaj deloma jezikovno-diskurzivni. KAD ni politično nevtralna in ne skriva svojih interesov za družbene spremembe ter emancipacijo. Eksplicitno se postavlja na stran deprivilegiranih družbenih skupin in izpostavlja neenakosti. Glav­ ni cilj KAD je odkrivati oblastna razmerja, ki se reproducirajo skozi diskurze, in pri tem promovirati nediskriminatorno rabo jezika. V skladu s tem se ukvarja npr. s seksistično in rasistično (zlo)rabo jezika. Z analizo konverzacije med pacienti in zdravniki je npr. opozorila na problematična razmerja oblasti in reproduciranje ideo­ logij prek diskurzov. Izsledke omenjene analize danes uporabljajo pri usposabljanju in ozaveščanju zdravstvenih delavcev. Uspešna mora biti torej pri spreminjanju dis­ kurzov in odnosov oblasti v institucijah in verjame, da so razmerja oblasti diskurzivna. Osredotoča se na to, kako se razmerja oblasti uveljavljajo in izvajajo v diskurzu, pri tem pa zagovarja stališče, da diskurzivni vidiki razmerij oblasti niso stabilni in mo­ nolitni, saj razmerja oblasti reproducira diskurz. Diskurzivne analize KAD so interpretativne in razlagalne, pri čemer diskurze lahko in­ terpretiramo na mnogo različnih načinov. Na interpretacije vpliva različno občinstvo in število informacij, ki zadevajo kontekst diskurza. Kritično branje tekstov implicira uporabo ustrezne metodologije in poglobljene analize konteksta. Heterogenost te­ ksta lahko pripelje do protislovnih interpretacij (glej Hali 1993; Philo 2007). Siste­ matičnost pristopanja, metodologija in samorefleksija pri branju teksta razlikujejo kritično branje od nekritičnega. Interpretacije in razlage niso nikdar zaključene in avtoritativne, temveč so dinamične in odprte za nove kontekste in informacije. Kljub pravkar navedenim skupnim usmeritvam danes v KAD razlikujemo med raz­ ličnimi pristopi. Fairclough in Wodak (1997) med najpomembnejše prištevata kri­ tično jezikoslovje (Fowler 1996), družbeno semiotiko (Hodge in Kress 1988; Kress in van Leeuwen 1996,1998; van Leeuwen 2005), soriokognitivni pristop (van Dijk 1984), »reading analvsis« (Maas 1984) in duisburško skupino (Jâger 2001). V nada­ ljevanju se bomo osredotočili predvsem na metodo analize teksta, kot jo razvijajo Fa­ irclough, Wodak in Fowler. Posebej nas bosta torej zanimali diskurzivna historična metoda Ruth Wodak in kritična analiza diskurza Normana Fairclougha. Družbenofilozofska usmeritev diskurzivne historične metode izhaja iz kritične teo­ rije družbe in ima zaledje v frankfurtski tradiciji, predvsem v Habermasovih delih. »Sledi kompleksnemu pojmovanju družbene kritike, ki zajema vsaj tri povezane

vidike, dva sta prvotno vezana na kognicijo, eden pa na delovanje« (Wodak 2001, 64). Diskurzivna historična metoda se od ostalih metodoloških pristopov KAD raz­ likuje predvsem zaradi vpeljave analize zgodovinskega v diskurzivnih dejanjih, tako da analizira načine, na katere so določeni žanri podvrženi časovnim spremembam (Wodak 2001, 65). Metodološko gledano pogosto uporablja triangulacijo. Navadno kombinira različne kvalitativne in kvantitativne metode, kot so etnografska metoda, ankete, intervjuji, analiza vsebine itd. (glej Wodak 1996). Metoda izhaja iz želje po čim bolj dodelani vpeljavi konteksta in je poskus »sistematične združitve vseh dostopnih ozadnih informacij v analizo ter interpretacijo mnogih plasti pisanega in govorjenega teksta« (Fairclough in Wodak 1997, 266). Za razliko od historične metode je Faircloughov pristop veliko bolj sinhron. Svo­ jo metodo gradi na triravninskem modelu (1992a; 1995a; 1995b; 1998; 2003) ra­ zumevanja diskurza. Model predstavlja spojitev treh različnih teoretskih tradicij: jezikoslovne analize, interpretivne ali mikrosociološke tradicije, ki družbene pra­ kse pojmuje kot produkte družbenih akterjev, in makrosociološke tradicije analize družbenih praks v odnosu do družbenih struktur (Fairclough 1992a, 144). V praksi je prva ravnina opisna in predvideva jezikoslovno analizo teksta. Tukaj se avtor na­ slanja na kritično in Hallidayevo jezikoslovje. Druga ravnina zahteva interpretacijo odnosa med tekstom in interakcijo. Empirično se tu posveča analizi diskurzivne prakse, ki obsega produkcijo, distribucijo in uporabo teksta. V ospredju je modi­ ficirana različica Bahtinove intertekstualnosti oz. žanra. Tretja ravnina predvideva razlago odnosa med interakcijo in družbenim kontekstom. Fairclough diskurz tu pojmuje kot družbeno prakso, zato ga na tej ravnini zanima proučevanje diskurza v odnosu do ideologije, hegemonije in oblasti. Sklicuje se na Pêcheuxove, Gramscijeve in Foucaultove ideje, kasneje tudi na Laclaua (glej Fairclough 2003). Faircloughovo KAD zaznamuje predvsem zavezanost k interdisciplinarnosti in kritičnemu analiziranju predvsem medijskih ter političnih tekstov (Fairclough 1998,144). V nadaljevanju se bomo nekoliko oddaljiti od prej postavljenih abstraktnih teoret­ skih formulacij in se posvetili sistematičnemu metodološkemu modelu za empi­ rično analizo tekstov. Cilj je analiza diskurza, ki jo je mogoče uporabiti kot eno iz­ med metod za ugotavljanje družbenih sprememb. Četudi Fairclough predpostavlja trirazsežnostni model analize diskurza (analizo teksta ter analizo diskurzivne in družbene prakse), se bomo tu osredotočili predvsem na jezikovno analizo teksta, ki jo bomo po potrebi ustrezno dopolnjevali z drugimi pristopi.

ANALIZA TEKSTA

Izraz tekst marsikdaj poraja terminološko neskladje, saj ima dvojni pomen. Tudi pri Faircloughu (1992a, 4; 1998, 145; 1995a, 4) se pojem teksta najprej nanaša na sis­ tem v najširšem pomenu besede (npr. jezikovni sistem) oz. na vsak pisni in govorni produkt kot tudi na vse ostale semiotske pojave. Primarna semiotska oblika (jezik) je pri Faircloughovem pojmovanju teksta lahko kombinirana z ostalimi večsemiotskimi oblikami. Primer je televizija, ki kombinira jezikovno raven, vizualno raven in avdio raven. Tako je po eni strani tekst tematiziran kot širša kategorija, za katero pravi: »Teksti so družbeni prostori, v katerih se simultano odvijata dva družbena pro­ cesa: kognicija in reprezentacija sveta ter družbena interakcija« (Fairclough 1995a, 6). Po drugi strani pa je tekst zgolj jezikoslovna kategorija, ki predstavlja najmanjšo enoto analize. Prva tematizacija nedvomno prihaja iz kulturnih študij in Hallovega razumevanja teksta (Hali 2004), drugo pojmovanje pa je bližje jezikoslovnemu, ki ga Fairclough uvaja predvsem prek Hallidaya (2004a, 2004b). Pri analizi teksta gre predvsem za dokaj natančno jezikoslovno analizo izbranega nabora tekstov. Fair­ clough (1992a, 75) pravi, da tekste obravnavamo prek štirih osnovnih kategorij: bese­ dišča, slovnice, kohezije in zgradbe teksta. ANALIZA BESEDIŠČA

Analiza besedišča je prva stopnička pri analizi teksta oz. diskurza. Vsi tipi besed, a še posebej samostalniki, pridevniki, glagoli in prislovi, nosijo konotativne pomene, ki odražajo družbene vrednote in sodbe. Vzemimo za primer besedno zvezo »pobiti nasprotnika«, ki jo pogosto srečamo v športnih novicah. Beseda »pobiti« je izposoje­ na iz vojaške terminologije in bi jo bilo v primeru opisa športnega dogodka mogoče nadomestiti z nevtralnejšimi izrazi, npr. z izrazom »premagati« ali »onemogočiti«. Richardson (2007,48) pravi, da skušajo pisci z rabo vojaške terminologije ali vojne metaforike povečati dramatičnost novice in s tem pritegniti bralce. Vojna metafo­ rika konotira in naturalizira nasilje, agresijo, delitev na »nas« in »njih«, konstruira mačizem itd. Na simbolni ravni ustvarja kohezivnost »naše« skupine, tako da jo v prvi vrsti razlikuje od določene »druge« skupine. Implikacije pa so lahko tudi na­ sprotne, če se v nekem drugem kontekstu pisec odloči, da besedo »pobiti« zamenja z nevtralnejšo sopomenko, ker bi želel s tem minimalizirati učinek novice. Če bi se beseda »pobiti« nanašala na pobijanje vojnih civilistov, potem bi lahko pisec, ki za­ govarja vojaško posredovanje npr. zapisal, da je bilo civilno prebivalstvo »prizadeto« in bi s tem ublažil negativne občutke, ki bi jih utegnil bralec imeti ob prebiranju takega teksta. Na ravni analize besedišča so zanimive tudi nove besede ali neologizmi. Korošec (1998, 27) jih obravnava kot poročevalske aktualizme, ki pomenijo »novo, svežo,

n

posebno, nenavadno uporabo jezikovnih sredstev za dosego posebnega učinka« (Korošec 1998,15) in »imajo ekspresivno vrednost; so slabšalne, ironične, vulgarne, šaljive ipd.« (Korošec 1998, 27). Nove besede so lahko jezikovni odraz sprememb, kot npr. vznika novih ideologij in političnih sistemov (npr. »udbomafija«), kot tudi novosti, ki jih prinašajo stiki z drugačnimi kulturami, verskimi prepričanji in vre­ dnotami (Logar 2004,176). Kot poudarja Logar (2004,196), so nove besede so učin­ kovit način vstopa avtorja v besedilo. Pomen izbire besed pa se kaže predvsem v poimenovanju akterjev v tekstu. Načini, kako so poimenovani družbeni akterji, ne izraža zgolj identifikacije akterja s skupi­ no, ki naj bi ji ta pripadal, temveč lahko izraža tudi odnos med tistim, ki imenuje, in imenovanim. Tako se, v nekaterih medijskih tekstih, prebivalce Slovenije, ki etnično izvirajo iz ostalih bivših jugoslovanskih republik, imenuje »južnjaki« ali »barbari«, izbrisane se imenuje »armada ič-ev« itd. Tovrstno poimenovanje je slabšamo in diskriminatorno, hkrati pa izkazuje odnos določenega medija ali pisca do imenovanca. Analiziranje besedišča je zelo kompleksno in osnovni cilj analize je ugotavljanje nje­ gove konotativnosti (Richardson 2007,49). R E T O R I Č N E FIGURE

Besedišče pa še zdaleč ni edina raven, ki omogoča kritično analizo. Medijski teksti so namreč polni retoričnih figur, ki so v rabi, kadar želi pisec teksta čim bolj vplivati na bralca. S pomočjo retoričnih figur besede uporabljamo tako, da poleg svojega uveljavljenega pomena konotirajo še neki drug pomen. V tekstih pogosto srečujemo metaforo, metonimijo, sinekdoho, personifikacijo, eksklamacijo ter stavčne figure kot so hiperbola ali epifora. Richardson (2007, 64-5) poudarja, da so retorične figure sredstvo argumentacije in prepričevanja občinstva, da prevzame stališče, ki ga pred­ stavlja pisec. Ob tem povzema van Dijka (v Richardson 2007, 65), ki poudarja, da so retorične figure dodatne strukture v tekstu, ki lahko prevzemajo bralčevo pozornost in vodijo k poudarjanju določenih pomenov. Temeljni retorični figuri, ki je podlaga za metaforo in vse druge oblike metaforike, pravimo komparacija. Pomeni primerjavo kakega pojava z drugim, pri čemer mora obstajati med njima neka podobnost (Kos 1994,124). Metafora je »dobesedno pre­ našanje besed ali raba besed v prenesenem pomenu« (Kos 1994,121-2). Je razširitev rabe izraza z določenega izkustvenega področja (ki je pogosto precej konkretno) na drugo področje. Pri tem gre lahko za razmeroma transparentne prenose pomena, recimo v izrazih »na robu« in »na tleh«, kjer do prenosa besednih pomenov pride zaradi logične vzporednosti, podobnosti in analogije med pojavi, ki so si sicer raz­ lični med sabo brez vzročne zveze. »Večer življenja« je logično vzporejanje: večer je z dnem v istem razmerju kot starost z življenjem, ali »misel krvavi«, kjer je misel

podobna rani v tem, da povzroča bolečino; zato se z rane lahko prenese nanjo tudi pojav krvavenja, čeprav jima ravno ta lastnost ni skupna (Kos 1994,121-2). Lahko pa gre tudi za manj očitno motivirane oblike, recimo politično rabo izrazov »levi­ ca« in »desnica«. Uporablja se besede tudi v neobičajnih zvezah, ki jih ni mogoče pojasniti z logičnim prenašanjem lastnosti z enega pojava na drugega. Tu gre za svobodne, nelogične ali celo nesmiselne besedne zveze (Kos 1994,122). Izbire me­ tafor navadno niso naključne, ampak so del sistemov, ki so kompleksni in vodijo do specifičnih načinov pojmovanja stvarnosti (Verschueren 2000, 258-9; Richardson 2007, 66-7). Vendar poleg pravkar obravnavane pomenske metafore poznamo tudi t. i. slovnično metaforo, ki jo tvorimo s pomočjo nominalizacije. »Nominalizacija je najmočnej­ še sredstvo za tvorjenje slovnične metafore. S pomočjo tega mehanizma so procesi (ubesedeni kot glagoli) in lastnosti (ubesedene kot pridevniki) metaforično na novo ubesedeni kot samostalniki; namesto, da bi v stavku delovali kot Procesi in Lastnosti, delujejo kot Stvari v nominalni skupini« (Halliday 2004a, 656). Naj pojasnimo še s primerom. Beseda »uničenje« je nominalizacija. Obstaja jasna povezanost med »uničenjem« in »ljudmi, ki uničujejo«, in sicer tako, da »uničenje« pomeni nominaHzacijo dejanja »ljudi, ki uničujejo«. Gre torej za pretvorbo glagola v glagolnik oz. sa­ mostalnik. Na semantični ravni pa za pretvorbo procesov v stvari. Nominalizacija torej implicira izgubo določenih semantičnih elementov: časovnosti (tako, da »uni­ čenje« nastopa namesto »je uničeno«, »se uničuje« ali »bo uničeno«) in modalnosti (tako, da je razlikovanje med »je«, »lahko je«, »lahko bi bilo« itd.). Posledica nomi­ nalizacije je tudi izguba akterja oz. osebka dejanja, ki je v podstavi. Nikjer ni namreč navedeno, kdo uničuje. V tem pogledu je nominalizacija posploševanje iz konkre­ tnega v bolj abstraktno. Ker nominalizacija izpušča akterje in neposredno delovanje, jo lahko pojmujemo kot sredstvo prikrivanja odgovornosti za določena dejanja in njihove posledice (Fairclough 2003, 143-4). Nominalizacija je torej reprezentacija procesa kot samostalnika - npr. različni vidiki družbenega življenja se spreminja­ jo na različne načine in so zapisani samo z besedo »sprememba« (»spremembe preplavljajo svet«). Nominalizacija torej pomeni nejasnost - nobene specifikacije, kaj se spreminja, na kakšen način, v katerem časovnem obdobju itd. Delovanje in odgovornost za dejanja so izpuščene. Tudi besedna zveza »nova globalna ekonomi­ ja«^ je primer nominalizacije. Človeško delo, potrebno za produkcijo stvari, tj. de­ lavci, ki so za to potrebni, so potisnjeni v ozadje, saj jih zastopa fraza »nova globalna 21

n

22

21 •

G r e z a Hallidayev p o j e m . V slovenski jezikoslovni terminologiji je bolj uveljavljen i z r a z posamostaljenje, vendar s a m o

22

•

G l a g o l n i k l a h k o izraža dejanje, stanje, dogajanje ali pa to, k a r p r i t e m nastane. Prave glagolnike vedno l a h k o izražamo

23

•

V t e m s m i s l u b i l a h k o izhajali t u d i iz tega, da je »nova globalna ekonomija« m e t o n i m i j a , tako kot v stavku »tovarna je

v p r i m e r u , k o s a m o s t a l n i k d o b i m o i z glagola, n e iz pridevnika. stavčno: »združenje« n a m p o m e n i , d a se »kdo ali kaj združi« (Toporišič 2 0 0 4 , 4 0 2 ) . na cesti«, k i pravzaprav p o m e n i n j e n i delavci so n a cesti.

ekonomija«, za katero naj bi vsi vedeli, kaj pomeni (Fairclough 2000, 162-3, 27). Ta radikalna pretvorba ima pomembne ideološke implikacije. Kot smo lahko videli, je ena od posledic mistifikacija, druga pa je lahko popredmetenje oz. reifikacija, ko procesi in lastnosti prevzemajo status stvari (Fowler 1991, 80). V nasprotju z metaforo je metonimija bolj racionalna in preprosta, saj se oklepa stvar­ nega razmerja med pojavi. V širšem smislu spada v okvir metaforike, saj gre prav tako za neobičajne besedne zveze s pomočjo pomenskega prenosa. Metonimija na­ stane, kadar kako besedo zamenjamo z drugo, tj. kadar označimo pojav z imenom za pojav, ki je z njim v stvarni, vzročni, predmetni, količinski ali prostorski zvezi, ne pa samo v razmerju logične podobnosti, kot je značilno za metaforo, npr. »Berem Puškina« (Kos 1994,123). Z drugimi besedami, metonimija je oblika zamenjave, pri kateri nekaj, kar je v povezavi z X, ^ zamenjamo z X (Jasinski v Richardson 2007, 67). Reisigl in Wodak (2001, 57-8) navajata različne tipe zamenjav: 2

•

• • • • •

Vzrok ali povzročitelj je zamenjan s stvaritvijo: »Ta nacionalistični dis­ kurz ...« (namesto da se navaja odgovorne akterje, ljudi nagovarja k sovra­ žnim dejanjem proti »tujcem«). Uporabnik predmeta je zamenjan s predmetom samim: »Javni promet stavka.« Osebe ali akterji so zamenjani s krajem, v katerem živijo: »Slovenija še ni dosegla sporazuma z Evropsko unijo.« Osebe ali akterji so zamenjani z institucijo ali organom, za katerega delajo: »Vlada je sprejela proračun za leto 2008.« Dejanje ali dogodek zamenja kraj, v katerem se je ta dogodek pripetil: »Auschwitz se ne sme več ponoviti.« Osebe ali akterji so zamenjani s časovnim obdobjem, v katerem so živeli: »Dvajseto stoletje je bilo za Slovence zelo travmatično.«

Kot vidimo, je skupna značilnost vseh navedenih metonimij pravzaprav to, da avtor­ ju teksta omogočijo, da odgovorne akterje potisne v semantično ozadje. 5 2

Sinekdoha je močno podobna metonimiji in prav tako spada v metaforiko v širšem pomenu besede. Tudi tu gre za prenos pomena iz ene besede na drugo in za zame­ njavo enega pojma z drugim. To se pri sinekdohi dogaja tako, da morata biti oba po­ java v številčnem ali kolikostnem razmerju. V tem primeru lahko pojem nadomesti drugega. Tako lahko zamenjamo množinsko obliko besede z njeno ednino - npr. T a povezava m o r a biti n a osi bližine, v kolikor t e m e l j i n a podobnosti, pa gre z a metaforo.

•

24

Lahko pa je akter p o t i s n j e n tudi v ospredje (berem Puškina) i n pravzaprav z a m e n j u j e p r e d m e t knjigo, k i jo je n a p i s a l

•

25

Puškin. P o z n a m o tudi z a m e n j a v o dejanja i n kraja dejanja (prehod kot p r e h o d z a pešče a l i kot dejanje prečkanja ceste).

v sinekdohi »Slovenec že mori Slovenca brata«, kjer je bralcu očitno, da gre za Slo­ vence nasploh, ne le za enega Slovenca (Kos 1994, 123). Sinekdoha je torej način izražanja, pri katerem avtor teksta zamenja količine. Lahko zamenja del s celoto na način partikularizacije, da del reprezentira celoto (»Žid«, »tujec«, »Slovenec«) in ta lahko služi stereotipnemu posploševanju. Sinekdoha s posploševanjem se tvori tako, da celota reprezentira vse dele (»Evropa se je odločila«, »Slovenija se je pokorila«), kar predpostavlja enakost in homogenost v osnovi heterogenih skupin, ki tvorijo ka­ tegorijo »Evropa« ali »Slovenija«. Lahko pa se sinekdoha tvori tudi tako, da se dolo­ čeno število zamenja z nedoločenim (»Stokrat sem že ponovila!« - velikokrat) (glej Reisigl in Wodak 2001, 57). Personifikacija ali poosebljanje je izraz za vse tiste jezikovne tvorbe, v katerih se s konkretnimi izrazi iz človeškega sveta označujejo zunaj Človeški, naravni, rastlinski, živalski in neorganski pojavi, pa tudi zgolj miselne, abstraktne tvorbe znotraj člove­ škega sveta. Personifikacija jim pripisuje konkretne Človeške lastnosti in jih sploh oživlja v Človeške osebe (Kos 1944,123-4). Ključno vlogo igrajo pri dodajanju Člove­ ških značilnosti »kolektivnim subjektom«, kot so rase, nacije in etnije. Abstraktnim identitetam, npr. nacijam, je s personifikacijo dodeljena človeška oblika (de Cillia in drugi 1999,165). Njihova navidezna konkretnost in živost na bralca deluje tako, da se ta s predmetom lažje identificira in se s tem opredeli do poosebljene entitete. Zato so personifikacije zelo sugestibilne in v navezavi na mentalne konstrukte na­ cije implicirajo znotrajnacionalno enakost in podobnost, saj je moč personifikacije ravno v tem, da spodbuja identifikacijo naslovnikov s personificiranim kolektivnim subjektom (Wodak in drugi 1999, 44). Personifikacija tudi omogoči, da sporočevalec določenega akterja razbremeni odgovornosti, tako da ga semantično ohranja v ozadju. Primer personifikacije je npr.: »Še posebej v Sloveniji obstaja ta zgodovinski urangst, da nas bodo veliki narodi oz. države požrli.« Včasih so personifikacije lahko rabljene tudi kot metafore in sinekdohe. Personifikaciji podobna pa je tudi t. i. na­ turalizacija, pri kateri je določen družbeni pojav poimenovan kot del telesa, bolezen ali naravna katastrofa. Imigracija je metaforično poimenovana kot poplava, npr. »V zadnjem času na MNZ beležijo poplavo novih ilegalnih pribežnikov«, itd. (glej Rei­ sigl in Wodak 2001, 59-60). Eksklamacija ali vzklik izraža močnejše čustvene doživljaje (Kos 1994,146). Eksklamacijo v zapisanih tekstih prepoznamo s pomočjo klicaja, npr. »Tujec - strašna be­ seda! Skupina tujcev - tem hujši!« Poglejmo še en primer: {

Poznam npr. Albanca, tu v Žitu zaposlenega peka, ki je bil ves

kritični čas hudo bolan v psihiatrični bolnišnici - ko je prišel ven, izbrisi Poznam romsko družino,

ki se ji je na obisku pri sorodnikih v Nemčiji rodil otrok i n m u težke poporodne obolelosti niso pozdravili celo leto - ko so se vrnili domov v Ljubljano, izhris\

Ponavljanje besede »izbris!« je vtem primeru eksklamacija, pojavlja pa se tudi epifora, t. j . stavčna figura, ki pomeni ponavljanje iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov (Kos 1994,125-6). Prav stavčnefigureso posebna velika skupina retoričnih figur. Te so predvsem po­ menske, vendar ne temeljijo samo na posameznih besedah ali besednih zvezah, kot je značilno za metaforo, metonimijo in personifikacijo. Njihov stilni učinek se opira na posebne stavčne oblike in s tem na sintakso, zato jih lahko imenujemo tudi sin­ taktične figure. Med stavčne figure spada npr. hiperbola ali pretiravanje, ki pomeni povedati »neko misel z očitnim pretiravanjem njenega smisla« (Kos 1994, 126) z namenom doseganja retoričnega učinka (Richardson 2007, 65). ANALIZA S L O V N I C E OZ. SKLADNJE

Slovnica oz. skladnja ^ se ukvarja z besedami, ki so kombinirane v posamezne zveze in stavke. Richardson (2007, 54-9) kot pomemben način tvorjenja stavkov nava­ ja glagolsko prehodnost. Ta nam predstavi, kako so dejanja akterjev reprezentirana v tekstu. Ker vedno izbiramo med dvema oblikama, med tvornikom in trpnikom, se moramo zavedati, da je odločitev za rabo enega ali drugega lahko motivirana. Simpson (v Richardson 2007, 54) pokaže tri člene, ki jih lahko zamenjujemo. Naj­ prej so to akterji, ki so vpleteni v določen proces in so na jezikovni ravni označeni s samostalniki, nato sam proces, ki se kaže kot glagol, in okoliščine procesa, ki se kažejo kot prislovi in predlogi. Akterje, ki so vpleteni v proces, lahko različno imenujemo, jih opisujemo, se na njih nanašamo, jih vrednotimo, jim pripisujemo lastnosti itd. Proces se navadno konstruira z glagolsko prehodnostjo, ki je pojem za razmerje med osebkom in vršilcem dejanja. Če je osebek tudi vršilec dejanja ali nosilec stanja, go­ vorimo o tvorniku ali aktivu (»Vojaki so med vojno porušili naselja.«). Če pa osebek ni vršilec dejanja, pa tudi ne nosilec stanja ali poteka, ampak je od dejanja prizadet, gre za trpnik ali pasiv (»Naselja so bila med vojno porušena« - od vojakov). Kadar v stavku ni vršilca dejanja in si ga na podlagi sobesedila tudi ni mogoče misliti, je glagolska oblika tvorniška (»Deževalo je.«, »Oblačno je bilo.«, »Zeblo ga je.«) (Toporišič 2004, 358). V drugem primeru je osebek (vojaki) lahko tudi izpuščen, ob izpustitvi 2

Beaugrande i n D r e s s i e r (1992,112) p o j m a skladnja i n slovnica pogosto uporabljata s i n o n i m n o . Kot utemeljitev navajata, da se je v generativnem jezikoslovju razlikovanje m e d o b e m a p o j m o m a oslabilo, v besediloslovju pa je postalo še m a n j p o m e m b n o . H a l l i d a y uporablja i z r a z slovnica, k e r naj b i ga u v e d l i jezikoslovci, p o j e m sintaksa oz. skladnja pa izhaja iz filozofije. V klasični s e m i o t j k i skladnja p o p o l n o m a zaobseže slovnico. Beaugrande (1992, 41) skladnjo poja­ snjuje v okviru k o h e z i j e , saj se ta najbolj kaže v j e z i k o v n e m s i s t e m u skladnje, k i vsiljuje svoje organizacijske vzorce predstavljeni konfiguraciji besed. K e r pogosto n e obstaja slovnična odvisnost m e d elementi, k i n e stojijo neposredno drug poleg drugega, m o r a skladnja poskrbeti z a tesno povezane vzorce povezanosti.

•

26

zveze »od vojakov« ne vemo, kdo je gradove porušil. V nekaterih primerih je izpu­ ščanje osebka pomenljivo. Če vključimo še okoliščine, si lahko pogledamo naslednja primera, ki opisujeta dogajanje med britanskimi rudarskimi protesti leta 1983. {

41 policistov so zdravili v bolnišnici

policijski konji i n njihovi jezdeci so bili kamenjani /.../ stavkajoči so bombardirali policijo

Policija je v tem primeru reprezentirana kot objekt nasilnega dejanja, stavkajoči pa kot vršilci napada na policijo. { policija je napadla izolirane skupine rudarjev veliko rudarjev so tepli s pendreki /.../ 3 0 0 0 stavkajočih se je včeraj zbralo pred Cortonwood Colliery

V tem primeru so rudarji objekt policijskega nasilja. Rudarji so reprezentirani kot vršilci dejanja le v zadnjem primeru, ki ne govori o nasilju (Montgomery v Richard­ son 2007, 57). Motivi za uporabljanje trpnika so lahko različni. Tvorni način je upo­ rabljen, ko se želi pozornost bralca usmeriti na vršilca dejanja in mu s tem pripisati odgovornost (Fowler 1991, 78), trpni način pa, ko se želi poudariti tistega, ki ga je dejanje prizadelo, lahko pa tudi v primeru, ko vršilec ni znan, ni pomemben ali ga ne želimo imenovati. Widdowson (2004, 31) je kot eden izmed vidnejših kritikov KAD izrazil pomisleke tovrstne interpretacije glagolskih oblik. Pravi, da je podobne primere treba pojmovati v skladu z večjimi enotami besedil. Primer: »Policija je streljala na afriške demon­ strante v Salisburju, medtem ko so voditelji African National Congress sestankovali. Enajst Afričanov je bilo ubitih.« V tem besedilu je v drugem stavku izpuščena omem­ ba policije kot vršilke dejanja, ker je preprosto nepotrebna, saj je vršilec dejanja ome­ njen že v prejšnjem stavku. Pozorni moramo biti na dejstvo, da trpnik ne izraža vedno motivirane reprezentacije, temveč je raba lahko odvisna tudi od slovničnih pravil. Drugi predmet slovnične analize, ki ga obravnava Richardson (2007, 59-62), je mo­ dalnost. ? Modalnost je pragmatični pojav in obsega številne načine izražanja odnosa do »čiste« referenčno-predikacijske vsebine izjave, ki signalizirajo dejanskost, sto2

27 •

V e r s c h u e r e n ( 2 0 0 0 , i g o ) pravi, da modalnost s i s t e m s k a f u n k c i j s k a slovnica i m e n u j e t u d i modalizacija. Ne s m e m o je z a m e n j e v a t i s slovničnim n a k l o n o m , k i je morfosintaktična lastnost glagolskih oblik (povedni, velelni i n pogojni naklon) i n je kot kategorija enakovredna g l a g o l s k e m u času, v i d u i n načinu.

pnje gotovosti ali dvoma, nejasnost, možnost, nujo in celo dovoljenje in obvezo. Ker pa seveda ne gre za izražanje osebnega odnosa nekega racionalnega sebstva do sveta, lahko izbiro modalnosti razumemo kot tekstualizacijo samoidentitete (Fair­ clough 2003, 166). To lahko dosežemo z glagolskimi nakloni (pišem - piši - bi pisal), modalnimi (pomožnimi) glagoli (moči, hoteti, morati, smeti), prislovi (ver­ jetno, zares, gotovo, mogoče itd.) ter prislovnimi izrazi (po krivici, po sili, na srečo, po nedolžnem, po večini, kolikor toliko). Posebna vrsta modalnosti, ki se imenuje očitnost, zaznamuje vir informacij, denimo glede objektivnosti ali subjektivnosti (zdi se mi) (Verschueren 2000,190). Modalnost se torej izraža z rabo modalnih glagolov, njihovim zanikanjem ali prek prislovov. Modami glagoli in prislovi so običajni za interpretativno zvrst, skratka za zvrsti, v katerih avtor izraža svoje mnenje. Natančneje se modalnost izraža na štiri načine: kot resnica, kot obligacija, kot dovoljenje in kot zaželenost (Fowler 1991, 85). Pri prvem načinu mora pisec/govorec vedno utemeljevati zavezanost »resnici«. Variira od najbolj kategorične trditve (»ta vojna bo ustavljena, če bodo ljudje posegli v politični proces«), ki ne potrebujejo modalnih glagolov, pa vse do različnih stopenj ograditev (ang. hedging) z modalnimi glagoli (»ta vojna bi bila lah­ ko ustavljena, če bodo ljudje posegli v politični proces«). Obligacija se izraža z zapo­ vedmi ali normativnimi trditvami. Gre za izražanje stopnje, do katere avtor teksta verjame, da se določeni dogodki ali odločitve »morajo« (»otrokove pravice morajo biti postavljene pred dobičkonosne motive podjetij iz privatnega sektorja«) ali pa bi se »lahko« zgodile (»otrokove pravice bi morah biti postavljene pred dobičkonosne motive podjetij iz privatnega sektorja«). Kategorične trditve so bolj avtoritativne kot tiste ograditvene in so zato rabljene za doseganje senzacionalističnega učinka in iz­ ražanja trdnega stališča. Dovoljenje se kaže, ko pisec/govorec dopušča določeno de­ janje ali mnenje (»Očetje lahko vzamejo očetovski dopust«), in zaželenost, ko pisec z različnimi besedami (prav, narobe itd.) izraža strinjanje ali nestrinjanje (»Pravje, da očetje vzamejo očetovski dopust, saj s tem razbremenijo matere«). 28

Slovnična analiza pa lahko nenazadnje poteka tudi na ravni kohezije. Ta pomeni način povezovanja besed v stavke in način povezanosti stavkov v širše enote tekstov. Fairclough (1992a, 77) navaja, da je možnih mnogo načinov povezovanja. Avtor na­ števa ponavljanje besed, uporabo sinonimov, zaimkov, veznikov itd. Verschueren (2000,154-7) navaja, da se oznaka kohezija oz. kontekstualna kohezija na splošno nanaša na očitno zaznamovanje povezav v diskurzu ali tekstu, ki ga v tem primeru pogosto imenujemo kotekst obravnavanega diskurza ali teksta. Avtor navaja več vidikov kohezije kakor Fairclough. Poleg navedenih so to še: uporaba priredij (npr. Beaugrande i n D r e s s i e r (1992, 6 0 ) govorita o m o d a l n o s t i verjetnosti, možnosti i n n u j n o s t i (ali n j i h o v i h nasprotij) dogodkov ali situacij.

•

28

z uporabo veznika »in«), samoreferenca (»ta knjiga«), ponazoritev (z »na primer«), razlaga, ki pride za pomišljajem, vejico ali v oklepaju, elipsa oz. izpuščanje besed, poudarjanje z navednicami, primerjava (»Na sodobni javni diskurz v Veliki Brita­ niji in drugih podobnih družbah vplivata dve močni, med seboj povezani težnji.«), popolno ali delno ponavljanje, sopomenskost, protipomenskost, nad-/pod-pomenskost, nato oblike nadomeščanja (»v Veliki Britaniji in drugih podobnih družbah«, »v poznih sodobnih družbah«, »v razvitih kapitalističnih družbah«) in združevanje pojmov, ki so si blizu (»poklicno področje in področje javne uprave«). Do sedaj smo se posvečali mikro elementom teksta (besedam, besednim zvezam in stavkom oz. povedim), sedaj pa bomo na tekst gledali bolj celostno. V ospred­ ju bosta pojma intertekstualnosti in interdiskurzivnosti. Teksti so producirani in uporabljani v specifičnih družbenih kontekstih, njihova distribucija pa je lahko bolj ali manj kompleksna. Tako produkcija kot uporaba sta odvisni od sociokognitivnih vidikov. Produkcija in interpretacija tekstov potekata na dveh ravneh. Na nižjih ravneh je mogoče analizirati sekvence zvoka ali znake in stavke v časopisu, na višjih ravneh pa se je treba osredotočiti na pomen, ki ga lahko pripisujemo stavkom, celotnim tekstom ali delom epizod v posameznem tekstu (Fairclough 1992a, 78-81). Vtem okviru Fairclough obravnava moč izjave, k i nam pove, katera vrsta izjave je konstituirana (obljuba, pričakovanje, grožnja itd.), koherenco in inter­ tekstualnost. INTERTEKSTUALNOST:

DRUGIČ

Če smo do sedaj analizirali, kaj je v tekstu prisotno, pa se težava z analizo teksta pokaže predvsem, ko želimo analizirati, kaj v tekstu manjka. Z analizo teksta lahko pridemo do razmeroma dobrih razlag tega, kar v tekstu je, le stežka pa analiziramo prav tako pomembno kategorijo, tisto, česar v tekstu ni. Raziskave so pokazale, da v medijskih tekstih, npr. novicah, pogosto manjka zgodovinski kontekst (Fair­ clough 1995b, 106). Kajti vsebina teksta je lahko eksplicitna - se pravi to, kar je dejansko povedano, ali implicitna - to, kar ni izrečeno, ker se zdi samoumevno. Z analizo implicitnih pomenov v tekstih lahko dobimo vpogled v to, kar se privzema za samoumevno in zdravorazumsko. Tako se npr. domneva v tekstu obravnava kot del njegove intertekstualnosti (Fairclough 1995a, 5-6; 1995b, 106-7). Interteks­ tualnost je domena analize zgradbe teksta in se osredotoča na širše organizacijske lastnosti tekstov. Nekateri načini povezovanja imajo vsaj deloma opraviti z intertekstualno razsežnostjo jezikovnega konteksta. Pri zgradbi teksta se ukvarjamo z načini medsebojnih kombinacij elementov in epizod v tekstu (Fairclough 1992a, 77-8). Tu gre predvsem za nekakšno agendo teksta, torej za sosledje dogodkov in navedb ter njihovo konotacijo, hkrati pa nam to predoči tudi širši kontekst

i

obravnavanega teksta, ki nam služi kot interpretativni okvir. Tako lahko sklepamo, za kateri del teksta gre, in ga tudi žanrsko kontekstualiziramo. Preden se zares ponovno lotimo intertekstualnosti, vpeljimo pomen moči in kohe­ rence teksta. Neki stavek lahko npr. izrazimo kot grožnjo, zahtevo, prošnjo, obljubo itd. Nekateri deli tekstov so v tem pomenu povsem ambivalentni, saj je stavek »Ali bi lahko nesel tale kovček?« lahko vprašanje, zahteva, ukaz, predlog, pritoževanje itd. Pri tovrstni interpretaciji igra pomembno vlogo kontekst, saj reducira ambivalenco moči izražanja, hkrati pa zahteva vrsto sociokognitivnih dejavnikov, ki omo­ gočajo njegovo interpretacijo in razumevanje. Pri rabi jezika je glavno tvorjenje pomena. Iz tega sledi, da so glavna načela gradnje izjav in gruč izjav, ki vodijo nastanek in interpretacijo izjav, povezana z urejanjem vsebine. Formalni izkaz tega smo že obravnavali z razlago kohezije, na ravni pome­ na pa bi lahko skupek urejevalnih načel imenovali koherenca oz. relevantnost (Ver­ schueren 2000, 199). Koherenca pomeni vzajemen dostop in vzajemno relevanco pojmov ter odnosov v konfiguraciji besedilnega sveta, ki je zgrajen iz določene zaloge védenja (Beaugrande in Dressier 1992, 65, 83). Koherenca se običajno pojmuje kot znadlnost teksta, vendar Fairclough (1992a, 83-4) poudarja, da je koherenca tudi domena interpretacije teksta. Kajti mnogi teksti ali izrazi imajo lahko več možnih pomenov, vendar v normalnih okoliščinah nastopajo v besedilu, kjer imajo običajno samo en smisel. Besedilo ima torej smisel, ker v njem obstaja kontinuiteta smislov (Beaugrande in Dressier 1992, 65). Koherenten tekst je tisti, katerega sestavni deli (epizode, stavki) so v smiselnih odnosih, tako da ima tekst kot celota določen pomen. Določena interpretacijska načela se povezujejo z določenimi tipi diskurza. Tovrstne povezave pa je smiselno raziskovati zaradi osvetljevanja pomembnih ideoloških funkcij koherence. Preostane nam torej še zadnja in najpomembnejša razsežnost teksta - intertekstual­ nost oz. interdiskurzivnost. Intertekstualna analiza je pravzaprav most med tekstom in diskurzivno prakso. Je analiza tekstov z vidika diskurzivnega procesa. Že prej smo obširno razlagali Bahtinove pojme večglasja, dialoškosti in žanra, sedaj pa nas za­ nima, kako jih uporablja Faircloughova KAD. Fairclough izhaja iz večglasja, ki ga opredeli Bahtin (1981/2002) in v tem okviru postavi tudi prvo jezikoslovno teorijo ideologije, v kateri opozarja, da je vsaka raba jezika že sama po sebi ideološka. Bahtin (1996/1999) poudarja, da »diskurz« v sebi vedno nosi svojo zgodovino. Podobno pri nastajanju tudi žanri vsrkavajo in preoblikujejo različne prvotne (preproste) ža­ nre. Kot smo že povedali, je pojem intertekstualnosti vpeljala Kristeva, ki je izha­ jala iz branja Bahtinovega pojasnjevanja večglasja in dialogizma. Intertekstualnost oz. medbesedilnost »označuje prenos enega sistema (ali več sistemov) znakov v

drugega« (Kristeva 2005, 52). Fairclough (1992a, 84-6; 1995a, 2) sledi Kristevi in intertekstualnost definira kot lastnost teksta, ki da vsebuje dele drugih prej obstoje­ čih tesktov, ki so lahko tudi žanrsko in diskurzivno drugačni. Intertekstualnost Fair­ clough razume kot »značilnost tekstov, ki pomeni, da so teksti polni odlomkov iz drugih tekstov, ki so lahko eksplicitno razmejeni ali spojeni s prvotnim tekstom. Ta jih lahko asimilira, jim ugovarja, jih ironizira in tako dalje (Fairclough 1992a; Cho­ uliaraki in Fairclough 1999,199)- Fairclougha (1992a; 1995a; 1995b) pa ne zanima zgolj intertekstualnost. Avtor pojem razširi in piše o interdiskurzivnosti.. Ne zanima ga zgolj iskanje značilnosti teksta, temveč želi značilnostim teksta pripisati pomen, ki ga je mogoče smiselno interpretirati (Widdowson 2004,147-8). Teksti so torej od prvotnega teksta eksplicitno razmejeni ali z njim spojeni. Lah­ ko so asimilirani, lahko ga zanikajo ali ironizirajo. Vendar pa obstajajo različni bolj ali manj očitni načini, kako so elementi določenega teksta prisotni v drugem teks­ tu. Preneseni govor lahko citiramo ali povzemamo. V prvem primeru govorimo o »neposrednem govoru«, v drugem pa o »posredovanem govoru«. Prvi reproducira dejanske besede, drugi pa jih le povzema (Fairclough 2003, 39-40). V tem smislu Fairclough razlikuje manifestno intertekstualnost in interdiskurzivnost oz. konsti­ tutivno intertekstualnost. Manifestna intertekstualnost je prisotna, kjer so specifični deli iz drugih tekstov manifestno prisotni v obravnavanih tekstih (npr. citati). Inter­ diskurzivnost pa zadeva način konstituiranja določenega tipa diskurza prek kombi­ nacije elementov, k i sodijo v neke rede diskurza (1992a, 117-8). Fairclough (1992a, 118-123) manifestno intertekstualnost pojmuje v odnosu do diskur­ zivne reprezentacije, predpostavke, zanikanja, metadiskurza in ironije. Reprezentacija diskurza se nanaša na sporočanje oz. prenašanje določenega diskurza. Ko posame­ znik ali institucija prenese določene diskurze, se pri tem odloči, da jih reprezentira na določen način, pri tem pa izključi možnosti alternativnih reprezentacij. Kar je reprezentirano, ni le govor, temveč je lahko tudi pisana beseda. Pri tem ni pomemb­ na zgolj slovnična struktura, temveč tudi diskurzivna organizacija, pa tudi nekateri drugi vidiki diskurzivnega dogodka, npr. okoliščine ali ton, v katerem je bilo nekaj izrečeno. Fairclough (1995a, 55; 2003,49) navaja pet parametrov, s katerimi so lahko teksti ali tipi diskurzov primerjani z reprezentacij ami diskurza. To so način, ohranja­ nje meja, stilističnost, situacijskost in postavitev. 9 2

Pri načinu avtor loči neposredni in posredni diskurz oz. poročanje. Tehnično gleda­ no, gre za neposredni in preneseni govor. Primer neposrednega diskurza je: Gospod predsednik je svoje podrejene posvaril: »Ne bom prenašal nobenih pomot.« Gre torej za 29

•

A n g . m o d e , b o u n d a r y m a n t e n i a n c e , stylisticity, situationality, setting (Fairclough 1995a, 55).

navajanje citata v narekovajih. Neposredni diskurz oz. poročanje pa bi zapisali tako: Gospod predsednik je svoje podrejene posvaril, da ne bo prenašal nobenih pomot. Gre torej za povzemanje izvirnika, pri čemer narekovaji niso rabljeni. Možna pa je še tretja oblika, t. i. drsenje med načini ali prosto posredovanje. Tak primer je: Gospod predse­ dnik je svoje podrejene posvaril, da »ne bo prenašal nobenih pomot«. Fairclough navaja, da se neposredni diskurz uporablja, ko je sekundarni diskurz pomemben, dramati­ čen, prodoren, duhovit itd., ko je vir sekundarnega diskurza avtoriteta, ko se novinar želi priključiti ali oddaljiti od sekundarnega diskurza (primer je drsenje med načini) in ko je novici odmerjenega veliko prostora. Ohranjanje meja meri razsežnost, do katere je vsak izmed glasov primarnega in se­ kundarnega diskurza razločen ali združen. Ohranjanje meja se dogaja na dveh rav­ neh. Prvo imenujemo inkorporacija, drugo pa diseminacija. Vzemimo za primer izja­ vo predsednika laburistične stranke Neila Kinnocka, ki se glasi: »Margaret Thatcher mora odstopiti..« V medijih jo lahko reinterpretiramo na dva načina. Prvi način, ime­ novan inkorporacija, bi se lahko glasil: »Maggie mora stran, pravi Kinnock.« Drugi način, imenovan diseminacija, pa bi se glasil: »Margaret Thatcher mora odstopiti.« V prvem primeru je sekundarni diskurz (diskurz politika) preveden v glas primarnega diskurza (medijskega diskurza). V drugem primeru pa sekundarni diskurz nadvlada primarnega; tako se glas sekundarnega diskurza neposredno manifestira v primar­ nem diskurzu (Fairclough 1995a, 58). Stilističnost meri razsežnost, do katere so nemišljenjski, medosebni pomeni sekun­ darnega diskurza reprezentirani. Situacijskost pa meri, do katere stopnje je reprezentiran situacijski kontekst sekundarnega diskurza. Postavitev zadeva razsežnost in načine umeščanja sekundarnega diskurza v kontekst in njihov vpliv na interpretacijo bralca/poslušalca (Fairclough 1995a, 60). Reprezentacijo diskurza v medijskih vsebinah lahko dojemamo kot ideološki proces pomenljive družbene relevantnosti (Fairclough 1995a, 65). Pri tem se moramo zave­ dati, da so navedene slovnične in semantične značilnosti tekstov pomembne za ra­ zumevanje in interpretacijo družbenih determinant. Vrnimo se sedaj k značilnostim intertekstualnosti. Ena najpomembnejših za nas je predpostavka. Predpostavka^ vključuje tipe implicitnosti, ki jih jezikoslovna pragmatika razume 0

V e r s c h u e r e n ( 2 0 0 0 , 4 8 , 4 6 9 ) p r a v t a k o govori o predpostavki (presupposition), vendar jo F a i r c l o u g h i m e n u j e a s s u m p tion, m i pa oboje s m i s e l n o prevajamo kot predpostavko. T u d i V e r s c h u e r e n p o j e m rabi v kontekstu i m p l i c i t n i h pome­ nov. Predpostavke so zanj k o n v e n c i o n a l i z i r a n i n o s i l c i i m p l i c i t n e g a p o m e n a , k i so orodja z a povezovanje eksplicitne vsebine z r e l e v a n t a i m i podatki o ozadju. Predpostavke so torej vidiki p o m e n a , k i j i h m o r a m o predpostaviti, r a z u m e t i , jemati z a s a m o u m e v n e , d a je izjava l a h k o s m i s e l n a . V kategorijo i m p l i c i t n i h p o m e n o v spadajo še logične i m p l i k a c i j e ali posledice, včasih t u d i k o n v e n c i o n a l n e i m p l i k a t u r e ( 2 0 0 0 , 52) i n standardne oz. k o n v e n c i o n a l n e i n nekonvencionalne oz. priložnostne konverzacijske implikature ( 2 0 0 0 , 5 4 - 6 ) .

•

30

kot domneve^ logične implikacije ali pripisovanja in namige. Verschueren (2000, 48) pojem rabi v kontekstu implicitnih pomenov. Predpostavke so zanj konvencionalizirani nosilci implicitnega pomena, ki so orodja za povezovanje eksplicitne vse­ bine z relevantnimi podatki o ozadju. Predpostavke so torej vidiki pomena, ki jih moramo predpostaviti, razumeti, jemati za samoumevne, da je izjava lahko smisel­ na. Richardson (2007, 63) predpostavko definira kot skriti in predpostavljeni pomen teksta. Predpostavka je zanj zdravorazumska in implicitna trditev, k i se skriva za eksplicitnim pomenom teksta ali izjave. Predpostavka ni nujno povezana z inter­ tekstualnostjo v strogem pomenu besede, saj je ni vedno mogoče pripisati točno določenemu predhodnemu tekstu, temveč je domena splošno sprejetega in neproblematiziranega »dejstva« oz. zdravega razuma. Pomembna razlika pa zadeva tudi to, da intertekstualnost odpira dialoškost teksta, saj vanj vnaša druge »glasove«,3 torej dopušča dialog med avtorjem in vpeljanimi »glasovi« iz drugih tekstov, predpo­ stavka pa raznolikost reducira, ker predpostavlja skupno polje mišljenja. 1

2

Relevantna je tudi Ducrotova (1988) opredelitev razlike med predpostavko in pod­ meno govornega dejanja. Predpostavka je zanj sestavni del govornega dejanja, odgo­ vornost zanjo pa pripada govorcu. Podmena pa je mesto vpisa naslovnika v izjavo; naslovnik je namreč tisti, ki prevzema odgovornost zanjo in jo mora izpeljati iz tega, kar je bilo rečeno. Podmena torej zadeva način, kako mora naslovnik odkodirati po­ men izrečenega. Lahko bi tudi dejali, da predpostavka deluje tako, da se sklicuje na privzeta dejstva o svetu, medtem ko dialoškost vpeljuje različne poglede. V tem smislu je predpostavka domena ideološkega. Predpostavljena trditev pa je lahko tudi nekoliko bolj dialoška. Jezikovno se to kaže v t. i modaliziranih trditvah, tj. v besedah in besednih zvezah, kot so »naj bi«, »morda«, »možno je«, »mogoče« ipd., pri čemer gre za dopuščanje drugačnih pojmovanj. V skladu s tem Fairclough kot bolj dialoške označi pripisovanje izjave določenemu viru oz. predhodnemu tekstu, citiranje pred­ hodnega teksta in bolj ali manj modalizirane trditve, kot nedialoške pa označi trditve (Fairclough 2003, 39-47). Osnovna značilnost predpostavke je implicitnost, ki jo Fairclough (2003, 55-6) ra­ zume kot sredstvo prepričevanja s pomembnimi družbenimi implikacijami. Impli­ citnost predpostavke namreč pripomore k monološkosti teksta in krepi določeno ideološko pozicijo s tem, da fiksira eno diskurzivno pozicijo in izključuje druge. Raz­ likuje tri osnovne tipe predpostavk: eksistencialne predpostavke, ki sporočajo o tem, kaj obstaja, predloge (ang. propositions), ki govorijo o tem, kaj se, kaj se bo ali kaj 31

o

D o m n e v a je to, č e m u r francoski analitiki d i s k u r z a pravijo »prekonstruirani« (preconstructed) e l e m e n t i teksta. T o so

32

•

I z r a z » g l a s « F a i r c l o u g h uporablja sorodno z i z r a z o m »stil«, k i m u p o m e n i načine obstoja oz. identitet v n j i h o v e m

elementi, k i so bili k o n s t r u i r a n i v d r u g i h tekstih (Pêcheux v F a i r c l o u g h 1995b, 107). jezikovnem i n semiotskem pomenu.

bi se lahko dogajalo, in vrednotne predpostavke, ki nam sporočajo, kaj je dobro in zaželeno. Vsaka izmed treh tipov predpostavk ima svojo jezikovno razlago. Eksisten­ cialne predpostavke se kažejo v besedah »tisto«, »to«, »tisti«.33 Vrednotne predpo­ stavke se lahko kažejo npr. v besedi »pomaga«, »pripomore« (npr. »dober program telesne vadbe lahko pomaga k boljšemu zdravju«), kar implicira, da je zdravje za­ želena vrednota. Teksti pa lahko vsebujejo tudi eksplicitna vrednotenja: »To je zelo dobro!«, vendar je večina vrednotenj v tekstu predpostavljenih. Vrednotne sisteme in z njimi povezane predpostavke obravnavamo kot pripadajoče določenemu diskurzu - zdravstvenemu, neoliberalnemu itd. Enako je mogoče pojmovati tudi eksistencial­ ne predpostavke in predloge. Ideološkost teksta je v tem smislu treba razumeti kot poskuse hegemonizacije in univerzalizacije njegovih pomenov. Richardson (2007, 63) ugotavlja, da so predpostavke pogoste pri vprašalnih oblikah. V vprašanju »Kdo je odgovoren za slabo stanje nacionalnega zdravstvenega siste­ ma?« se pravzaprav skriva dvoje: eksplicitna zahteva po imenovanju odgovorne ose­ be in predpostavljeno vprašanje, ki ostaja implicitno, ali je sploh kdo odgovoren za slabo stanje zdravstvenega sistema. Morda je še očitnejši naslednji primer: »Zakaj želijo islamske teroristične skupine, kot sta Al kaida in Hamas, uničiti Zahod in po­ končati Izrael?« Vprašanje predpostavlja, da islamske teroristične skupine dejansko želijo škodovati Zahodu in Izraelu, hkrati pa za obe skupini predpostavlja, da sta teroristični. Predpostavke pa lahko sprožijo tudi samostalniki in pridevniki in v tem primeru jim pravimo nominalne predpostavke. Navadno je v tem primeru pogosta raba samostalnikov oz. pridevnikov, kot je »nov/-o«: »Slovenija se v pristopnih po­ gajanjih srečuje z novimi problemi.« Stavek predpostavlja, da je Slovenija že imela probleme v pristopanju k EU. Zanikanje najdemo v nikalnih oblikah stavkov, ki se pogosto uporabljajo za polemiziranje. Nikalni stavki vsebujejo posebne tipe domnevanja in imajo intertekstualno naravo, saj vsebujejo elemente drugih tekstov zgolj zato, da jim oporekajo, jih za­ vrnejo. Vzemimo za primer časopisni naslov, ki se glasi: »Nisem ubil ovaduha!« V tem nikalnem stavku je skrita domneva, ki izhaja iz nekega drugega teksta in nami­ guje, da je Človek, ki je stavek izrekel, ovaduha ubil. Podoben učinek pa imajo tudi nekatere trditve, ki niso nikalne oblike. »Sovjetska grožnja je mit« vsebuje namreč predpostavko, izhajajočo iz nekega prej obstoječega teksta, ki trdi, da je sovjetska V slovenščini n i m a m o dobesednega prevoda. F a i r c l o u g h se v bistvu nanaša n a določnost (ang. definiteness). T o je status entitet besedilnega sveta, k i se j i h da identificirati, k i so dostopne i n k i se j i h da rekonstruirati. T a status je v besedilih v l i s t i h j e z i k i h , k i poznajo člen (npr. angleški jezik), k o n v e n c i o n a l n o označen z določnim členom. Nekatere entitete i m a m o z a določene, k e r so splošno z n a n e . Nedoločenost pa se pripisuje entitetam, k i so prvič o m e n j e n e (Beaugrande i n D r e s s i e r 1 9 9 2 , 1 0 9 ) . F a i r c l o u g h navaja določne člene, kot so the, this, that, those i n these, k i v tekstih z a m e n j u j e j o pojme, kot so globalizacija, družbena k o h e z i j a itd. Npr. v povedi » T h e r e is a r i s k o f a d i s j u n c t between the hopes a n d aspirations o f people a n d the d e m a n d s o f a global e c o n o m y * je predpostavljeno troje: obstoj globalne ekonomije, da i m a j o ljudje u p a n j e i n n a v d i h ter da globalna e k o n o m i j a prinaša zahteve (Fairclough 2 0 0 3 , 56-7).

•

33

grožnja realna (Fairclough 1992a, 121-2). V okviru Ducrotove (1988, 214-6; 1996, 72) formalizacije dialoške izjave gre nikalno izjavo razumeti kot trčenje dveh naspro­ tnih stališč, trdilnega, ki je pripisano izvajalcu I-i, in drugega, ki zavrača prvega in mu je pripisano 1-2. Za Ducrota je lahko zanikanje opisno, tj. zanikanje, ki prikazuje kakšno dejansko stanje, ne da bi njegov avtor svoje govorjenje predstavil, kot da se upira nasprotnemu govoru. Nasproti temu zanikanju pa postavi polemično zanika­ nje, ki se upira nasprotnemu mnenju. Zanikanje pa je lahko tudi metajezikovno. Gre za zanikanje, ki oporeka izrazom dejanskega govora, ki mu nasprotuje. To zanikanje omogoča zanikati skrite trdilne predpostavke. Npr. »Matic ni nehal kaditi; pravza­ prav ni nikoli kadil« kot odgovor govorniku, ki je spraševal, ali je Matic nehal kaditi. V freudovski interpretaciji izrekati ne-X pomeni dvoje: izreči X in hkrati zavrniti X: libido pravi X, nadjaz ga zanika. Z drugimi besedami, če rečemo ne-X, že ustvarimo skrito reprezentacij o X-a, ki ga želimo zanikati.34 Metadiskurz je posebna oblika manifestne intertekstualnosti, ko avtor teksta razli­ kuje različne ravni lastnega teksta in se od določenih ravni teksta oddalji. Pri tem oddaljeno raven teksta obravnava, kot da bi bil neki drug, zunanji tekst. Pojav se manifestira na različne načine. Primer je uporaba besed, kot je »nekako«, npr.: »Bili smo nekako primorani to storiti.« S tem se avtor teksta zameji od njegovega ekspli­ citnega pomena. Drug primer je raba metafor ali parafraziranje teksta, ki ga izreče nekdo drug. Metadiskurz torej implicira, da je govorec postavljen zunaj svojega la­ stnega diskurza, torej v stanje, ko lahko s svojim diskurzom upravlja in manipulira. Zadnja razsežnost manifestne intertekstualnosti je ironija, ki v osnovi spada med stavčne figure, torej med retorične figure, in nas tu zanima v kontekstu interteks­ tualnosti. Fairclough meni, da je ironija intertekstualna, saj lahko pomeni odmev na nekaj prej izrečenega v povsem drugačnem kontekstu in pomenu. Vzemimo za primer osebo A, ki osebi B reče: »Danes je prekrasen dan za piknik.« Denimo, da se osebi odpravita na piknik, nato pa ves dan dežuje. Oseba B zato ironično pripomni: »Res je, danes je prekrasen dan za piknik.« Pri tem se v tekstu osebe B ironično odraža tekst osebe A. Če stavek osebe B obravnavamo neodvisno od stavka osebe A, potem v njem ne bo nič ironičnega. Če pa ga obravnavamo intertekstualno, potem lahko vidimo, da je oseba B želela na ironičen način izraziti svoje nezadovoljstvo s trditvijo in odločitvijo osebe A. Ironija je torej možna le ob prepoznavanju razlike med obema tekstoma. Ironija v nekaterih primerih torej prevzame isto vlogo kot prej omenjeno zanikanje. Ducrot (1988, 209-10) meni, da je za nastop ironije nuj­ no, da izgine vsako znamenje poročanja, moramo se delati, kot da je bil ta govor 34

o

T u n a v a j a m o Ducrota, k e r gre p r i z a n i k a n j u z a isto logiko kot p r i K A D . T r e b a pa se je zavedati, da Ducrotova analiza poteka n a pragmatični ravni, saj se ukvarja z govorčevo izjavo, Faircloughova pa n a d i s k u r z i v n i ravni, saj se ukvarja z javnim diskurzom.

resnično izrečen, in to izrečen prav v izjavljanju. Govorec tako omogoči, da slišimo nesmiselni govor, a tako, kot da gre za govor nekoga drugega, za oddaljeni govor. Govoriti ironično torej pomeni, da mora govorec G predstaviti izjavljanje tako, kot da sam zanj ne prevzema odgovornosti, še več, da ga ima za nesmiselno. Čeprav G nastopa kot odgovoren za izjavljanje, vendarle ni priličen izjavljalcu I, viru gledišča, izraženega v izjavljanju. Razločevanje med govorcem in izjavljalcem omogoči, da pojasnimo paradoksalni vidik ironije. Da bi ironijo razločili od zanikanja, dodajmo še, da je za ironijo bistveno, da G ne postavi na prizorišče še drugega izjavljalca I , ki bi zagovarjal neko sprejemljivo gledišče. Npr. »Včeraj sem vam povedala, da me bo Matic danes obiskal, toda niste mi hoteli verjeti. Danes pa vam lahko pokažem Matica, ki je dejansko navzoč, in vam ironično rečem: 'Kot vidite, me Matic ni prišel obiskat .« To ironično izjavljanje, za katero sem kot govorec odgovorna, kažem kot izražanje nesprejemljivega gledišča, katerega izjavljalec nisem jaz, temveč ste lahko, kot v tem primeru, njegov izjavljalec tudi vi: kažem vas kot nekoga, ki v pričo Matica trdi, da ni prišel. Prav zaradi tega izenačenja izjavljalca in ogovorjenega je ironija v tem primeru izraz agresivnosti. 1

132

Širše gledano, Fairclough (1995b, 75) govori o treh vidikih intertekstualne analize: reprezentaciji diskurza, ali kako se neki govor ali pisani tekst manifestira v drugih (medijskih) tekstih, tipu diskurza in analizi diskurza. Velik delež tekstov pomeni javno posredovanje nekega drugega, predhodno nastalega teksta. V teh primerih so diskurzi reprezentirani. Npr. v medijskih tekstih diskurz reprezentira novinar, bra­ lec novic ali poročevalec. Pomembna spremenljivka v reprezentaciji diskurza je sto­ pnja, do katere se obdržijo meje med reprezentiranjem diskurza in reprezentiranim diskurzom oz. med glasom poročevalca in glasom osebe, o kateri poroča (Fairclough 1995b, 79-81). Druga vidika intertekstualne analize sta analiza tipov diskurza in ana­ liza diskurzov^ v tekstih. Tipe diskurza razume kot oblike žanrov in diskurzov, ki so bolj ali manj stabilne in konvencionalizirane enote v diskurzivnih redih. Analiza tipov diskurza se osredoto­ ča na red diskurza ter stabilnost oz. nestabilnost tipov diskurza v njem. Za razliko od nekaterih drugih avtorjev (glej Kress in Threadgold 1988) Fairclough loči med žanrom in tipom diskurza. Žanr je zanj raba jezika, ki ustreza družbeni praksi, v kateri poteka, tip diskurza pa je splošnejša kategorija, ki lahko vključuje tudi več raz­ ličnih žanrov, ki se lahko tudi združujejo. Diskurzi so relativno odvisni od žanrov v smislu, da se npr. neoliberalistični diskurz pojavlja v različnih žanrih: v znanstvenih Člankih, tabloidnih novicah ali določenem političnem diskurzu. Stil, način in glasovi se nanašajo na načine rabe jezika, ki so odvisni od odnosa med avtorjem teksta in T u je mišljen d i s k u r z v o ž j e m p o m e n u besede, kot števni samostalnik.

•

35

občinstvom. Način se nanaša na specifičen medij, ki lahko komunicira bodisi go­ vorno ali pisno. Glasovi se nanašajo na identitete določenih posameznikov ali kolek­ tivnih akterjev. Navsezadnje je kompozicijska struktura tipa diskurza sestavljena iz sekvenc oz. sosledjatipovdejavnosti (Fairclough 1995b, 77). Analiza tipov diskurza predstavlja presečišče vseh treh razsežnosti, ki sestavljajo Faircloughovo razumevanje diskurza. V skladu s tem je treba razumeti, da se kultur­ na oz. družbena hegemonija izvaja v diskurzivnem redu. V tem smislu je potrebna analiza odnosov tipov diskurza v določenem redu diskurza. Ti odnosi so lahko raz­ lični. Lahko so dopolnjujoči ali nasprotujoči si, lahko imajo obliko upiranja v medse­ bojnem razmerju (Fairclough 1995b, 78). Drugi vidik intertekstualne analize predstavlja splošna analiza tipov diskurza, ki je v veliki meri vezana na žanr. Intertekstualnost lahko torej razumemo na dveh ravneh. Prva raven je raven teksta, na kateri so v posameznem tekstu prisotni tudi drugi teks­ ti, druga raven pa zadeva kombinacijo različnih žanrov oz. diskurzov znotraj diskur­ za (Chouliaraki in Fairclough 1999,49). Ker bomo v študiji primera, ki jo vpeljemo v nadaljevanju, obravnavali samo interpretativno oz. mnenjsko zvrst - komentar, kolumen, editorjal, mnenje itd., se bomo osredotočili le na vidike, ki so relevantni za nas. Glede na tip in politiko časnika so mnenja v interpretativni zvrsti navadno obtežena z različnimi ideološkimi predpostavkami (van Dijk 1998, 21) in k temu se še vrnemo v nadaljevanju. Zadnji vidik intertekstualne analize je analiza diskurzov v tekstu oz. tekstih. Diskurzi so za Fairclougha konstrukcije ali signifikacije nekaterih domen družbenih praks z določenega vidika (1995b, 94) . 3 V tem smislu so diskurzi lahko seveda med seboj različni in pomembno je, da upoštevamo značilnosti odnosov med njimi. Odnosi med različnimi diskurzi so namreč element odnosov med različnimi ljudmi - lahko se dopolnjujejo, medsebojno tekmujejo, nadvladujejo, predvsem pa iščejo načine, kako bi spremenili medsebojne odnose (Fairclough 2003, 124). Če vzamemo npr. aktualne diskurze, ki zadevajo prikazovanje pornografije v javnosti, lahko identifi­ ciramo tri konkurenčne diskurze. Konservativni diskurz, ki npr. na pornografsko industrijo gleda s stališča verskih vrednot, feministični diskurz, ki se proti industriji bori, ker instrumentalizira ženske in spolnost, »pornografizira« podobe žensk v jav­ nosti, kar je vidno predvsem v pornografiziranem oglaševanju izdelkov, ki nimajo neposredne zveze s spolnostjo in prikazuje ženske kot podrejene ter objektivizirane, in liberalni diskurz, ki se zavzema predvsem za svobodno potrošnjo pornografskih 6

36

•

F a i r c l o u g h razlikuje m e d splošno ali abstraktno rabo p o j m a d i s k u r z i n d i s k u r z o m a l i d i s k u r z i kot k o n k r e t n i m i , števn i m i samostalniki. T u gre z a slednjo opredelitev. V t e m pogledu je Faircloughovo pojmovanje d i s k u r z a t u d i bolj konkretno od Laclauovega ali Foucaultovega.

i

izdelkov, ki naj bi bila svobodna odločitev vsakega posameznika. Čeprav se prva dva diskurza oba zavzemata za regulacijo pornografskih vsebin, pa še zdaleč za to nimata enakih argumentov ali razlogov (glej Šribar 2006). Za diskurze je značilno tudi, da se ponavljajo in jih skozi čas določene skupine ljudi prevzemajo kot bolj ali manj stabilne oblike. V vsakem tekstu lahko najdemo različne reprezentacije določenih vidikov sveta, vendar vsake reprezentacije ne bomo pojmovali kot novega diskur­ za. Diskurzi namreč transcendentirajo konkretne reprezentacije tudi zato, ker lahko konkreten diskurz ustvari več specifičnih reprezentacij. Diskurze zlahka prepozna­ vamo, kadar skozi čas prevzemajo relativno stabilne oblike, vendar pa so diskurzi pogosto hibridni, artikulacije nekih prej obstoječih diskurzov ali diskurzivnih redov (Fairclough 2003, 126). Fairclough (2000) to nazorno pokaže na primeru Blairovega diskurza tretje poti, ki je artikulacija thatcherističnega in neoliberalističnega diskurza. Nov diskurz je narejen s pomočjo artikulacije starih. Interdiskurzivna ana­ liza teksta se ukvarja s tem, kateri diskurzi se uporabljajo in kako so artikulirani. Poglejmo si sedaj še razširjeno razsežnost intertekstualnosti, ki jo Fairclough ime­ nuje interdiskurzivnost. »Analiza interdiskurzivnosti teksta je analiza določenega mešanja žanrov, diskurzov in stilov, na podlagi katerih nastaja analiza tega, kako so žanri, diskurzi ali stili artikulirani v tekstu. Ta raven analize posreduje med jezi­ kovno analizo teksta in različnimi oblikami družbenih dogodkov ter praks« (Fair­ clough 2003, 218). Glavno načelo interdiskurzivnosti je celovito razumevanje redov diskurza, takih, ki imajo primat nad določenimi tipi diskurza, ki so oblikovani kot raznoliki elementi reda diskurza. Načela interdiskurzivnosti se aplicirajo na raz­ lične ravni: na družbeni red diskurza, institucionalni red diskurza, tip diskurza in celo na elemente, ki sestavljajo tipe diskurza (Phillips in Jjetrgensen 2002, 73). Nazadnje je intertekstualnost vezana še na spremembe. V skladu s tem Fairclough (1992a, 130-3) omenja intertekstualne verige. Gre za nize tekstov, v katerih vsak tekst vsebuje elemente iz nekega drugega teksta ali tekstov. Teksti se torej spremenlji­ vo nanašajo eden na drugega, tako da se vsak člen iz niza na regularen in pred­ vidljiv način spremeni v enega ali več drugih členov. Primer je govor svetovnega politika, ki bo spremenjen v mnoge medijske tekste v različnih državah. Medijski tekst lahko zadeva poročanje, neposredni prenos, komentiranje, analiziranje, lahko doživi nadaljnjo obravnavo v znanstvenih Člankih itd. V vsakem izmed korakov bo tekst doživel spremembo, kjer pa bo nastala vrzel, bo nastal prostor za vstop ideo­ logij. Poglejmo si sedaj, kako ves ta aparat apliciramo v konkretni študiji primera.

I Slovenci so se v svoji zgodovini soočali z različnimi bolj ali manj korenitimi družl benimi spremembami. Te so narekovale spremembe v družbenih strukturah, disSkurzih in obstoječih hegemonskih pozicijah. Navadno so te spremembe tudi čas, \ ko se v javnih razpravah pojavijo številne dileme v zvezi z nacionalno identiteto. I Kdo smo, kam spadamo, kje so naše korenine, so vprašanja, na katera se navadno 1 skuša odgovoriti z esencialističnimi argumenti, ki zasledujejo »pravo bistvo« narodove identitete. Identiteta je pojem, s katerim se je ukvarjala že moderna sociolo­ gija, vendar smo pokazali, da je ta pojem v psihoanalizi, postmarksistični in post­ strukturalistični teoriji dobil nove interpretacije. Kot pokaže poststrukturalizem, identiteta ni nespremenljivo bistvo ali esenca, temveč je jezikovno oz. diskurzivno konstituirana. Pojmovanje diskurza kot začasno fiksirane ali celo sedimentirane oblike objektivnosti nam omogoča prepoznavanje in analiziranje različnih diskur­ zov, ki konstruirajo kolektivne identifikacije v določenih družbenopolitičnih kon­ tekstih. =

Kržišnik Bukič (2007, 219) poudarja, da se izraz slovenstvo pojavlja zelo pogosto in ima več različnih pomenov. Prvi izraža pripadnost slovenskemu narodu, dru­ gi se nanaša na slovensko kulturo in miselnost, tretji na prebivalstvo slovenske narodnosti. Našteti pomeni se uporabljajo predvsem v zvezi s pojmovanjem slo­ venskega naroda in nacije. Vendar Kržišnik Bukič meni, da je na slovenstvo tre­ ba gledati še v nekaterih razsežnostih. Najprej, izraz slovenstvo naj bi eksplicitno zajemal t. i . skupni slovenski kulturni prostor, žive stike in komuniciranje med pripadniki slovenskega naroda ne glede na kraj njihovega bivanja in delovanja. S tem se znani dejanski geografski prostor Republike Slovenije virtualno širi. Pre­ tvarja se v namišljen, uokvirjen le z vzajemno duhovno prisotnostjo narodnostnih Slovencev in/ali njihovih vplivov v Sloveniji in zunaj nje. Ta prostor se sponta­ no, gibljivo in dinamično razteza in razliva prek geopolitičnih ozemeljskih meja

Slovenije. »Tuji« geopolitični prostor je svet drugih držav, slovenskega zamejstva, zdomstva in izseljenstva. Tako lahko o slovenstvu govorimo kot o pojavu, k i ni kla­ sično prostorsko določen, kajti opraviti imamo s predstavo o posebni vrsti prostora, o simulirani prostorski entiteti. Zatem poleg sfere sodobnega živega raznolikega in raznovrstnega komuniciranja ter čustvovanja velja pod izrazom slovenstvo ra­ zumeti mnoge kulturološke in sorodne vezi ter materialne in duhovne sledi, ki so nastajale ter se kot narodova dediščina ohranjale iz preteklosti v sedanjost z možnostjo prisotnosti tudi v prihodnje in k i v mnoge smeri presegajo ozemeljsko zamejenost tradicionalnih slovenskih dežel ali današnje Republike Slovenije. Še dodatno posebno razumevanje slovenstva pa je lahko tisto, ki je vezano in se je oblikovalo ali se oblikuje med slovensko manjšino i n izseljenci. V tem poglavju bomo problematizirali diskurzivno konstrukcijo slovenske identi­ tete oz. slovenstva. Slovenstvo razumemo kot konstruirano kategorijo, saj gre pri slovenstvu pravzaprav za poskuse esencialistične izgradnje kolektivne identitete. Naša problematizacija bo potekala na dveh ravneh. Lahko bi rekli, da bomo prvi del študije primera, vezan na transpozicijo krekovskega diskurza v obdobju vstopanja Slovenije v evroatlantske povezave, začeli z arheološko metodo, saj bomo analizi­ rali nize diskurzov, za katere predvidevamo, da so imeli in imajo določene učinke. Arheologija bo »metodološki« okvir analize, genealogija pa njena eksplikacija, saj bomo z njo raziskovali razloge ter cilje analiziranja določenih nizov diskurzov. Genealoško bomo pristopali k diskurzivnim dogodkom, k i so vplivali na konstitucijo našega časa in nas samih, kakšne so prakse, vedenja in tipi racionalnosti ter kakšen je odnos do sebe in drugih. Sam tekst oz. izbrane izjave bomo zapopadli z dekonstrukcijskim branjem tekstov, pri čemer bomo pokazali predvsem na para­ doksalnost in inherentno kontingentnost vzpostavljenih binarnih opozicij. Na podlagi prej opredeljene logike družbenega, logike političnega in fantazmatske logike ter s pomočjo problematizacije in dekonstrukcije bomo ugotavljali: • • • • •

kako se je slovenstvo konstituiralo v obdobju nastanka nacionalne države in v obdobju vstopanja Slovenije v evroatlantske povezave; na katere diskurze oz. diskurzivne rede, ki so se v različnih obdobjih arti­ kulirali okrog tega označevalca, se je vezala kolektivna identifikacija; kako je prišlo do transpozicije hegemonskega reda diskurza iz obdobja nastanka nacije v obdobje vstopanja Slovenije v evroatlantske povezave; kako se v poosamosvojitvenem obdobju konstruira slovenstvo v odnosu do Drugega - »Evrope« in »Balkana«; kako poosamosvojitveni nacionalistični diskurz deluje kot legitimator po­ litičnih praks, kakršna je izbris;

• •

kako raziskati vznik demokratičnih zahtev zagovorniškega diskurza izbri­ sanih in njihovo artikulacijo v antagonistično ekvivalenčno verigo; kakšni so učinki političnega predstavništva izbrisanih oz. logike poime­ novanja na politično subjektivacijo predstavljenega.

Namen študije je torej pokazati, kateri diskurzi so se v širšem diskurzivnem polju v danem trenutku oblikovali v diskurzivne rede in zavzeli hegemonsko pozicijo. Zanima nas točka prešitja pomena slovenstva. V nadaljevanju bo osnovna teza ta, da se krekovski diskurz s konca 19. in začetka 20. stoletja ponovno vzpostavi kot hegemonski diskurz na začetku 21. stoletja. Sodobna identifikacija s slovenstvom je pravzaprav identifikacija s transponirano različico krekovskega diskurza, ki se v obdobju nastanka nacionalne države začne oblikovati kot hegemonski diskurz. Skušali bomo pokazati, da se v drugem obdobju hegemonski krekovski diskurz na eni strani konstruira na način identificiranja slovenstva z »Evropo«, na drugi strani pa na način drugačenja »Balkana«. Uspešnost te hegemonske operacije v skladu z delovanjem logike družbenega ustvari učinke sedimentacije, kar ima za posledico konkretno politično prakso - izbris približno 30.000 oseb iz registra stalnega pre­ bivališča RS. Posledično nas bodo zanimale okoliščine in učinki oblikovanja antagonistične politične zahteve zagovorniškega diskurza o izbrisanih, artikulirane v ekvivalenčno verigo, nastalo okrog praznega označevalca človekovih pravic oz. de­ mokracije. Nenavsezadnje nas bo zanimalo, kakšni so učinki političnega predstav­ ništva, artikuliranega v zagovorniškem diskurzu o izbrisanih in dojetega v logiki poimenovanja na politično subjektivacijo predstavljenega, tj. izbrisanih. S pomočjo primera izbrisanih navsezadnje problematiziramo heterogenost kot pojem, ki iz­ brisane umešča zunaj sistema in pravzaprav s tem onemogoči njihovo politično subjektivacijo. Pokazali bomo, da izbrisani niso domena popolne heterogenosti, četudi so v javnih diskurzih kot taki konstruirani. Z drugimi besedami, v študiji želimo odgovoriti na vprašanja, kako je mogoče raz­ mišljati o kolektivni identifikaciji v povezavi z diskurzom z vidika prej opredeljene intertekstualnosti in transpozicije, kako je evropsko povezovanje vplivalo na kon­ strukcijo slovenstva, kako se vloga praznega označevalca, tj. slovenstva, spreminja glede na čas in družbenopolitični kontekst, ali lahko današnje slovenstvo še vedno razlagamo z elementi predmodernega etosa, ki je slovensko identiteto zaznamoval na koncu 19. stoletja, kateri so temeljni diskurzi, k i so oblikovali slovenstvo v ob­ dobju povezovanja z EU in NATO-m, ter kakšne posledice imajo režimi in družbe­ ne prakse, ki nastanejo s pomočjo hegemonskih diskurzivnih redov, na politično prakso izbrisa.

Vse to bomo skušali pokazati z analizo 512 tekstov interpretativne zvrsti, za katero velja, da svoje predmete ocenjuje, vrednoti, pojasnjuje, analizira in razlaga. V njej je novinar oz. komentator angažiran, zapisuje subjektivni odnos do dogajanja in ni nevtralen opazovalec. Za interpretativno zvrst velja tudi, da se njene vrste in žanri ne zadržujejo na površini dogajanja in da ne zajemajo več iz prve podatkovne sheme. Analiza sega v ozadja, raziskuje razmerja med dogajanji, išče vzroke, naka­ zuje posledice. Gre potemtakem za globinski pristop in raziskovanje višje stopnje kompleksnosti zvez, kot je značilno za informativno zvrst. Predmet komentator­ ske vrste je ozadje aktualnega dogodka, o katerem je javnost že obveščena. Zato komentar praviloma sledi vesti, ki ni samozadostna (Košir 1988, 83). Košir (1988, 65) v komentatorsko vrsto vmešča običajni komentar, uvodnik, gloso in kolumen. Komentar je vrsta novinarskega sporočanja informativne zvrsti, ki pojasnjuje ozad­ je večjega dogodka z večjim številom prvin, ki se po objavi v vesti naslovniku kažejo kot nepredvidljiv in nedoumljiv, tako da dogodek umesti v logiko naravnega reda vzroka in posledic. Sporočevalec je v tekstu prisoten s svojim mnenjem, ki ga mora argumentirati (Košir 1988, 85). Običajni ali klasični komentar je poleg vesti in poročil najznačilnejši žanr dnevni­ škega časopisja. Na dogodke reagira hitro in pojasni njihovo ozadje in naslovniku ustvari občutek, da mu je zdaj jasno, za kaj gre. Komentar mora biti ažuren in sta­ lišče mora biti dobro argumentirano, zato komentarje navadno pišejo specialisti za posamezna področja. Uvodnik je komentar, ki si za svoj predmet izbere še posebej pomembne zadeve. Ker je to prikaz mnenja celotne redakcije, so teme posebej izbrane: pomembne politične odločitve, prelomni datumi. Uvodničarji opravljajo tudi apelativno funkcijo. Glosa je komentar, k i ne osvetljuje nujno ozadja najbolj aktualnih dogodkov, temveč izbira tudi manjše, na videz manj pomembne dogod­ ke. Počne isto kot komentar, je enako strukturirana in ima enako shemo, le odnos do predmeta obravnave je drugačen: satiričen, zajedljiv, ironičen, humoren. Ko­ lumen je žanr, ki ga opredeljuje predvsem stalnost pisca. Kolumnist je znan po specifični izbiri predmetov svojega komentiranja in po originalnem, avtentičnem stilu, razkriva ozadja zanj najpomembnejših dogodkov (Košir 1988, 86). Za inter­ pretativno zvrst torej velja, da se v njej izražajo pretežno mnenja. Glede na tip in politiko časnika so ta mnenja tako ali drugače obtežena z »ideološkimi« predpo­ stavkami (van Dijk 1998, 21). Lotili smo se analize tekstov interpretativne zvrsti, ki so bili v slovenskih tiskanih me­ dijih objavljeni v dveh obdobjih. Prvo obdobje, tj. obdobje od leta 2001 do 2003, ko je bila javna debata o vstopanju Slovenije v EU in NATO najbolj intenzivna. Teksti, ki smo jih v študiji analizirali, so bili objavljeni med 1.1.2001 in 31.12.2003. Gre za kva­ litativno analizo 200 tekstov, ki so najbolj ustrezali naši tematiki. Iz širšega nabora

okrog 550 tekstov so bili torej izbrani tisti, ki so posredno ali neposredno naslavljali problem slovenske identitete (kulturne, politične, ekonomske, nacionalne). Tekste smo v okviru zgoraj navedenega projekta pridobili pri bivšem Uradu Vlade RS za informiranje (danes Urad Vlade RS za komuniciranje), ki nam je komentarje izbral iz svojega klipinga na podlagi ključnih besed Evropa, Evropska unija, EU in NATO. Analiza drugega obdobja, ki zadeva analizo diskurza o izbrisanih, je bila narejena na tekstih, ki so se v slovenskem tisku pojavili od 1.1.1995, ko je Ustavno sodišče RS razglasilo za neustavno zahtevo za razpis referenduma o odvzemu državljan­ stva, ki so bila izdana na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu, do 30.4. 2008, ko je ob 16-letnici izbrisa potekala zadnja večja kampanja Studia poper, Amnesty International in Mirovnega inštituta za osveščanje javnosti o neurejeni problemati­ ki izbrisanih. Na Uradu Vlade RS za komuniciranje so nam za navedeno obdobje iz svojega klipinga izbrali vse tekste, ki so vsebovali besedi izbris, izbrisani in njihove izpeljanke. V analizo je bilo vključenih 312 tekstov, ki smo jih vzorčili tako, da smo na podlagi izdelane kronologije dogajanja v zvezi z izbrisanimi prepoznali ključne dogodke, nato pa v analizo vključili vse tekste, ki so bili objavljeni mesec dni pred ključnim dogodkom in mesec dni po njem. Naknadno so bile iz nabora tekstov iz­ brane najbolj reprezentativne izjave. Izsledki, ki jih bomo predstavili, se zato ukvar­ jajo z družbenim statusom izbrisanih, kot ga konstruirajo teksti v slovenskem tisku. V nadaljevanju bomo na kratko najprej podali zgodovinski okvir, ki nam bo služil pri nadaljni analizi transpozicije diskurzivnega reda, ki se je v obdobju vstopanja Slovenije v evroatlantske povezave s pomočjo fantazmatske logike oblikoval v imaginariju slovenstva.

H

to

O 10

Z U

> o O

o: I-

10

< > I-

10

Z

O Z LU > U O O _J

N

10

Najpomembnejše obdobje konstruiranja slovenstva je obdobje med letom 1848 in 14¬ 1918. Predvsem konec šestdesetih in v sedemdesetih letih je dogajanje na polrtičnem prizorišču zaznamoval razcep med mladoslovensko liberalno in staroslovensko ;// konservativno strujo, pri čemer je, kljub obnovljeni »slogi« sedemdesetih, prišlo do podreditve liberalcev in zmage konservativcev (Vodopivec 2006, 81-94). V obdobju ., od šestdesetih let dalje je bilo sicer ustanovljenih veliko kulturnih, političnih in fi¬ '" nančnih institucij, a se je konstruiranje slovenstva odvijalo predvsem pod vplivom •• konservativcev in avstro-ogrske monarhije, ki je bila močno evropsko politično, voja­ ško, kulturno, ekonomsko in strateško središče. Slovenija je imela v monarhiji bolj obrobno vlogo, posebej zaradi majhnega ozemlja, ekonomske odvisnosti in pretežno kmečkega prebivalstva. 1

Po padcu Taaffejeve vlade leta 1893 je sledilo obdobje negotovosti. Vlogo starih nemških liberalcev so prevzele nove nacionalistične protislovansko in protisemitsko usmerjene stranke. Pod vplivom nemškega pritiska, zaostrenih razmer v monarhiji in katoliških zahtev se je od začetka devetdesetih let oblikovalo tudi slovensko poli­ tično prizorišče. Katoliški in liberalni tabor sta prekinila dobo sloge in strankarski ločitvi je sledila ločitev v društvenem ter družabnem življenju. Proti liberalnemu So­ kolu so na katoliški strani ustanovili društvo Orel, proti Slovenski matici znanstveno Leonovo družbo, proti liberalni učiteljski organizaciji Slomškovo zvezo. Ločevanje pa ni zajelo tržaškega meščanstva, ki je še naprej sodelovalo v liberalno usmerjenem društvu Edinost (Vodopivec 2006,111-126). V tem obdobju je bil osrednja politična osebnost Janez Evangelist Krek, ki je od sre­ dine devetdesetih let pa vse do svoje smrti vodil slovensko krščanskosocialno giba­ nje. Njegove Črne bukve kmečkega stanu (1895) so bile programsko vodilo slovenske­ ga krščanskosocialnega gibanja, njegov Socializem (1901) pa prvi prikaz zgodovine

socializma v slovenščini. Krek je bil na eni strani nasprotnik liberalnega kapitalizma, na drugi pa tudi socialističnih naziranj o razrednem boju. Posvetil se je ustvarjanju katoliških delavskih društev in kmečkih zadrug, posojilnic ter hranilnic. Katoliško društvo je upočasnilo propadanje kmeta, razprodajo kmetij in izseljevanje s sloven­ skega podeželja (Vodopivec 2006,111-126). Katoliški tabor je zastopal korporativne ideje. Krekovo gibanje si je prizadevalo reševati socialno vprašanje in si prizadevalo za zaščito kmeta, s tem pa je ščitilo temelje slovenskega naroda (Lukšič 1994,195-7). Krek je vse do svoje smrti deloval pod okriljem Katoliške narodne (po letu 1905 Slo­ venske ljudske) stranke. Širokopotezna politika katoliškega tabora je najbolj škodila liberalcem, ki za kmetijsko krizo in socialno vprašanje niso imeli toliko posluha. Svo­ jo glavno vlogo so videli v podpiranju srednjega meščanstva. Del študentske mladine je bil nad politiko liberalcev razočaran in se je odvrnil od stranke ter se v začetku 20. stoletja zbral ob akademskem listu Omladina in se zavzel za radikalnejšo socialno ter narodno politiko. Leta 1909 se je Slovenska ljudska stranka preimenovala v Vseslo­ vensko ljudsko stranko, liberalni tabor pa se je zdel poražen in katoliški voditelji so bili prepričani, da je prišel čas njihove dokončne zmage (Vodopivec 2006,111-126). Pred prvo svetovno vojno je na Slovenskem potekal živahen kulturno-socialni razvoj. Do pomembnega preobrata je prišlo v književnosti, slikarstvu, glasbi in arhitekturi. Slovenščina je bila ob koncu 19. stoletja že izoblikovan jezik. S širjenjem pismenosti je postalo branje najbolj razširjena oblika preživljanja prostega časa. Osrednje mesto v umetnosti je tako še naprej pripadalo literaturi, v kateri se je začelo naznanjati obdobje moderne s Cankarjem na čelu. Cankar je zavračal rodoljubno in utilitarno usmeritev dotedanje slovenske literature ter se je kritično opredelil tudi do meščan­ ske družbe in njene morale. Moderna je pomenila prelom s tradicijo in zavračanje praznega deklarativnega domoljubja. Ob koncu 19. stoletja so se razmahnila druš­ tva, v okviru katerih je potekalo politično, kulturno, družbeno in družabno življenje na podeželju ter v mestih. Kljub razcvetu kulturnega in političnega življenja pa so industrija ter delniške družbe ostajale v rokah tujega kapitala, predvsem nemškega, italijanskega, francoskega, švicarskega in češkega. Slovenska območja so vse do raz­ pada Avstro-Ogrske ostajala večinsko kmetijska. Leta 1910 je na podeželju živelo 67 odstotkov ljudi. Pod naraščajočim pritiskom nemškega nacionalizma v letih pred prvo svetovno vojno je občasno spogledovanje slovenske politike s Slovani preraslo v »jugoslovanstvo«, k i je postalo ena osrednjih državnopolitičnih tem, vendar predstave o tem, s kom se povezovati, niso bile nič bolj jasne kot v preteklih desetletjih. Poja­ vila so se prosrbska stališča, vendar le v radikalnih mladoliberalnih krogih, pred­ vsem okrog lista Preporod. Preporodovci so bili edina predvojna politična skupina, ki je zagovarjala protiavstrijsko stališče in se zavzemala za jugoslovansko državo

zunaj monarhije, pri čemer so njihove nazore zavračale vse slovenske politične stranke in intelektualci. Cankar je sicer pozival k nastanku »zvezne jugoslovanske republike«, vendar za razliko od preporodovcev ni zagovarjal prosrbstva. Jugoslo­ vansko vprašanje je bilo zanj izrazito politično, ideje o opuščanju slovenščine v korist srbohrvaščine in spajanju južnoslovanskih jezikov pa so bile zanj nespreje­ mljive. V Vseslovenski ljudski stranki so zagovarjali trializem oz. federalizem, če­ prav je bil Krek zmernejši ter je ob atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda leta 1914 habsburški vladni hiši izrazil sožalje in zvestobo (Vodopivec 2006, 127-161).

I Iz zgodovinskega konteksta je razvidno, da je v obdobju nastanka modernih naro! dov, ko je v Evropi veliko vlogo odigralo meščanstvo, v Sloveniji prednjačil predme¬ ? ščanski etos. Najčistejši zgled teh vrednot predstavlja Krekov krščanski socializem. ! Različni avtorji (Žižek 1981-82; 1987; 1984; Močnik 1981-82; Rotar 1981-82) tr¬ I dijo, da slovenski modernizacij ski proces ni bil običajen. Problem vidijo v obdobju = nastajanja moderne nacionalne države. Zaradi specifičnih zgodovinskih razmer ekonomska, politična, kulturna itn. nemoč Slovencev pred prodiraj očim nemškim kapitalom - je v ključnem trenutku oblikovanja nacionalne identitete prevladal ideološki vidik kmečke predmodernosti. »Kmečki stan je nujno potreben državi ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovij za obrt, marveč tudi za varstvo reda in miru in za ohranjenje verskega in nravnega življenja« (Krek 1895, 250). Ta vidik je kot »ogrožujoče« za konstitucijo naroda in ohranjanje slovenstva videl v izgubi kmečke zakoreninjenosti in v proletarizaciji, ki jo bo prinesel razvoj kapitalizma in liberalizem. {

Le pribijmo, labilne, valujoče, nestalne elemente med Slovenci

zbira liberalstvo; stabilni, trdni, stalni element slovenskega kmečkega i n delavskega ljudstva pa živi nedvomno kot branik katoliški veri i n slovenski narodnosti med nami. /.../ M i pa v živem prepričanju, da varujemo tisočletna izročila v svoji sredi, pojemo v zavesti, da je v našem taboru slovenski narod: Vsej je vihar razdjal, narod pa zmiraj stal! (Krek 1933,186.)

Od leta i860, odkar je jela pihati pristno liberalna sapa pri nas, gre od leta do leta odločno na slabše. V gorskih krajih se je preje polagoma širilo naseljevanje; na pustih rovtah so se naseljevale pridne družinice i n so v potu svojega obraza marljivo trebile zapuščeno zemljo i n jo obdelovale. To je ponehalo. Delavnih moči manjka; obdelana polja se popuščajo i n na novo se ne izpreminjajo več rovte v polje; gozdi se vedno bolj izsekavajo, da se pokrije naraščajoči primanjkljej v

gospodarstvu; ljudje se izseljujejo z dežele v mesta i n velika posestva naraščajo. V plodovitih do­ linah i n planinah ni nič bolje. Nekdaj tako veselo kmečko ljudstvo stoka pod kruto butaro davkov in dolgov /.../, nesrečni potomci kmečkih veljakov pa tavajo brez doma i n brez posestva mej neštevilno množico za smrt odločenih ljudij - proletarcev. (Krek 1895,

214.)

Danes lahko rečemo, da se bije nekak boj med cerkvijo i n med fabriškimi dimniki. Dimniki in tovarne, te vedno več ljudi uslužbujejo podse i n vmes med zvonjenje zvonov, ki vabijo vernike v cerkve, se čedalje pogosteje sliši tisto pusto, mrzlo, bolestno, divje žvižganje parnih strojev. Kadarkoli pogledam dimnike v industrijskem kraju, se m i zdi, da tistim ljudem, ki v tistem dimu žive, ta dim pomenja izgubljene nade, pokopano srečo, tisti divji žvižg pa obupne vzdihe njihovih src. »Trpi i n umri«, pravi dim, križ na naših cerkvah pa n a m pravi: »Delajte, molite i n živite.« (Krek 1993,

208.)

Skušajmo iz zgornjih primerov razbrati nekaj potez krekovskega diskurza. Kmetstvo oz. kmečki etos nastopita kot nosilec in esencialno jedro slovenstva, ki se ute­ meljuje na tradiciji slovenskega naroda. Kot posledica strahu pred izgubo temelj­ nega etosa slovenstva nastopi strah pred pogubno urbanizacijo, industrializacijo in liberalizmom. To je mogoče najbolje prepoznati v zadnjem navedku, kjer so tovar­ niški dimniki metonimija za razvijajoč se kapitalizem, cerkev pa za domačijskost, kmečkost in tradicijo. Posledica je konstrukcija antagonizma med liberalno-kapitalističnim nemškim meščanstvom ter pridnim, varčnim in bogaboječim katoliškim kmetom; prav slednji nastopi kot osnovni nosilec slovenstva. {

Ob katoliških shodih ob manifestacijah katoliške misli, tako si­

jajnih, kakor je današnja, zažari oko tudi ubogemu trpinu, glavo dvigne kvišku, oči m u prodro proti nebesom, čuti se brata med brati, zaveda se svoje moči, svojega dostojanstva i n z veselim upanjem na boljše čase, ki jih bo dosegel s krepkim, vztrajnim delom, gre nazaj na svoj dom. (Krek 1993,

208.)

Primer dobro ponazarja paradoks, da se je narod kot specifično meščanski pojav konstruiral na ideološki predmeščanskosti, torej tako, da je prav razvoj meščanskih razmerij čutil kot »ogrožajočega« za narod (Žižek 1981-82, 91). »Z vso odločno­ stjo zametavamo narodovo brezbrižnost, razdirajoče kozmopolitstvo ali internacionalizem. Proti naravi so« (Krek 1901, 134). Posledično liberalno meščanstvo ni imelo moči, da bi delovalo kot nosilec narodnega prebujanja. »V Sloveniji je torej šlo »zares« za ohranjanje predmeščanskih družbenih razmerij« (Žižek 1984,156). Narod, ki utemeljuje svojo nacionalno identiteto na zanikanju temeljnega »načela« narodnosti, je lahko le »napol narod«, »polovičarski« in »kompromisarski« (Žižek

1984,158). Kakšno vlogo je to ideološko polje igralo pri oblikovanja identitete Slo­ vencev, bomo videli kasneje. Kot opozarjajo Močnik (1981-82), Žižek (1981-82) in Rotar (1981-82), je bila krekovska ideologija v različnih diskurzivnih oblikah prisotna tudi v obdobju socializ­ ma in je ohranjala predmeščanske družbene odnose. »Zgled Slovenca, Slovenec par excellence, »utelešanje samega rodu«, je samostojen kmet, ekonomsko, politično in moralno trden in neodvisen od zmešnjav širnega sveta - in nasprotno, glavna nevar­ nost, ki preti slovenstvu, je zunanji in notranji razkroj samostojnih kmetov« (Žižek 1984,157), ki bi ga povzročila kapitalizem in industrializacija. Posledično se krekovstvo zavzema za predmoderno politično ureditev, ki bi najbolje zagotavljala status quo. Krekovstvo torej ni zahtevalo neodvisne nacionalnosti, ampak je poudarjalo po­ drejenost avstro-ogrski monarhiji. {

/ D / a je državi najprikladnejša monarhija, kjer vlada en sam deden

vladar, ki ga podpirajo avtonomne srenje, dežele, narodi i n stanovi. Monarh najbolj zagotavlja mir i n red v državi; monarhija se izogiba vednim notranjim bojem. Poleg tega pa e n vladar iz stalne vladarske rodbine neprimerno lažje pozna razmere i n potrebe v državi, i n mnogo gotoveje je, da ima resnično voljo, delovati v splošni blagor. Ker m u je oblast dedno zagotovljena, tudi ne potrebuje silovitih i n krivičnih sredstev, da bi si jo ohranil. Vez med njim in med ljudstvom je nravna; nežnoljubeznivi značaj, ki ga vidimo n.pr. v zvezi avstrijskih narodov s habsburško hišo, je tekom stoletij pridobljen zaklad, ki ima nepopisno mnogo blažilnega i n vzgojnega v sebi. Krščanski modroslovci i n bogoslovci so vedno dokazovali, da je monarhija najprimernejša državna oblika. Zelo dobro pa de Človeku, ko vidi iz njihovih besed, da niso pri tem nikoli prezirali osebne svobode i n naravnih pravic glede na državljane. (Krek 1901,193.)

Zato posebej povdarjamo, da hočemo v boju za socijalno preosnovo ostati vedno zvesti: Avstrijci in udani podložniki habsburške hiše. (Krek 1895, 247.)

Podložnost monarhiji je bila predvsem izkaz konservativnega nazora, s katerim se je želelo ohranjati status quo, ki bi Slovence obvaroval pred napredkom in liberaliz­ mom. Red in nekonfliktnost je lahko zagotavljal monarh, katolicizem pa se izgrajuje kot sidrišče slovenstva vse od protireformacije dalje. Slovenstvo je bilo v zgodovini razpeto med podložnostjo nadnacionalni totalnosti in preizpraševanju suverenosti. Ta razkol se pojavi tudi v času vstopanja Slovenije v evroatlantske povezave. Žižek rešitev za slovenski narod vidi v proletarski revoluciji kot edinem načinu za utrditev slovenske nacionalne identitete. Proletarska revolucija je alternativa za

spodletelo meščansko revolucijo in je popolnoma v nasprotju s krščanskosocialističnimi rešitvami (Žižek 1984). Tudi Cankar je kot največji kritik predmodernosti slovenstva slovenski nacionalni problem razumel kot problem proletariata. Ker so Slovenci najprej proletarski narod, je za njihovo konstitucijo, nacionalno svobodo in potrditev Slovencev kot nacije potrebna osvoboditev proletariata. Proletarska revolu­ cija je torej edini način za afirmacijo slovenske nacionalne identitete (Pirjevec 1964, 441). Poleg predmodernega etosa, ki je izhajal predvsem iz zgoraj predstavljenega krekovskega diskurza, je konstrukcija slovenstva vezana še na nekatere posebnosti in značilnosti slovenskega prostora: • • •

zavedanje o majhnem geografskem območju Slovenije, podjarmljenost Slovenije s strani močnejših in razvitejših političnih ter eko­ nomskih središč, močna kulturna zavest.

Majhno geografsko območje se je v zgodovini pogosto kazalo kot pomemben del konstrukcije slovenske nacionalne identitete. Poudarjal jo je že Krek: »Majhni smo in od dne do dne manjši. Ob tej ideji bi vzrastli in se okrepili« (Krek 1933, 117). Oblikovala pa se je ob ideji geografske majhnosti in manjšinskega statusa. Enačaj med geografsko majhnostjo in nepomembnostjo postane sredstvo za naturalizacijo obrobnega statusa Slovenije, o čemer priča tudi naslednji primer: »Se bomo vsaj ob večjih polemikah trudili za svojo identiteto na vseh področjih. Ne bo lahko, saj smo bili v prejšnji 'federaciji' najbolj razviti, čeprav majhni, zdaj bomo pa predvsem majhni« (Jana, 26. n . 2002, 3). Majhnost je dojeta kot problem, kadar gre za odnos Slovenije do Evrope. Iz problema majhnosti ozemlja, ki je že od nekdaj del slovenskega imaginarna, iz­ haja tudi splošen konsenz, da je majhno ozemlje vzrok za različne vrste nadvlade, ki so jo nad Slovenijo imele druge nacije. Slovenija je bila namreč samostojna tvorba le enkrat v svoji zgodovini, v obdobju med letoma 1992 in 2004, ko se je z vstopom v EU odrekla delu svoje suverenosti. Zaviran modernizacijski proces v Avstro-Ogrski je Slovence pripeljal do tega, da so sprejeli svoj manjšinski status. Ko je Slovenija postala neodvisna, je bila na novo odkrita slovenska identiteta, temelječa na slovenski samobitnosti, ki se jo je posebej razumelo kot nekaj neposredno nasprotnega sociali­ stičnemu diskurzu. Od tod se je kazala nova in še bolj zaostrena potreba po obrambi »lastnega« oz. naše »nacionalne substance« (Dolar 2003, 25). Prav zato lahko trdi­ mo, da se je slovenstvo nedvomno konstruiralo v odnosu do večjih narodov in nacij.

Kljub podjarrnljenosti Slovenija za razliko od velikih evropskih držav ni svoje mod nikdar gradila na vojaški sili. Slovenska nacionalna identiteta je močno vezana na kulturo. »/S/lovenstvo je v zadnjih tisoč letih preživelo prav skozi svojo naslonitev na kulturo, ne pa spričo svoje politične, ekonomske in vojaške moči; da je kultura nastopila prav na mestu umanjkanja in šibkosti onih drugih moči in postala stožer, okoli katerega so se lahko nato tvorili in uveljavljali zametki političnih, ekonomskih itd. programov« (Dolar 2003, 21). Prav v odnosu med kulturo in kulturno produk­ cijo Slovencev ter njihovo identiteto je izhodišče za pojasnjevanje konstrukcije slo­ venstva in odnosov Slovenije do nadnacionalnih tvorb. Na konstrukcijo slovenstva so namreč v veliki meri vplivali pesniki in pisatelji, kot npr. Prešeren in Cankar, če omenimo le najpomembnejša dva. V nadaljevanju bomo predstavili, kateri diskurzi so imeli dejavno vlogo pri konstru­ iranju slovenstva kot ideološke kategorije. Najprej bomo pod drobnogled vzeli dis­ kurze, ki so se pojavili okrog dvojice Slovenija - Evropa, nato pa se bomo ukvarjali z dihotomizacijo odnosa med Slovenijo in Balkanom. Preden pa se lotimo analize transpozicije krekovskega diskurza v obdobju vstopa­ nja Slovenije v EU, bomo podali krajši kontekstualni okvir, znotraj katerega gre razumeti problematiko, ki se je lotevamo. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je leta 1918 najprej nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je kmalu preimenovala v Kraljevino SHS in v tridesetih letih postala Kraljevina Jugoslavija. Druga svetovna vojna med letoma 1941 in 1944 je pretresla razmere na območju nekdanje Jugoslavije. Leta 1945 so bile dokončno odvzete vse pravice Karadordevičem. Ukinjena je bila monarhija in dotedanja Fe­ derativna demokratična Jugoslavija, ki se je leta 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Leta 1963 je dokončno postala Socialistična federa­ tivna republika Jugoslavija in obstala do leta 1992. Federacijo so uravnavali pred­ vsem trije organi: partija, Jugoslovanska ljudska armada in tajna policija. Skozi vse obdobje se je v različnih amplitudah kazalo neskladje med slovenskimi in srbskimi idejami, ki je dokončno doseglo vrhunec konec osemdesetih let. Medtem ko je v Sloveniji napredoval proces liberalizacije, ki se je začel po Titovi smrti leta 1980 in se je kazal predvsem v objavah v Novi reviji, Tribuni, Katedri in Mladini ter v pre­ bujanju civilne družbe, ki se je organizirala v intelektualnih in umetniških krožkih, so se Srbi zavzemali za avtokratično in vase zaprto Jugoslavijo. Odkrivali so svoje mite in slavno zgodovino, kar je preraslo v zaostrovanje razmer z albansko skupno­ stjo na Kosovu in v ostalih republikah. V Sloveniji je bila v tistem času prelomnica 57. številka Nove revije, ki je izšla leta 1987 in je pozivala k izgradnji slovenskega nacionalnega programa ter uporabi pravice do samoodločbe z odcepitvijo. Številka

je vzbudila burna neodobravanja v Srbiji, pa tudi mnenja v Sloveniji so bila deljena. Kljub temu je leta 1989 v Sloveniji sledil obrat slovenskih komunistov v plurali­ zem, kar je ponovno sprožilo ogorčenje pri Srbih. Aprila 1990 so bile v Sloveniji prve svobodne volitve po drugi svetovni vojni. Za predsednika je bil izvoljen Milan Kučan, večino sedežev v novem parlamentu je dobilo sedem opozicijskih strank DEMOS-a, predsednik vlade je postal Lojze Peterle. 23.12.1990 je sledil plebiscit v prid suverene in neodvisne Slovenije. Po razglasitvi neodvisnosti je leta 1991 sledil oborožen spopad med pripadniki Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade (Pirjevec 1995, 51-434; Vodopivec 2006,162-521). Salecl (1993, 141-9) ugotavlja, da je bila v boju za hegemonijo, k i je potekal po razpadu Jugoslavije, ključna nacionalna identifikacija. Tako je na eni strani naci­ onalna identiteta služila kot podlaga pri oblikovanju slovenske »moralne večine«, ki je predvsem v krščanskih vrednotah videla vezivo, k i drži narod skupaj, na dru­ gi strani pa je npr. Miloševičeva partija v Srbiji prevzela avtoritarno-populistični diskurz ter tako proizvedla svojevrstno mešanico elementov ortodoksnega komu­ nizma in fašizma. Pri razpadu Jugoslavije je postala nacionalna ogroženost naj­ močnejša identifikacijska točka, na katero so stavili tako komunisti kot tudi nova postsocialistična oblast. Salecl meni, da je dezartikulacija ideologije samoupravne­ ga socializma potekala v treh fazah. Prva faza je potekala v šestdesetih in sedem­ desetih letih, ko so teoretiki, zbrani okrog revije Praxis, napadli uradno ideologijo v imenu pravega kritičnega in ustvarjalnega marksizma. Ta opozicija je kritizirala vladajočo birokracijo v imenu njene lastne ideologije. Drugo fazo Salecl umešča v začetek osemdesetih let, tj. v čas oblikovanja novih družbenih gibanj, ki so izvajala pritisk na organe oblasti. Tretja faza pa se prične konec osemdesetih let, ko so se opozicijske skupine oblikovale v formalne politične stranke in napovedale boj za oblast. Zaradi vedno močnejše opozicije je bil uradni diskurz prisiljen vključiti elemente opozicijskega diskurza. Tako je pričel poudarjati boj za Človekove pravice, svobodo misli, pravno državo, trg itd. Njegova moč pa je bila v tem, da je kljub spre­ menjenemu diskurzu oblast lahko delovala po starem, ker so državna struktura, vojska in tajna policija ohranile svoj položaj. Ob razpadu ideološke zgradbe se je pričel boj za hegemonijo oz. boj za to, kateri diskurz bo znova artikuliral mnoštvo heterogenih plavajočih označevalcev. Zato se je konec osemdesetih let oblikovala vrsta novih nacionalnih identifikacijskih točk, prek katerih se je v Jugoslaviji pričel boj za novo hegemonijo med zelo različnimi diskurzi. Salecl govori o treh blokih, ki so se konec osemdesetih let polarizirali v Jugoslaviji: populistični srbski blok z Miloševičem na čelu, ki si je prizadeval za centralizirano oblast, temu nasproten je bil slovenski blok, ki se je sprva zavzemal za bolj pluralistično organizacijo, nato pa za samostojno Slovenijo, in oblastno najmočnejši blok »statusa quo«, ki so ga sestavljali Jugoslovanska ljudska armada, Bosna in Hercegovina, Makedonija in

tajne službe. Zavzemal se je za tržno ekonomijo in je v želji po ohranitvi obstoječe­ ga stanja nasprotoval prvima dvema. Salecl (1993,164-9) pravi, da smo se po osamosvojitvi v Sloveniji srečali s fantazmo moralne večine. Po strukturni vlogi je bila moralna večina v socializmu demokratska in antitotalitarna, njen glasnik pa je bila opozicija. Vrnitev h krščanskim vrednotam, družini, »pravici do življenja« itd. je predstavljala upor proti nemoralnosti realsocialistične oblasti, ki si je v imenu ideje komunizma dovolila posege države v zasebnost državljanov. Postsocialistična moralna večina je v imenu organske, nacionalne ideo­ logije uporabila spoj z dediščino socializma: zavzemala se je za krepitev nacionalne pripadnosti in krščanskih vrednot, hkrati pa poudarjala, da se ne smemo prepustiti brezdušnemu kapitalizmu. V nadaljevanju bomo videli, kako se je krekovski diskurz pravzaprav transponiral v diskurz postsocialistične moralne večine. Kljub političnim delitvam v pred- in poosamosvojitvenem obdobju pa se je v Slove­ niji zapisala temeljna politična kontinuiteta in usmeritev. Ta usmeritev je evropska politika, katere cilj je bila t. i. pridružitev Slovenije Evropi (Mastnak 2001,10). Evropa je postala alfa in ornega, merilo za vse, vrhovno dobro, seštevek vseh vrednot, skratka imaginarno. »Vsi prisegajo nanjo in vsi hočejo vanjo. Evropa je postala strateški cilj politike brez strategije« (Mastnak 1998,11). Vera v Evropo pa je danes tako močna, ker je prazna, nenazadnje zgodovinsko izpraznjena, meni Mastnak (1998,14). EVROPA« KOT D R U G I

Konstrukcijo slovenstva moramo osvetliti skozi dvojico univerzalno - partikularno. Laclau (1996; 2007,40) pravi, da je popolni partikularizem nemogoč, ker vedno na­ staja v odnosu do univerzalnega. Univerzalno je nekomenzurabilno s partikularnim, vendar pa ne more obstajati brez njega. Univerzalno nima nujnega telesa in nujne vsebine, je samo po sebi vedno prazni označevalec. Namesto tega različni diskurzi tekmujejo med seboj, kako bi s svojim partikularizmom vsaj začasno podelili vlogo univerzalnega predstavništva. Družba zato ustvari nabor praznih označevalcev, kate­ rih začasni označenci so rezultat političnega tekmovanja. Univerzalno vedno vznikne iz partikularnosti kot rezultat zanikanja določene iden­ titete. V obdobju jugoslovanskih sporov slovenski partikularizem nastane kot posle­ dica zanikanja slovenskih zahtev, ali bolje: kot posledica antagonističnega razmerja med slovensko in srbsko politiko oz. med nezmožnostjo identifikacije s slovenstvom. Pri tem se nezmožnost identifikacije s slovenstvom pripisuje srbskemu zanikanju zahtev po liberalizaciji in decentralizaciji. Partikularnost slovenskega pogleda se nato najprej oblikuje glede na srbstvo in širše tudi glede na »Balkan«, v obdobju vstopanja

v evroatlantske povezave pa se partikularistične zahteve do določene mere oblikuje­ jo v odnosu do Evrope, ki nastopi kot novo univerzalno, predvsem pa se Evropa in demokracija začneta konstituirati kot prazna označevalca. To, da je Evropa prazni označevalec, v zvezi s katerim šele poteka hegemonski boj različnih antagonističnih diskurzov, se kaže v dejstvu, da predstave in pomeni, ki se pripisujejo Evropi, niso povsem konsenzualni. Na eni strani je prisotno zagovarjanje zasledovanja evropske­ ga kot tistega temeljnega etosa, h kateremu se je treba vrniti, saj smo vanj vedno sodili, na drugi strani pa se kažejo tudi partikularistične ideje, ki izhajajo iz bojazni pred izgubo suverenosti na kulturnem, političnem in ekonomskem področju. Oblikovanje slovenske identitete se v analiziranem obdobju (2000-2003) torej hkra­ ti odvija v odnosu do »Balkana« in »Evrope« in diskurzi so temu ustrezno ambivalentni. Kadar so v ospredju partikularne zahteve po avtonomnosti in suverenosti, je Evropa konstruirana kot nevarni Drugi. Ko zahteva postane del evropskega univer­ zalnega, se kot Drugi konstruirata slovenska družbenopolitična polpretekla zgodo­ vina in »Balkan«. Evropa je po eni strani reprezentirana kot grožnja suverenosti in avtoriteta, po drugi strani pa, skladno s fantazmatsko logiko, nastopa kot mit, ki, z obljubo demokracije, boljše prihodnosti, ekonomskega položaja in priložnosti, pre­ haja v imaginarno. V naslednjih poglavjih se bomo posvetili diskurzom, ki Evropo kot kulturno in geo­ grafsko entiteto in EU kot politično zvezo umeščajo kot opozicijo slovenski identiteti. Predstavljamo predvsem tiste vidike slovenstva, ki jih je oblikoval krekovski diskurz, saj se je ta konstituiral kot hegemonski diskurz in je zato v največji meri vplival na odnos Slovencev do univerzalnega simbolnega polja. SLOVENSKA DOMAČIJSKOST

Kot smo že pokazali, se je krekovskemu diskurzu domačnost kazala kot strah pred univerzalnim zakonom tujega. V takratnih zgodovinskih okoliščinah se je slovenska identifikacija izoblikovala predvsem v odnosu do nemškega liberalnega kapitalizma, nato pa tudi do nemškega nacionalizma. V skladu s tem se je kot antipol liberalnim nemškim vrednotam poudarjala konservativna danost naravne povezave med druži­ no, domom, rodom in rodbino. {

K rodbini spada namreč nujno dom. Kjer m* doma, tam tudi ni

prave rodbine. Omika, prava vernost, napredek ima svoje pogoje v rodbinah s stalnim domom /.../. "Vsaka rodbina mora imeti lasten dom, ali mora imeti vsaj možnost, da pride do njega. (Krek 1933, 203.)

{

Posamni človek je imel le toliko pravic, v kolikor je spadal v rod­

bino i n živel z njo v nepretrgani zvezi. Individuvalizem se je torej popolnoma vtopil v sorodovinstvu ali če hočemo reči po naše v narodnosti. Rodbina, o kateri govorimo, je namreč obsezala več družin i n bi se najbolje imenovala rod. (Krek 1895,173.)

Krščanska rodbina, zvezana organski z naravo, organizmom naroda i n Človeštva, zvezana z ljud­ stvom i n z Bogom, naj se zopet pojavi. Moderna kultura jo uničuje /.../. Organska zveza tvoje osebnosti i n z njo tvoje rodbine z naravo, ljudstvom i n Bogom, te bo vedno postavila tja, kjer bo po tvojih razmerah i n močeh pravo mesto zate! (Krek 1993,195.)

Povezava med družino, rodom, rodbino in Bogom se izgrajuje kot naravna in na njej se tudi artikulira argument domačijskosti kot temelj kmečke zakoreninjenosti. Musek (1994,173-4) razlaga, da se Slovenci počutijo kot otroci, ki jih. je izoblikoval tujec. Temu ustrezna je personifikacija Slovenije kot otroka, »Evrope« oz. EU pa kot matere. »Unija ni mati naddomovina, ki bo poskrbela za nas, svoje otroke. V Bruslju nas bodo upoštevali toliko, kolikor se bomo za to potrudili sami« (Dnevnik, 17. 4. 2003, 3). V kolektivni zavesti, ki jo reproducirajo diskurzi, se Slovenci istovetijo z majhnostjo, nebogljenostjo, obrobnostjo in provincialnostjo, ki j i neprestano grozi tujec. Ta se v krekovskem diskurzu kaže kot idealizacija domačijskega etosa, ki viso­ ko vrednoti dom in družino kot temelja identifikacije s slovenstvom. {

Ker je temelj vsemu družabnemu redu družina /.../, je glavna na­

loga javne oblasti, da /.../ varuje i n povspešuje družinsko življenje. (Krek 1895, 258.)

Dobro je naše ljudstvo! Solze veselja, a tudi domovinskega i n verskega domotožja, ki so lile po tukajšnjih cerkvah, pričajo, da je to resnica. Biseri naše krščanske rodbinske vzgoje, naših svetih domačih tradicij se često res na tujem na debelo pokrijejo s prahom i n blatom, a ob takih prilikah zaleskečejo iznova z vsem bogastvom notranje tolažbe, nravnih sil, dobrih sklepov s spodbudo vsem drugim. (Krek 1933,163.)

Z a naše izseljence bi bilo treba bolj skrbeti, nego se dozdaj skrbi. Na tisoče rojakov imamo v tujini; velike množice se vedno izseljavajo i n nam še ni prišlo n a misel, da bi kaj storili zanje. Nejbolje bi bilo seveda, ko bi jih doma obdržali, a to ne pojde. Izseljevanje se ne da ustaviti; dokler ne moremo dati ljudem doma primernega zaslužka. Ljubezen do domače zemlje je našemu ljud­ stvu zelo živo utrjena v srcih, a če manjka kruha - treba za njim. (Krek 1933,163.)

Kar je zadruga potrebovala, se je pridelalo doma, ali vsaj v domači deželi. Dasi ni bilo toliko tovarniških dimnikov, vendar ni nikomur manjkalo niti obleke, niti obuvala (Krek 1895,194.)

Domačijskost in tujstvo pa nista le stalnica Krekovih izjav, temveč sta širše priso­ tna v slovenski kulturni zgodovini, kar je razvidno iz Cankarjevih ter kasneje tudi iz Kocbekovih del (glej Hedžet Toth 2007). Vendar nas bo bolj kot Kocbek zanimalo, kako lahko s pomočjo Cankarja razlagamo slovensko domačijskost in zaprtost, ki jo osvetljujeta Pirjevec (1964) in Žižek (1987, 35). Avtorja poudarjata, da je Cankar pogosto obravnaval dualizem med partikularnostjo domačnosti in univerzalnostjo tuje učenosti. Tu nastane problem, ker se identifikacija Slovencev z njihovo nacijo ne more zgoditi, če je identiteta razpeta med dve omenjeni alternativi. Njegovi junaki so bili razpeti med tujo učenostjo in domačnostjo oz. materinskostjo (Pirjevec 1964). Mati, ki je bila za Cankarja vrhovno etično načelo, prav zato v njegovi simboliki za­ vzema tako močno vlogo. Pirjevec (1964, 437) pravi, da »se pri Cankarju kot njegov nad-jaz, superego, ni pojavil oče, marveč mati.« Vendar kaj pomeni, če kot nosilka »nadjaza« nastopi mati in ne oče? Normalni očetovski »nadjaz« deluje tako, da nas s »prepovedjo incesta« iztrga samorasli partikularnosti in odpre širši univerzalnosti. Subjekt sam po sebi teži k zaprtosti domačega kroga, nadjaz pa ga prisili, da se pov­ zpne do univerzalnosti. Tuje torej nastopi kot zunanja travma, kot nekaj, kar od zunaj ogroža domače. Odločilen prelom je, ko se subjekt identificira ravno s tem, kar se mu je sprva prikazovalo kot zunanja sila negativnosti (Žižek 1982, 245-6). Tuja učenost torej ni več doživljena kot tuja, marveč kot del subjekta samega, kot tisto, kar je že na delu v poziciji, od koder govori, in zato postavlja na laž sleherno neposredno identifi­ kacijo z domačim. Iz tega sledi tudi Žižkova (1987,38) ugotovitev, da je cankarjanski lik matere v bistvu simptom potlačene resignacije nad zmago univerzalnega zakona.37 Mati nastopi kot utelešenje domačije, torej kot nosilka univerzalnega zakona. »Mati kot nosilka »nad-jaza« zato ni nekaj izvirnejšega od očetovskega »nad-jaza«, marveč vselej že reakcijska tvorba, reakcija na to, da se subjekt ni zmogel identificirati s Tujim, da ni zmogel vzeti nase prehoda v medij Univerzalnosti: tako kot je drugo­ tna reakcijska tvorba tudi sleherna ideologija »domačije«, »vrnitev h koreninam«, »organskosti«, »samoraslosti« itn.« (Žižek 1982, 247), ki jo poudarja krekovstvo. Močna vloga matere v slovenskem imaginariju ni naključna. Musek (1994, 170-1) poudarja, da je razlog za to, da je mati postala nosilka nadjaza, pravzaprav odsotnost moških v slovenskih družinah, predvsem v 19. stoletju. Glavni vzroki so bili voja­ ščina, sezonsko delo in izseljevanje, pa tudi močan kmečki in podeželski etos ter zakasnel razvoj meščanstva. Kajti kmečka in podeželska kultura je značilno bolj tra­ dicionalna in vezana na ženski ideal. 37

•

V psihoanalitičnih t e r m i n i h b i lahko rekli, da če Božje i m e deluje kot i n s t a n c a u n i v e r z a l n e g a Z a k o n a , k i n a s iztrga zaprtosti i n c e s h i o z n e g a r a z m e r j a z Materjo Domačijo, tj. kot i n s t a n c a » s i m b o l n e kastracije« tistega Tretjega, k i blokira skladnost dualno-zrcalnega r a z m e r j a m a t i - s i n , grobo povedano: kot nadjaz. C a n k a r razreši zagato »neponotranjenega Z a k o n a « (klinično rečeno »nerazrešenega Ojdipa«) tako, da p r i n j e m kot n o s i l e c ideala jaza nastopi M a t i (Žižek 1987,

38-9).

i

Pravkar zapisano je treba prenesti na raven konstruiranja identifikacije s sloven­ stvom. Tu moramo ponovno slediti interpretacijam Žižka in Pirjevca, ki trdita, da je Cankarjeva ljubezen do matere simbol za domoljubno ljubezen. Vendar ne gre zgolj za arbitraren nacionalni problem, temveč za problem majhnega kmečkega naroda, ki je bil vedno v podrejenem položaju glede na druge - tuje nacije. Zaradi specifič­ nih zgodovinskih razlogov, kot so ekonomska in kulturna šibkost Slovencev pred vdorom nemškega kapitala, je kot najpomembnejši trenutek v oblikovanju slovenske nacionalne identitete nastopil ideološki vidik, ki poudarja, da je največja nevarnost za narod prav izguba kmečke zakoreninjenosti v razvijajočem se kapitalizmu. Ta se kaže tudi v analiziranih tekstih, ki obravnavajo vstop Slovenije v EU. Dojemanje slo­ venske majhnosti kot problema za njeno suverenost in samobitnost je bilo namreč zelo pogosto. Za začetek si oglejmo dva jezikovna mehanizma, prek katerih se v prvi vrsti konstruira tudi domačijski diskurz. Prvi in najpogostejši je nedvomno personifikacija Evrope kot »nevarne pošasti, ki bo pojedla nemočno Slovenijo«. Kot smo že poudarili, so personifikacije zelo sugestibilne in v navezavi na mentalne konstrukte nacije implicirajo znotrajnacionalno enakost in podobnost, saj je moč te metafore ravno v tem, da spodbuja identifikacijo naslovnikov s personificiranim kolektivnim subjektom (Wodak in drugi 1999, 44). Personifikacija tudi omogoči, da sporočevalec določenega akterja razbremeni odgo­ vornosti, tako da ga semantično ohranja v ozadju.

{

Še posebej v Sloveniji obstaja ta zgodovinski urangst, da nas bodo

veliki narodi oz. države požrli. (Finance, 31.1. 2003,16.)

V e m i n razumem, da nas je strah. Ali nas ne bodo veliki partnerji preplavili i n »pojedli«? Ali bomo sposobni preživeti v odprtem svetu i n ohraniti svojo slovensko samobitnost? (Delo, 1. 2.

2003, 8.)

Veliki evropski narodi so reprezentirani kot tuji in nevarni, poleg tega so personificirani, kar občutek ogroženosti še poveča, saj je iz abstraktne entitete metaforično premeščen v konkretnega - počlovečenega akterja. Kot kaže naslednji primer, je osnovni problem odnosa Slovenija - Evropa predpostavljena izguba suverenosti in nacionalne identitete zaradi majhnosti slovenskega geografskega ozemlja.

{

/I/dentiteta naroda pa je nekaj, kar sega čez okvire dnevnoopera-

tivnih meril. (Podobno je z merjenjem suverenosti i n njenega oddajanja na oltar skupne evropske države; kar je »malo« suverenosti za velike narode, n i malo za tako majhne, kot je slovenski.) Od

te identitete je seveda odvisno, po kakšnih poteh i n s koliko pokončnosti i n samozavesti ter s koliko uslužnosti i n klečeplaznosti bo šla Slovenija v Evropo. (Nedelo, 6. 5. 2001, 9.)

V tem primeru je Slovenija personificirana kot nevesta, oddana na oltar evropske države. Slovenija zaseda le pasivno pozicijo. Jezikovno gledano Slovenija nima no­ bene možnosti za avtonomno delovanje. Če analiziramo konotacijo personifikacije, se pasivna pozicija izkazuje še dodatno. Nevesta je namreč v tradicionalni miselnosti simbol za pasivni subjekt, saj jo mora oče izročiti soprogu - torej univerzalnemu zakonu, kar pomeni izgubo njene neodvisnosti. Navedeni primer nam torej govori, da sprejemanje univerzalnega zakona implicira izgubo nacionalne suverenosti. Drugi jezikovni mehanizem, ki poglablja razliko med Evropo in Slovenijo, se kaže v rabi osebnih zaimkov. Jezikovno je razlikovanje med Slovenijo in »Evropo« naj­ večkrat ubesedeno z zaimkoma »mi« in »oni«, izražena s 1. in 3. osebo množine. Odnos do naroda se dojema kot odnos do »naše vrste - reči, ki je drugi nimajo, ki »nas« loči od »njih«« (Salecl 1993, 148). V analiziranih komentarjih je dihotomija pogosta, posebej kadar se tekst nanaša na slovensko suverenost nasproti evropski nadvladi. Avtor teksta lahko občinstvo združi v »eno samo interesno skupino tako, da z uporabo zaimka 'mi' znotraj nje zabriše razlike o izvoru, veroizpovedi, razredu in življenjskem stilu« (de Cillia 1999,164). Zgodovinsko gledano je bila Slovenija vedno pod okriljem drugih nacij ali nadnacionalnih tvorb in to dejstvo je vidno tudi v konstrukciji slovenske identitete v analizi­ ranih tekstih. Že krekovstvo je odnos Slovenije do drugih nacij obravnavalo kot tujo grožnjo: »Tujec - strašna beseda! Skupina tujcev - tem hujši!« (Krek 1933,142). S tem so bili še posebej poudarjeni negativni učinki nemškega liberalizma na finanč­ no in ekonomsko suverenost.

{

Njej /Gospodarski zvezi/ bi se tudi naznanjalo, ako bi bilo kako

slovensko posestvo v nevarnosti, da ga kupi tujec. Kupila bi ga ali zadruga sama i n ga ljudem nazaj prodala, ali vsaj ljudem s svetom i n dejanjem pomagala ter tako tujca odgnala od naše domovine /.../. Lahkomiselni ljudje, zlasti ako so zadolženi, radi prodajajo svojo zemljo ko­ murkoli, češ, bomo imeli denar. Čez nekaj let, nej dnarca, nej blaga. Med nami se tujec redi in pase, Slovenec pa - nemanič - zapušča domovino i n se seli na vse kraje sveta v izgubo naroda, v izgubo samosvojo, časno i n večno. Ali n i torej dolžnost samoobrambe, da se z vsemi štirimi branimo tujcev i n branimo rodno zemljo svojemu rodu? (Krek 1933,32-3.)

{

Katoliška cerkev uči pravico i n ljubezen i n le pravica i n ljubezen

moreta rešiti naš narod. Če splošno zavlada načelo protestantovskega individualizma, to smo m i Slovenci tisti narod, ki m u je pisano, da ga najprej potepta - tujčeva peta! (Krek 1933,112.)

Dejstvo, da je bila transponirana »različica« krekovskega diskurza še vedno prisotna v javnem diskurzu v obdobju vstopanja Slovenije v EU, kaže ironični odziv analizira­ nih tekstov na to problematiko: { Tujega kapitala se otepamo kot hudič uši. Raje smo gospodarji na svoji njivici - Slovenska smer! - kot da bi se udinjali brezdušnemu tujcu. (Mladina, 26. 2. 2001,53.)

Prva oseba množine (se otepamo, smo gospodarji) je rabljena, da se poudari pove­ zanost velikega števila ljudi oz. da se oblikuje občutek skupnosti. Pomanjševalnica »njivica« v tem kontekstu konotira majhno ozemlje, na katerem živijo pretežno kmetje, kar ponazarja predmeščanski etos in zapiranje v domačijskost. Eksklamacija »Slovenska smer!« pa ponovno priča o skupnem cilju oz. modusu operandi, s katerim se lahko identificirajo le »zavedni« Slovenci. Poglejmo še en primer rabe zaimkov: {

Še globoko v časih nekdanje Jugoslavije smo se »pogovarjali« v

nemških markah, na zahodnem koncu še v lirah, i n tudi z dolarji, markami, s franki, šilingi /.../ smo se kar dobro znašli. /.../ O d tolarja se bomo morali posloviti že po dobrem desetletju njegove zgodovine. /.../ Marsikomu bo slovo od svojega nacionalnega simbola, i n denar to nedvomno je, težko. (Primorske novice, 4.1. 2002, 2.)

V tem primeru najprej opazimo metonimijo, s pomočjo katere močnejše in domi­ nantnejše države nastopajo kot denarne valute, kar konotira ekonomsko podrejenost Slovenije v odnosu do drugih evropskih držav. Zaimek »mi« - torej 1. oseba mno­ žine (smo se) - se nanaša na Slovence kot narod. V tem primeru lahko govorimo o zgodovinskem »mi« (Wodak in drugi 1999; de Cillia in drugi 1999). Takšen »mi« ohranja kohezivnost in razsežnost neke skupnosti, tako da vanjo potencialno vklju­ čuje tudi vse v preteklosti živeče sonarodnjake. Poudarjanje razlike do tujega se kaže tudi v svojilnih zaimkih, npr. »naše«: {

Ni treba biti ravno finančni strokovnjak, da bi dognali, da usodno

nevarnost razprodaje naših bank /.../ tujemu kapitalu. (Delo, 1.12

.2001, 8.)

Konstrukcija slovenstva je torej vezana predvsem na odnos Slovenije do AvstroOgrske in kasneje do Evrope. Pri tem glavno vlogo pri konstrukciji slovenstva igra

kmečki etos oz. domačijski diskurz, k i se vzpostavlja kot branitelj »našega« pred tujim. Poglejmo sedaj, kako se identifikacija s slovenstvom nadaljuje. SLOVENCI KOT PRIDNI, UBOGLJIVI IN UČINKOVITI

»Bodi svoje sreče kovač!« se glasi osnovni krekovski rek, s katerim se identificirajo pridni, ubogljivi in pokorni Slovenci. Čeprav se na prvi pogled zdi, da rek kliče po protestantskem individualizmu in k potrditvi posameznika kot subjekta, s tem nima nič opraviti. Gre namreč za krščanskosodalistični etos. Protestantsko meščanstvo se namreč osredotoča na akumulacijo kapitala, medtem ko krekovstvo poveličuje kult dela, znadlen za predmoderno obdobje. »Skrb za razumno varčnost. /.../ Državo čakajo na tem polju še važne naloge, ki so pa trajno neizvršljive, dokler se varčnost ne pojmuje kot hčerka krščanske zmernosti, ki mora biti v soglasju z vsemi drugi­ mi krepostmi« (Krek 1993, 285-6) in »Kar delavec v mestu aLi tovarni zasluži, tega ne zapravi, ker je vedno na svoj dom navezan. Tako dobiva zemljišče podporo od obrtnije« (Krek 1895, 202). Krek meri na samostojnost kmeta, navezanega na svoje posestvo in neodvisnega od zunanjega sveta. »Bodi svoje sreče kovač!« pomeni ne išči vzroka svojih težav zunaj sebe in se ne upiraj, marveč okrepi svojo vzdržnost, moli, delaj in varčuj. Človek mora delati, saj le delo lahko doveka odreši grehov (Ži­ žek 1981-82; 1987). »Zbirajmo raztreseni narodni kapital, učimo ljudstvo hraniti, varčevati in gospodariti z njim, da se ljudstvo povzdigne z lastnimi močmi!« (Krek 1933, 33). Transponirana različica tega diskurza se kaže tudi v političnih komen­ tarjih, kjer se prav tako poudarja samozadostnost: »evropskega denarja niti ne po­ trebujemo, saj vse zmoremo sami« (Večer, 27. 11. 2002, 2). V naslednji izjavi se dramatičnost ustvarja z metaforo (preživetje plačevati s krvjo), ki Slovence prikazuje kot požrtvovalne:

i

38

{

Svoje preživetje in varnost smo z davki i n krvjo plačevali kakim

sedmim državam, v kritičnih trenutkih pa smo vedno ugotovili, da se lahko zanesemo samo nase. (Delavska enotnost, 20. 3. 2003,15.) Še bolje, če bi se letos izpolnila tudi želja po Natu /.../, kar si lahko zagotovimo z lastno priza­ devnostjo i n prepričljivostjo. (Delo, 4.4. 2001,1.) Ob pregovornem hlapčevstvu slovenskega značaja se moj optimizem še zmanjša. Evropa sama od sebe Sloveniji ne bo nič poklonila. Pravice si bomo morali sami izbojevati / .../. Tudi svoj jezik bomo morali sami spoštovati i n sami zaščititi, svojo kulturo pa sami poznati, promovirati i n biti najprej sami nanjo ponosni. (Primorske novice, 7. 2. 2003,16.)

38

•

Leta 1 8 9 8 je bila ustanovljena G o s p o d a r s k a zveza z n a m e n o m , da b i združevala p o s a m e z n e zadruge, zbirala n a r o d n i kapital i n tvorila b r a n i k proti gospodarsko m o č n e j š e m u nemštvu.

Zadnja primera nazorno kažeta na »prevod« ideje zgoraj navedenega krekovskega reka. V predzadnjem primeru je raba i . osebe množine mišljena za vse Slovence, ki so kot akterji pozvani k pridnosti in prizadevnosti, na katero lahko sami vplivajo, da bi dosegli narodov cilj. V zadnjem primeru izstopa svojilni zaimek »svoj«, ki pou­ darja ekskluzivnost slovenske kulture in jezika - dveh podpornih stebrov slovenstva. Navsezadnje beseda »zaščititi« vsebuje »implicitno predpostavko« (glej Fairclough 1992a), da Sloveniji preti nevarnost, kar opravičuje njeno zapiranje v domačijskost. Krekovstvo poleg varčnosti poudarja tudi pridnost, delavnost in požrtvovalnost potla­ čenega naroda, ki ga te poteze lahko odrešijo njegovih muk. Izgradnja Slovencev kot žrtev v tem okviru postane konstitutivna. Položaj žrtve je naposled invertiran tako, da žrtev postane temeljna podstat in kohezivna esenca narodne identifikacije: {

Reveži smo, da se nas Bog usmili. Kdor se lotuje socialnega dela,

mora žrtvovati vse, premoženje, vsako zložnost, svoj čas, svoje zdravje, svoje dobro ime. (Krek

1933,164.)

Pred desetimi leti je neki zelo nadarjen i n marljiv srednji kmet v neki gorenjski dolini /.../ zapiso­ val vse svoje dohodke i n stroške /.../, delal je največ sam z ženo. Zapravljal n i ničesar; le redkokdaj si je privoščil kozarec vina. (Krek 1895,

225.)

/D/elajmo, žrtvujmo se! /.../ Živimo krščanski i n molimo! (Krek 1895,

Poglavitna korenina i n vir blagostanja v državi je delo (Krek 1993,

213.)

203.)

Delo je dolžnost i n splošno premoženje vseh zdravih ljudij; po delu je mogoče, da si človek za­ gotovi pravico za svoj obstanek. Pošteno i n dobro delo /.../ vztvarja splošno blagostanje narodov. (Krek 1895,

257.)

Ne sodi se več, da ima vsakdo na svetu svoj poklic, ki naj ga izvršuje po božji volji, marveč vse javno ozračje napolnjuje misel, pojdimo za dobičkom, da se otresemo dolžnosti; preskrbimo si uživanje, da ne bo treba delati. (Krek 1901,182.)

Kot kažejo naslednji primeri analiziranih tekstov, se zavedanje podrejenega položaja Slovenije v odnosu do Evrope kompenzira s pridnostjo in prizadevnostjo. Pogosto pojavljajoče se personifikacije Slovenijo prikazujejo kot pridno in prizadevno učen­ ko, Evropo pa kot njeno učiteljico.

{

Slovenija se je v zadnjih letih v pripravah na sprejem v Evropsko

skupnost izkazala kot »najbolj pridna učenka v razredu«. (Večer, 29.12. 2001,34.)

Leta 2002 bomo opravljali še zadnje izpite za vstop v Evropsko skupnost. (Večer, 29.12. 2001,34.)

V personifikacijah se Sloveniji kot pridni učenki nasproti postavlja »učiteljico Evro­ po« (Večer, 15.11.2003,3). Evropa se tako znajde na mestu nadnacionalne »avtorite­ te«, do katere ima Slovenija dvojni odnos. Po eni strani se Evropa kaže kot grožnja, po drugi pa kot veliki Drugi, torej kot nosilka civiliziranosti in razvoja, po čemer se je treba zgledovati. {

/S/odelovanje z bogatimi i n močnejšimi, ki imajo tudi več znanja

in izkušenj, n a m bo koristilo. (Delo, 1. 2. 2003, 8.)

Krekovska ideja o pridnih, varčnih in ubogljivih Slovencih je torej ponovno vzniknila v obdobju povezovanja z EU. Če predpostavljamo, da se hegemonski boj okrog praznega označevalca - slovenstva navadno pojavi v obdobju intenzivnih družbenih sprememb (npr. vključevanje Slovenije v EU), se ravno takrat zgodi tudi transpozici­ ja diskurzov, ki so v preteklosti pomembno konstruirali slovensko identifikacijo. Pri­ meri analiziranih izjav pričajo o tem, da so Slovenci še vedno interpelirani v pridne in ubogljive, čeprav se to dogaja v dveh različnih pomenskih verigah. Prvo, priden - prizadeven - učinkovit, smo pravkar prikazali in jo lepo ponazarja tudi naslednji primer: »Mi pridni Slovenci pa smo prvi in verjetno še vedno edini med kandidatka­ mi, ki smo vzpostavili sistem skupne kmetijske politike« (Finance, 28. ro. 2003,16). Druga, ki predstavlja nekakšno radikalizacijo prve, pa predstavlja os priden - ubo­ gljiv - pokoren (Žižek 1981-82, 85) in se je lotevamo v nadaljevanju. SLOVENCI KOT NAROD HLAPCEV

Meja med pridnostjo, prizadevnostjo in hlapčevstvom je zelo tanka. Hlapčevstvo lah­ ko razlagamo kot negativno radikalizacijo teh načeloma pozitivnih lastnosti. Imeno­ vanje Slovencev za narod hlapcev izhaja iz Cankarjeve kritike slovenskega katolištva in v slovenskem kolektivnem imaginariju se je hlapčevstvo slovenske identitete moč­ no zakoreninilo. Cankar je Slovence imel za narod, ki ni nesposoben svobodne zgo­ dovinske akcije, torej kot narod, ki ni sposoben, da bi si »pisal sodbo sam«. Slovenski narod je poimenoval za »hlapčevsko drhal«, ki nikakor ni zmožna biti svoboden zgo­ dovinski subjekt, temveč mu »usodo krojita frak in talar« (Pirjevec 1968). Če se skli­ cujemo na Cankarjevo dramo Hlapci, so Slovenci to priložnost zamudili v obdobju protireformacije. Slovenski narod se je ohranil tako, da je hlapčeval. »Zdaj pregle­ dujem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih

ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal« (Cankar 1994,33). Kasneje je Cankar v drami besedno zvezo »smrdljiva drhal« zamenjal z be­ sedo hlapci. »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!« (Cankar 1994,56). Cankarjevo imenovanje Slovencev za hlapce je bilo tudi v analiziranih tekstih močno prisotno pri konstruiranju slovenske iden­ titete. V analiziranih komentarjih je pogosta metaforična personifikacija, zamenjava besede »Slovenci« z besedo »hlapci«: »Hlapci na poti v Babilon« (Primorske novice, 29. 3. 2003,13.)

160

Še pogostejša pa je bolj implicitna izgradnja Slovencev kot naroda hlapcev. V nasle­ dnjih dveh primerih izjava navaja le vzporedne značilnosti delovanja Slovencev z značilnostmi hlapčevskega vedenja. O tem priča tudi izgradnja Slovencev kot kolektivnega akterja, ki se nereflektirano prepušča delovanju drugega. Na jezikovni ravni se to kaže v zvezi »pustimo, da nas tok nosi s seboj«, pa tudi v glagolih, ki izražajo delovanje: »pustimo«, »se ne branimo« itd. {

Slovenci namreč še zdaleč najraje previdno i n udobno pustimo, da

nas tok nosi s seboj /.../• Radi vemo, kakšno je trenutno pravilno vladajoče mišljenje, ne branimo se napotkov, kaj naj si mislimo i n kako naj se vedemo. (Nedelo, 7. 7. 2002,3.)

Slovencem pa se na nove razmere niti ne bo tako težko privaditi, nekoč smo imeli partijske komisarje, sedaj imamo evropske komisarje. Nekako smo tudi navajeni na diktat /.../. Toda že nekajkrat smo pokazali, da se Slovenci v vseh razmerah dobro znajdemo. (Večer, 1.10. 2001, 5.)

Hlapčevstvo se posebej v drugem primeru skuša naturalizirati s pomočjo sklicevanja na kolektivno zgodovino. Predstavljeno je kot nekaj običajnega, saj je bila Slovenija ves čas pod »diktatom« tujih nacij, kot da možnosti upora hlapčevski poziciji prav­ zaprav sploh ni imela. Naturalizacija hlapčevstva se kaže tudi v besedi »pač«: »Slovenci smo pač takšni. Drobtinčarji« (Delo, 9.1.2003, 5). Z njo je izražena vdanost, nemoč: ni kaj, takšni smo in tako naj tudi ostane. Tudi označevanje Slovencev z izrazom »drobtinčarji« konotira narod, ki se zadovolji z malim, je skromen in preračunljiv, saj v tem konte­ kstu pomeni obnašati se tako, da bomo imeli korist, kar je negativna lastnost hlapca, v katero interpelira krekovski diskurz. {

Slovensko je preračunljivo, proti vojni smo, če bodo tudi drugi

proti, kolikor pa bodo drugi podprli Z D A , smo tudi m i za. (Mladina, 10. 3. 2003,18.)

Sintezo ravnokar pojasnjenega prikazuje naslednja izjava: {

Bomo potem, ko bomo člani obeh klubov, imeli svoja stališča i n jih

tudi zagovarjali? Bojim se, da ne ... Doslej se je obnašal samo kot pridni učenec, ki marljivo, brez večjih pripomb izpolnjuje to, kar so m u naložili veliki /.../. V s i so se obnašali enako, hlapčevsko. /.../ Vse kaže, da iz enega protektorata silimo v drugega, samo da bi se otresli neznosnega bre­ mena odgovornosti pred samim seboj i n svetom. (Primorske novice, 29. 3. 2003,13.)

Izjave v političnih komentarjih pogosto pozivajo k preseganju hlapčevske identitete kot v primeru: »Da bi bili »mesto« in ne »vas«, je potreben občutek obstojnosti, ravnotežja, izogibanja ponižnosti in ustrežljivosti« (Mladina, 7. r. 2002, 35). V tem primeru je mesto metafora za moderni, vas pa za predmoderni etos. Vstop v EU je prikazan kot zadnja možnost, da se Slovenci otresejo hlapčevstva. {

Pri tem ne dvomimo, da bomo kot narod postali samozavestnejši

in da se bomo (upajmo) dokončno poslovili od Cankarjeve oznake, da smo »narod hlapcev«. (De­ mokracija, 20. 3. 2003,3.)

Ukrivljena drža »pogajalcev«, ki tiho i n ponižno hodijo k evropskim veljakom i n s sklonjeno glavo pricapljajo nazaj /.../. Človek tako nehote dobi vtis, da mora Slovenija storiti veliko več pri vključevanju kot druge države na čakanju. Kaj pa ponos? Zagotovo v Evropo, toda s pokončno držo! Mar se ta oblast sramuje te države, tega naroda, teh korenin? (Demokracija, 12.4. 2001,13.)

V prvem delu primera se pojavi kar nekaj implicitnih predpostavk o hlapčevski drži slovenskih politikov v odnosu do EU. V drugem delu pa avtor skuša preseči hlap­ čevsko identiteto z dvigovanjem narodne zavesti, kar se jezikovno kaže z uporabo retoričnih vprašanj. Svoje videnje utemeljuje esencialistično - torej z naturalizacijo oz. legitimizacijo, sklicujoč se na »nacionalne korenine«. V tem primeru se nazorno kaže problem esencialističnega načina dojemanja naroda in njegove zgodovine kot homogene celote. SLOVENSKA » M A Z O H I S T I Č N A INTROJEKCIJA«

Krščanskosodalističnemu razumevanju slovenskega naroda je lastna razsežnost, ki jo Žižek imenuje »introjekcija« spora oz. obrnitev agresivne energije nazaj vase. Prva razsežnost tega pojava, ki se kaže v krekovskem diskurzu, je viktimizadja slovenske­ ga naroda:

{

Sedaj umevamo, da je moglo ustavno življenje le dotlej »cves-

ti«, dokler je ljudstvo spalo, i n da so zmagovali le tisti, ki so s predrznostjo spajali nenravno brezznačajskost. V gospodarskem oziru se je gostila trohica ljudi na škodo delovnih stanov i n se tudi omastila ter se sedaj s prestola »prisluženih« milijonov smeje skupni žalosti propadajočega kmetica, breznadejni trpkosti obrtnikovi, gladu i n solzam utrujenega delavca. (Krek 1933,103.)

Dan za dnem vidimo, kako se pred našimi očmi vrše žalostne izpremembe, ki jih tvori kapital brezsrčno v poljedeljskih vrstah. /.../ Kot borni nemaniči tavajo njihovi prejšnji gospodarji i n njihove družine po svetu, prodajoč svojo osebno delavsko moč za - ljubi kruhek /.../. Na milijone je že narasla ta vrsta - utopljencev v kapitalističnem morju. (Krek 1895,3.)

Žižek (Žižek 1987, 30) pravi, da { ob vsem jamranju nad žalostno usodo Slovencev v sodobnem svetu, nad »brezčutnim« tujim kapitalom, ki izkorišča i n proletarizira naše »delovne sloje« itn., krščanskosocialistična koncepcija nikoli ne nalaga »agresivnega« reagiranja, dejavnega boja zoper nasprotnika, marveč najprej že vzrok težav napol »ponotranji«, kot da smo bili m i sami tisti, Id smo s svojimi slabostmi omogočili sovražnikov prodor /.../, nato pa se rešitev vidi pred­ vsem v tem, da m i sami še bolj vztrajamo v »delavnosti, varčnosti, zadovoljnosti i n krščanski potrpežljivosti«.

Zato je pri krekovstvu viktimizadja pravzaprav konstitutivna za nadjo samo, saj se nadja konstituira prav z glorifikadjo sebe kot žrtve. »Kdo nam vzdržuje našo omiko? Revež. Kdo našo umetnost? Zopet revež. Kdo vzdržuje naše cerkve? Revež. Kdo je naredil ta shod? Reveži. Revšdna slavi svoje zmagoslavje ob vsaki manifestadji ver­ ske misli in d m bolj globoko čutena je manifestacija, tem bolj se dviga moč reveža. Katoličanstvo daje revšdni nepopisen sijaj, daje j i moč, daje j i upanje« (Krek 1993, 205). Kajti »/t/rpljenje ima velevzgojen pomen. Trpljenje navaja doveka, da začne misliti, kaj je pač vzrok, da ne more doseči prave zadovoljnosti in sreče. Če pa doveštvo začne misliti, kaj je vzrok gorja in bede, bo kmalu prišlo spoznanje« (Krek 1933, 119). V analiziranih tekstih sta viktimizadja in mazohistična introjekcija problema­ tičnega odnosa s tujino razvidna iz naslednjih primerov. {

Evropska javnost nas je spet uvrstila na začelje med vsemi kandi­

datkami za vstop v Evropsko unijo, med najmanj priljubljene države. Pravzaprav se ne bi smeli čuditi, da nas Evropa ne mara. (Tednik Ptuj, 10. 5. 2001,12.)

{

AH se vam ne zdi, da vse skupaj ni več pogajanje, ampak le še dik­

tat E Z , ki nas že sedaj obravnava bolj kot nebodigatreba. (Družina, 28. 7. 2002, 23.)

Pravi odgovor torej ni divje upiranje, ampak predvsem slovenska notranja samosprememba. {

Slovenija se ne širi i n ne krči, le polepšat i n izboljšat se mora.

(Slovenska panorama, 23.7. 2003,24.)

Pri identifikaciji Slovencev z dano subjektno pozicijo je zanimivo to, da se poudarja­ jo predvsem negativne lastnosti, medtem ko so druge evropske nacije svojo identite­ to konstruirale predvsem na lastnostih, simbolih in dosežkih, ki jih same vrednotijo kot pozitivne, četudi to niso (npr. galska mitologija, kosovski mit itd.). Reprezentacija Slovencev kot naroda hlapcev pa nosi negativno konotacijo, čeprav so se pri vsto­ panju v EU kazali različni pozivi preseganja hlapčevske identitete. Imamo torej dve skrajnosti, na eni strani se hlapčevska identiteta kaže prek mazohistične introjekcije slovenskega odnosa z »Evropo«, na drugi strani se narodnobuditeljski diskurz zlah­ ka sprevrže v nacionalističnega, posebej ko se slovenska nacionalna identiteta kon­ struira v odnosu do »Balkana«. » B A L K A N « KOT D R U G I

Dolar (2003, 25-6) pravi, da vedno, ko se odpre vprašanje »nacionalne substance«, nujno trčimo tudi ob kopičenje tujkov, tujerodnih vrivkov, ki da jo ogrožajo in j i ne dajo dihati. Treba jih je nevtralizirati, izločiti in onemogočiti, jim odmeriti kakšen oddaljen prostor proč od oči javnosti. Po osamosvojitvi so ti tujki napolnjeni z vse­ bino socialistične in jugo-balkanske preteklosti. Po drugi strani pa so vplivi Zahoda dobili novo podobo »Evrope«, ki nas utegne pohrustati, in v kateri se bomo utopili, če ne bomo stopili v bran »lastnega«. Kot smo skušali pokazati, se je slovenska naci­ onalna identiteta v verjetno najmočnejšemu rezu v svoji zgodovini »pustila ujeti v al­ ternativo med fantazmami domačijskih mitov in fantazmo 'Evrope' na drugi strani« (Dolar 2003, 35). Do sedaj smo se ukvarjali s transpozicijo krekovskega diskurza pri obravnavanju odnosa med Slovenijo in Evropo, v nadaljevanju pa bomo prikazali še drugo plat konstruiranja slovenstva, tisto, ki se oblikuje v odnosu do »Balkana« in ju­ goslovanske socialistične preteklosti. Temelj te binarne dihotomizacije je razkol med pridnim, prizadevnim in učinkovitim Slovencem ter »lenim, kaotičnim in lažnivim Balkancem«. Gre seveda za razkol med »civilizirano Slovenijo« in »barbarskim Balkanom«, ki ga poosebljata sovražni tujec in notranji sovražnik - jugonostalgik.

NAZAJ V EVROPO

V analiziranih tekstih je ena najbolj razširjenih idej nedvomno ta, da je slovenska identiteta v svojem bistvu pravzaprav evropska, njena polpretekla jugoslovanska zgo­ dovina pa le motnja njene evropske esence. Povezovanje Slovenije z EU bo slovensko identiteto pripeljalo spet tja, kamor spada. »Navsezadnje smo v Evropi že od nekdaj, naši interesi so predvsem tu. Uradna pridružitev demokratični evropski družini bi morala biti le še formalnost« (Večer, 3. 10. 2003, 2) ali »Havel je čas komunizma označil kot čas laži, v katerem se identiteta ni mogla vzpostavljati, ali jo je Človek prikril ali so mu jo uničili ali pa so ga odstranili. Odtod današnji problemi z identifi­ kacijo« (Mag, 26. 3. 2003, 31). Patterson (2003,110,114) ugotavlja, da od leta 1991 Slovenci svoje države ne pojmu­ jejo več v kontekstu »Balkana«, temveč svojo deželo pojmujejo kot evropsko. Svojo identiteto posledično afirmirajo kot temelječo na tradiciji »Zahoda«. Podobno Bakič - Hyden (1995, 923) trdi, da se v Sloveniji pojavlja implikacija, po kateri se »prava« identiteta ljudi in skupin išče v predjugoslovanski preteklosti. Tisto, kar v tem kon­ tekstu najpogosteje konstituira »pravo« identiteto, je sklicevanje na njeno versko in kulturno »esenco«. Pridružitev Slovenije EU je bila podvržena naturalizaciji v smislu, da je pridružitev naravna posledica za evropsko državo, kakršna je Slovenija. Trditev, da je Slovenija v svojem bistvu evropska država, je uporabljena kot legitimizacija za zavračanje socialistične in na Balkan vezane preteklosti ter sredstvo za njeno legiti­ mirano drugačenje. Posledica je zanikanje komunizma kot dela slovenske identiete. Če pogledamo analizirane komentarje, se iskanje »evropske« identitete kaže v dis­ kurzivnih in jezikovnih značilnostih, ki se navezujejo na prostorsko (primer 1), zgo­ dovinsko (primer 2 in 3), versko (primer 4 in 5) in kulturno (primer 6) razsežnost. Primer 1: »Najprej seje treba zavedati, da nam ni trebarinitiv Evropo, ker v njej smo že, in to skoraj v njenem središču samem« (Primorske novice, 7. 2. 2003,16.) Poudarjanje geografske lege Slovenije legitimira slovensko kulturno in politično pri­ zadevanje za pridružitev EU. Središčnost slovenske prostorske lege je povezana z njeno »evropsko« identiteto. Poleg prostorskih so tu tudi zgodovinska dejstva, ki postanejo substancialna za re­ konstrukcijo slovenske identitete kot evropske. V primerih 2 in 3 »zgodovinski mi« deluje kot jezikovna kategorija, ki ustvarja kolektivno zgodovino slovenskega naroda. Primer 2: »/P/ozabljamo, da smo Slovenci že zdavnaj stanovali v Evropi.« (Večer, 24. 10. 2002,42.)

Primer y. »Od Karantanije, Trubarja, Pomladi narodov sredi devetnajstega, antifašističnega boja sredi dvajsetega in osvobodilne vojne koncem dvajsetega stoletja je jasno, da smo doma v EU, ne da bi se kaj prida selili.« (Delavska enotnost, 20. 3. 2003,15.) V teh primerih »mi« vključuje izjavljalca, naslovnika in tudi vse ljudi, ki niso pri­ sotni. Da bi konstruiral »velik namišljeni mi«, avtor vključi tudi Slovence, ki so del narodove preteklosti, in jim preprosto doda skupino sedanjih slovenskih bralcev in ostalih Slovencev. Za nameček je v prvem primeru Slovenija personificirana, kar še bolj vzbuja občutek kohezivnosti. Poleg navedenih so tu še pogosti na veri utemeljeni argumenti, ki jih najdemo pred­ vsem v verskem tisku. Ti evropskost Slovenije utemeljujejo na verski identiteti, ki jo Slovenija deli z »Evropo«. Primer^ »Tudi v naših dneh ostaja evropska duša enotna. Poleg skupnega izvora ima tudi iste krščanske in človeške vrednote.« (Družina, n . 8. 2002, 3.) Primer 5: »/S/aj smo v Evropi že 1200 let, odkar smo kristjani.« (Družina, 30.11. 2003, 28.) Primer 4 za konotiranje evropske duhovne enotnosti uporablja versko utemeljitev, argument iz primera 5 pa podaja enoznačno povezavo med krščanstvom, Evropo in Slovenijo: krščanstvo je enako Evropa, Slovenija je enako krščanstvo, torej Slovenija je enako Evropa. Podobno je argument za slovensko vključitev v EU in NATO legitimiran s predpo­ stavljenimi dejstvi o slovenski zgodovinski in kulturni esenci. Izpraševanje o esenci Slovenije in Slovencev postane nelegitimno, saj je dvom o tem, ali je Slovenija evrop­ ska dežela, nedopusten. Primer 6: »Menim, da izgubljamo veliko preveč energije z razpravami o tem, ali naj se pridružimo osnovnim organizacijam zahodnega sveta, kamor zgodovinsko in kulturno nedvomno sodimo.« (Delo, 1. 2. 2003, 8.) Na začetku 20. stoletja je »Evropa« ustvarila svojega Drugega, in to je bil »Balkan«. Posledično se na Balkan ni gledalo več kot samo na geografsko regijo, temveč je Balkan postal sinonim za plemenskost, nazadnjaštvo, primitivizem in barbarizem. Balkan postane »druga Evropa« (Todorova 1997, 3). Kot kaže naslednji primer, je prepoznavanje Slovenije kot evropske zahtevalo tudi vzpostavitev nasprotja med slo­ vensko identiteto in evropskim Drugim - torej »Balkanom«. {

»Še nekaj dni i n vsega bo konec, uspešna referenduma bosta nas

Slovence potisnila v drug svet, kjer bomo svobodno zadihali med /enakopravnimi/ evropskimi

narodi i n kjer bo ostal le še spomin na naše balkanske dogodivščine /na izsiljevanja, vojne, umore, atentate itd./- To bo izjemen zgodovinski preskok.« (Mag, 19. 3. 2003, 21.)

Po odcepitvi od Jugoslavije ideološka uniformnost, na kateri je bila zgrajena ko­ munistična Jugoslavija, ni mogla več biti skupni imenovalec. Ostale so le kulturne, jezikovne, verske in ekonomske razlike. Vsakršno prekrivanje ozemelj, jezikovnih podobnosti ali običajev je bilo opuščeno in zanikano. Slovenija je začela postajati drugačna od ostalih jugoslovanskih republik tako, da je poudarjala evropskost svo­ jega nacionalnega značaja kot bolj naprednega, uspešnega, delavnega, strpnega in demokratičnega za razliko od dozdevno primitivnega, lenega ter nestrpnega Balkana (Bakič - Hayden in Hayden 1992, 8,15). Kot ugotavlja Šarič (2004), se slovenski tisk izogiba terminu Balkan in njegovim izpeljankam, ko gre za opredeljevanje Slove­ nije. Ta termin ima namreč negativno konotacijo, saj ne označuje zgolj geografske lege, temveč ima predvsem politično konotacijo. Balkan se povezuje s kriminalom in predstavlja nevarnost. »Razprave o barbarskosti Balkana in potreba po intervenciji nanj je pomagala ustvariti občutek skupne identitete in namere Evropske unije.« (Šarič 2004, 391.) Hegemonski diskurz, ki se artikulira v danem trenutku, slovenstvo konstruira prek razlike do »Balkana«. Slovenska identiteta se tako znajde v simbolnem prehodu, ki ga dobro ponazarja naslednji naslov iz analiziranih tekstov: »Identiteta od Balkana do Evrope« (Mag, 26. 3. 2003, 31). Jasno je, da univerzalnost Evrope nastopi kot sistem vrednot, ki se mu nasproti postavljata komunizem in »Balkan«. Zato je povra­ tek h katoliškim vrednotam, vrednoti družine, pravice do življenja itd. prikazan kot povračilni ukrep proti nemoralni realsocialistični avtoriteti (Salecl 1994, 226). Kljub jasni usmerjenosti slovenske identitete v evropskost pa je bilo vendarle treba poiskati tiste elemente slovenstva, ki so »naravno« že od vedno bili evropski. Čas Jugoslavije in komunizma je bilo ob vstopu v evroatlantske povezave treba za­ menjati z evropskimi povezavami. »/N/aša država se je po dvanajstih letih negotove mednarodne tranzicije dokončno odcepila od Balkana in se pridružila razvitemu za­ hodnemu svetu. Sanje so takorekoč postale resničnost« (Mag, 27.11. 2002,19). Iz navedenega primera lahko z analizo implicitnih predpostavk izluščimo nekaj »zna­ čilnosti« Balkana. Ker izjava govori o razvitem zahodu kot najpomembnejši pridobi­ tvi opuščanja Balkana, gre pravzaprav za implicitno sporočilo, da je Balkan nerazvit. Dihotomizacija »Balkana« in »Evrope« je očitna. Balkan je vedno opisan z negativni­ mi oznakami, tako da se vse evropsko kaže kot večvredno. Naslednji primer še bolj nazorno utemeljuje, zakaj se je smiselno pridružiti EU.

{

Slovenija ima veliko zgodovinsko priložnost, da se i . maja 2004

dokončno odreče svojim komunističnim koreninam, ki sežejo globoko v čas pred letom 1991 /.../• Priključitev Uniji pomeni enkratno priložnost, da za večno prekinemo s propadlo jugoslovansko miselnostjo /.../• Slovenija bo s prvim majem 2004 i n pridružitvijo E U dobila tudi priložnost, da se nepreklicno odreče pogubni balkanski inflacijski navadi i n sprejme temeljno ekonomsko pravilo zahodnega sveta /.../• Hkrati bo ta dan velik poraz za vse jugonostalgike, ki ne morejo i n nočejo pretrgati svoje balkanske popkovine s komunistično dediščino propadle Jugoslavije. (Mag,

27.11. 2002,19.)

V jezikovnem smislu Slovenija ponovno zavzema personificirano podobo. Reprezentirana je kot otrok, ki se odcepi od svoje balkanske »matere«, s čimer je izražena težnja po prehodu k univerzalnemu zakonu Evrope. Čeprav je nova slovenska iden­ titeta konstruirana glede na svojo balkansko in socialistično preteklost, je prehod k evropskosti še vedno do neke mere negotov. Negotovost se kaže predvsem pri vpra­ šanju, ali je Slovenija res uspela opustiti svojo »balkansko« identiteto, kajti pogoj identifikacije z evropskostjo povsem izključuje prisotnost balkanskosti. {

(Ne)pravi Evropejci /.../. Čeprav si kar naprej prizadevamo, da bi

Evropo prepričali, da nismo Balkan /.../, kar naprej ustvarjamo vtis nekakšne konfliktnosti i n nenormalnosti, lahko bi rekli politične blaznosti, kar je tako značilno za Balkan. (Tednik Ptuj, 10.

5. 2001,12.) Ostaja seveda kanček grenkobe, ker v Sloveniji kampanja za referenduma ni potekala v najbolj omikanem ozračju. Še zlasti v kampanji o vstopu v zvezo Nato so se nekateri posluževali prostaških prijemov i n osebnih žalitev. Ne eno i n ne drugo ne bi smelo spadati v politiko, še zlasti pa ne v omikano srednjeevropsko državo. /.../ »/E/vropski« namreč nisi samo zato, ker so te sprejeli v elitni klub, »evropski« si, če se znaš tako tudi obnašati. (Večer, 27.3. 2003,7.)

Ločevanje med »civilizirano Evropo«, katere del bodo tudi Slovenci, če bodo »po­ pravili« svoje obnašanje, in »neciviliziranim« Balkanom, je dihotomija, na podlagi katere se konstituirajo razlike med Subjektom in Drugim. Znebiti se »balkanske« identitete pomeni vstopiti med »civilizirane« narode, postati »normalen«, diplomat­ ski in uglajen. Zato bo Slovenija pripravljena za svojo novo (evropsko) identiteto šele, ko se bo znebila vseh značilnosti »balkanskosti«. Slovenija mora torej svojo identite­ to konstruirati z zanikanjem svoje »balkanskosti«. Pri tem je zanimivo, da »Balkan« in komunizem postaneta eno in isto, sinonima za vse negativno, saj se v večini primerov med obema postavlja enačaj. Komunizem je

razumljen kot politična uresničitev balkanskega etosa. Označevalci za Balkan so: ka­ otičen, zakoten, cirkuški. »Politika na Balkanu ali balkanski cirkus« (Nedeljski dnev­ nik, 16. 3. 2003, 9). Označevalci komunizma pa: nedemokratičen in lažniv. Tudi nasproti komunizmu stoji univerzalnost Evrope. Evropa pomeni sistem vrednot, v katerih komunizem nima svojega mesta. Mit Evrope vsebuje svetle naracije vrednot, kot so svoboda, demokracija, blaginja, solidarnost, moderna tehnologija, predvsem pa visoka kultura (Puntscher Riekmann 1997, 64-5). »V vsakem primeru je vključi­ tev v Evropsko zvezo za Slovenijo in Slovence nova stopnja k demokratizaciji, evrop­ skim kulturnim in miselnim vzorcem« (Demokracija, 8. 8. 2002, 3.) Osnovna ideja, ki oddaljuje Slovenijo od Balkana in »komunizma«, je zasledova­ nje modela evropske demokracije. Demokratizacija je velikokrat izpostavljena kot temeljna pridobitev Slovenije ob vstopu v EU. Paradoks zasledovanja demokracije Derrida obrazloži s pojmom »prihajajoče demokracije« (democracy to-come). Der­ rida (v Fritsch 2002, 578) trdi, »da je ideja obljube vpisana v idejo demokracije: ena­ kost, svoboda, svoboda govora, svoboda tiska - vse te stvari so kot obljube vpisane v demokracijo. Demokracija je obljuba. Zato je /.../ edini režimski ali politično orga­ nizacijski pojem, v katerem je zgodovina kot neskončno izboljševanje in doseganje popolnosti vpisana v pojem. Torej gre za zgodovinski pojem skoz in skoz in zato mu pravim »prihajajoči« (to come)«. Demokracija je obljuba tudi v smislu, da je na različnih delih sveta in v različnih obdobjih pojem demokracije vedno dobival nove pomene. V Sloveniji pa se je demokracija vzpostavila predvsem kot zanikanje »komunizma in balkanizma« in se je tesno vezala na vse »evropsko« ter hkrati na vse, k čemur mora Slovenija stremeti. V tem smislu je postala mit politične levice in desnice ter se konstituirala kot imaginarno. NACIONALISTIČNI DISKURZ

Po osamosvojitvi je v Sloveniji vzniknila rodoljubna retorika, ki je bila mestoma obarvana nacionalistično. Nacionalistični diskurz se pogosto vrti okrog esencialističnega vprašanja, kakšna bi morala biti prava in resnična slovenska identiteta, kaj izgrajuje slovensko nacionalno substanco in katera kontinuiteta slovenske identite­ te se mora ohranjati. Pogosto avtorji pri tem zapadejo v diskriminacijo, stereotipe, nacionalizme in marginaliziranje, ko se vprašanja nanašajo na vlogo Drugega. Z drugimi besedami, na delu je orientalizem (Said 1996) ali v našem primeru: balkanizem. Todorova (2001) pravi, da je balkanizem izraz za nekritično in predpostavljeno pripisovanje negativnih značilnosti Balkanu. Podobno kot pri Saidu gre za zahodni pogled na Balkan kot na imaginarni prostor, pri čemer sta posploševanje in poeno­ stavljanje utemeljena na kulturnih, verskih ter etničnih predsodkih. Močnik (2003) poudarja, da balkanizem ni nekaj, kar loči balkanske države od Evrope, ampak njiho­ vo specifično sredstvo za vključevanje v mednarodni sistem. Sicer pa ta iluzija loče-

vanja podpira in ustvarja lastno bistvo tega vključevanja: vzdržuje balkanske države v podrejenem položaju. »Balkanizem je mešanica laskanja, ki hoče v 'Evropo' in trenutnega hegemona napeljati k priznanju, da ta ali ona dežela ne sodi na 'Balkan', in mobilizacijskega progresizma, ki domorodce spodbuja, naj se potrudijo in doka­ žejo, da niso 'Balkan'« (Močnik 1999,146). Orientalistična ideologija Balkana je tako mehanizem za zagotavljanje mednarodne nadvlade. Primer sinergije nacionalističnega diskurza, ki se utemeljuje na občutku nacional­ ne ogroženosti in dualnosti orientalističnega diskurza, je naslednji: »Na Kolpi bo v prihodnjih letih vzpostavljena šengenska meja, zaščitena z močjo zveze NATO. Balkan s tem ne bo več stalen vir ogrožanja in izsiljevanja naše države, ampak kve­ čjemu izletna točka« (Gorenjski glas, 4.4.2003, 6). V tej izjavi je zanimiva dualnost med geopolitično delitvijo s sklicevanjem na vojaško varovanje nacionalne meje in orientalističnim pojmovanjem »Balkana« kot prevzetostjo nad romantičnim, nostalgičnim in eksotičnim krajem, kamor gremo na oddih. V nacionalističnem diskurzu je sklicevanje na nacionalno ogroženost in vojaško retoriko pravzaprav stalnica. Ker je bilo jedro jugoslovanskega spora v odnosu med Slovenijo in Srbijo, so pogosta personifikacija balkanske grožnje Srbi. »Dogajanje v Srbiji nas opozarja, kako prav je bilo, da smo se Slovenci osamosvojili in odšli iz balkanskega kotla. Vstop v Evropsko zvezo in Nato pa bo pomenil dokončno slovo od Balkanskega zakotja« (Demokracija, 20. 3. 2003, 3). »Balkan« je torej »zakoten kotel«, v katerem vrejo etnični nemiri, ki bi lahko ogrožali Slovenijo, medtem ko bo Evropa za Slovenijo pomenila predvsem demokracijo, v kateri jo bo varovala zveza NATO. »Nato pa kot severnoatlantska vo­ jaška zveza varovalni dežnik pred morebimimi novimi fašizmi, nacizmi in komunizmi /.../. Naše članstvo bo pomagalo /.../ ideološko in politično očistiti naš prostor /.../. Dokončno bo našla državljansko pravico v našem prostoru resnica« (Družina, 13. 4. 2003, 56). Če želi Slovenija postati evropska, bo morala očistiti svojo regijo in družbo vsega, kar bi lahko bilo nedemokratično, pri tem se izjava z metaforo »varo­ valni dežnik« ponovno sklicuje na varovanje s strani NATA. Kot smo že omenili, in kar bomo kasneje pokazali še na primeru izbrisanih, homogenizacija slovenstva ne nastopi zgolj zaradi zunanjega sovražnika, ki prihaja z »Balkana«, temveč je nacionalna ogroženost postala močna točka identifikacije, tudi kadar je sovražnik notranji. Nacionalizem je namreč ideološki način, kako individuumi doživljajo svoje najbolj vsakdanje, konkretne zgodbe, način, kako zanje najdejo krivca. Svojo moč gradi na ustvarjanju specifičnih fantazem nacionalne ogroženosti.

{

Nacionalna identifikacija 2 »našo vrsto« namreč vselej temelji

na fanta2mi sovražnika, tujca, ki se je vrinil v našo družbo i n nas nenehno ogroža s svojimi

rravadami, diskurzom, rituali, ki niso »naše vrste«. Karkoli ta Drugi dela, nas ogroža že s samim obstojem. Fantazma tega, kako »Drugi« živi na naš račun, lenari, izkorišča itd., se vedno znova oblikuje v skladu z našo željo. Tako je npr. večen očitek priseljencem, da so lenuhi, brez delovnih navad itd., hkrati pa se j i m očita, da kradejo naša delovna mesta. (Salecl 1993,148.)

Sovražnik ima navadno svojo lastno etnično in politično identiteto. Včasih je lahko notranji, tj. etnično drugačen Drugi, ki živi na slovenskem ozemlju, spet drugič gre za političnega nasprotnika, ki se ga obravnava kot obrobnega in nepomembnega za­ radi drugačnih političnih stališč. Skratka, vse družbene skupine in akterji, ki naspro­ tujejo vstopu v NATO, so bili konstruirani kot notranji sovražnik. Kot je razvidno iz naslednje izjave, je med temi skupinami postavljen enačaj, saj jih z zornega kota nasprotnega antagonističnega tabora združuje en in isti označevalec - nasprotovanje NATU. Na ta način aktivisti, ki so javno agitirali proti vstopu v zvezo NATO, Srbi, »tujerodci« in civilna družba postanejo del iste ekvivalenčne verige, ki ogroža slo­ venstvo. {

Natu nasprotujejo tudi vsi pri nas živeči Srbi, ki so ob osamosvo­

jitvi na lahek način prišli do slovenskega državljanstva. (Demokracija, 5.12. 2002,31.)

Ko sem jih videl n a zadnjih demonstracijah v Ljubljani, sta bila zunanjost i n vedenje večine udeležencev takšna, da bi j i m že v naprej molil uro i n denarnico, če bi jih zvečer kje srečal na samem, samo da me ne bi še pretepli. Zato je sramota za večino Slovencev, da dopuščamo, da taki ljudje predstavljajo i n krojijo naše mnenje o vstopu v Nato! (Demokracija, 5.12. 2002,31.)

Mar bomo Slovenci zares dopustili, da n a m neke obrobne skupine i n tujerodci /mišljeni so Srbi, op. a./ narekujejo, kako naj se odločimo? (Demokracija, 5.12. 2002,31.)

V zadnjem primeru je razlikovanje med »Slovenci« in »tujerodci« ali »marginalnimi skupinami« še bolj očitno, ker je beseda »Slovenci« tudi semiotsko izpostavljena z odebeljenim tiskom, tako da ima dodatno »moč« pri interpeliranju bralca v Slovenca. V nadaljevanju se bomo ukvarjali predvsem s tem, kako se zgoraj prikazana diskur­ zivna praksa konstrukcije slovenstva pravzaprav vzpostavi kot zaledje nacionalistične politične prakse, ki ima za posledico politiko izključevanja. Z namenom ponazoritve te povezave bomo predstavili primer izbrisanih.

I

z <

— ot

m N

O N

ot tO

L5 Nacionalistični, tradicionalistični in proevropski diskurz so se v slovenskih medi171 jih kazali že pred letom 2000. Pravzaprav so bili stalnica že vse od osamosvojitve dalje. Prej smo predstavili diskurze v obdobju vstopanja Slovenije v e v r o a t l a n t s k e t i povezave, v nadaljevanju pa se bomo posvetili primeru izbrisanih in diskurzom, ki : se konstruirajo okrog izbrisa in izbrisanih. Naj še poudarimo, da se naša analiza prij mera nima namena ukvarjati s pravnimi in socialnimi vprašanji položaja izbrisanih ali z etnografijo njihovega vsakdanjika. Na to temo so bile v Sloveniji že objavljene obsežne in kakovostne študije (glej Dedič in drugi 2003; Zorn 2003; 2009; Zorn in Lipovec - Čebron 2008; Jalušič in Dedič 2007), leta 2007 pa je Časopis za kritiko znanosti izdal tudi tematsko številko z naslovom Zgodba nekega izbrisa, ki je k pro­ blematiki skušala pristopiti dokaj celostno.

KRONOLOGIJA

IZBRISA/NIH

Kronologija izbrisa se začne že s plebiscitom leta 1990 in nadaljuje leto kasneje, ko Skupščina RS začne obravnavo predloga Zakona o tujcih. Dve stranki (ZSMS-LS in ZKS-SDP) sta takrat predlagali amandma k 81. členu tega zakona, ki predvideva, da se državljanom SFRJ, k i so državljani druge republike in ne vložijo zahteve za dr­ žavljanstvo RS, imajo pa v RS prijavljeno stalno prebivališče ali so v njej zaposleni, izda dovoljenje za stalno prebivanje v RS (Dedič in drugi 2003, 141). Amandma ni bil sprejet, češ da bo vprašanje predmet meddržavnih pogodb. Istega leta sta bila po­ sledično sprejeta Zakon o državljanstvu RS, ki v 40. členu predvideva, da državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita prijavljeno stalno prebivališče v RS, pridobi državljanstvo RS, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo za pridobitev državljanstva. Na tej podlagi je nato približno 172.000 oseb dobilo slovensko državljanstvo. Sprejet pa je bil tudi Zakon o tujcih, ki je v 81. Členu pred­ videval, da za tiste pripadnike bivših republik SFRJ, ki po prej navedenem postopku

ne oddajo vloge za pridobitev državljanstva RS ali pa jim vlogo zavrnejo, pričnejo veljati določbe Zakona o tujcih. Brez ustrezne zakonske podlage ter upravne odločbe in ne da bi jih o tem obvestili, jim je Ministrstvo za notranje zadeve RS odvzelo zako­ nito pridobljen status oseb s stalnim prebivališčem v RS. S tem dejanjem je 18.305 ljudi izgubilo vse pravice, povezane s statusom stalnega prebivališča. Posledično so jim na občinskih upravnih enotah postopoma odvzeli dokumente in jih napotili na urejanje statusa tujca. Veliko jih zaradi vojne, drugih okoliščin in birokratskih za­ pletov statusa ni moglo urediti ali pa so se pri tem soočali z velikimi težavami. Leta 1994 so se izbrisani začeli obračati na Helsinški monitor Slovenije, ki je začel javno opozarjati na problem izbrisa. Leta 1999 je Ustavno sodišče RS razsodilo, da Zakon o tujcih v določenih Členih ni v skladu z Ustavo RS ter da je izbris neustaven, ker ni imel zakonske podlage. Ustavno sodišče RS je zakonodajalcu naložilo, da v šestih mesecih spremeni zakon tako, da bo v skladu z ustavo. Nekaj mesecev kasneje je Ustavno sodišče RS izdalo še odločbo, v kateri razsodijo, da je 3. odstavek 40. člena Zakona o državljanstvu RS v neskladju z Ustavo RS. Leta 2002 je bilo na Ptuju ustanovljeno Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS). V naslednjih letih so se začele redno izvajati različne dejavnosti v zvezi z izbrisanimi. Od tiskovnih kon­ ferenc, okroglih miz, kulturnih dejavnosti, protestnih shodov do gladovnih stavk itd. Večinoma se je vse to dogajalo pod okriljem DIPS-a in v povezavi z nekaterimi nevladnimi organizacijami Slovenije. Javna in politična debata na temo izbrisanih je dosegla vrhunec leta 2004 v času državnozborskih volitev. V tistem obdobju je tedanji minister za notranje zadeve Rado Bohinc skušal začeti izdajati prve odločbe, ki bi uredile status izbrisanim, a je bila opozicija premočna. Leta 2004 se je izvedel tudi referendum o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih, ki naj bi uredil njihov status. Na referendumu je 94,7 odstotkov volivcev glasovalo proti zakonu (Pistotnik 2007; Dedič in drugi 2003; Zorn 2003). Vse do danes status izbrisanih ni rešen, vsako leto se zvrstijo številne peticije, akcije, shodi in ostale dejavnosti civilne družbe, nevla­ dnih organizacij ter izbrisanih, ki na to opozarjajo. Jeseni 2008, ko je vodenje Mi­ nistrstva za notranje zadeve RS prevzela ministrica Katarina Kresal, je bilo ponovno obljubljeno reševanje statusa izbrisanih, ki jih je bilo po podatkih ministrice okrog 25.700. Pričelo se je izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim in posledično se je vnela ostra javna in politična razprava med vladnimi strankami ter opozicijo, ki se še vedno nadaljuje. Novela zakona MNZ, ki naj bi dokončno pravno uredila status izbrisanih, je v času zaključevanja pričujočega dela tik pred parlamentarno razpravo. ANTAGONIZEM DISKURZOV O IZBRISANIH

V zvezi s problemom izbrisa sta se v javnosti oblikovali dve antagonistični pozici­ ji, ki smo ju razbrali pri analizi komentarjev. Prva zagovarja pravice izbrisanih in meni, da je izbrisanim treba vrniti pravice, povezane z vrnitvijo statusa državljanstva,

druga pa to možnost zavrača, saj meni, da izbrisanim ni bila storjena nikakršna krivica, in posledično izraža nestrinjanje z urejanjem problema izbrisa. Prva pozi­ cija je torej zagovorniška in o diskurzu, ki ga »producira«, bomo govorili kot o zagovorniškem diskurzu. Druga predstavlja njen antagonistični pol, ki se utemeljuje predvsem na nacionalističnem diskurzu. Zagovorniška pozicija je tista, ki ob vstopu v antagonistično polje oblikuje in naslovi svojo zahtevo na oblast. Ko določena sku­ pina oblikuje zahtevo, se v političnem prostoru lahko odvijejo trije različni scenariji naslavljanja te zahteve na oblast. Prvi se zgodi, ko oblast zahtevi ljudstva ugodi in tu seveda nadaljnjih problemov ni več. Druga možnost je oblikovanje t. i. demokratične zahteve, ki - izpolnjena ali ne - s strani oblasti ostaja izolirana, heterogena. Plural­ nost zahtev, ki s svojo artikulacijo konstruirajo širšo družbeno subjektivnost, pa ime­ nujemo zahteve ljudstva (Laclau 2008a, 67). Te začenjajo utemeljevati ljudstvo kot družbenega akterja. Tako se ekvivalenčna veriga zagovorniškega diskurza artikulira na demokratični zahtevi po urejanju statusa izbrisanih. Zahteva je politična do mere, do katere javno izraža nestrinjanje z normami določene prakse ali sistema praks, če to počne v imenu nekega načela oz. ideje. Pri tem je radikalna politična zahteva tista, ki javno nasprotuje neki temeljni normi, praksi ali režimu in si prizadeva za vzposta­ vitev novega režima. Npr.: zahteva zaposlenih v sodstvu za zvišanje plač bo le malo pripomogla k omajanju dominantnih pravil institucije sodstva; zahteva, ki kljubuje izključevanju manjšin, pa je lahko radikalna. Hegemonska politična zahteva, radi­ kalna ali ne, nasprotuje obliki režima tako, da posploši svojo relevantnost, tako da jo razširi tudi na druge institucije in prakse (Glynos and Howarth 2007,116). V anali­ ziranem obdobju so to verigo ekvivalenc zagovorniškega diskurza tvorile nevladne organizacije (Amnesty International, Helsinški monitor Slovenije), Mirovni inšti­ tut, varuh Človekovih pravic, Forum za levico, del kritične intelektualne javnosti oz. posamezni intelektualci s področja družboslovja, humanistike in umetnosti, DIPS, Ustavno sodišče RS, Matevž Krivic, del novinarske javnosti, občasno pa tudi politič­ ne stranke t. i. levice oz. posamezni politiki. Prej partikularne zahteve teh akterjev so našle skupni univerzalni cilj v praznem označevalcu ekvivalenčne verige, v kate­ ro se se povezale. Kot univerzalno se konstituirajo ideje demokracije in človekovih pravic. Nasproti temu taboru se artikulira trenutna oblast, rekli ji bomo kar zatiralni režim, kot temu pravi Laclau (2008a, 116), ki z različnimi argumenti (ekonomskimi, pravnimi, nacionalističnimi itd.) nasprotuje ureditvi statusa izbrisanim. Na strani zatiralnega režima je v času izbrisa nastopila Demosova vlada, slovenski birokrati (imenovani tudi birokracija ali slovenska administracija), Ministrstvo za notranje za­ deve RS, Igor Bavčar in nekateri drugi takratni politični akterji ter birokrati, povezani z izbrisom. V letu 2004 so to predvsem posamezniki, povezani s t. i. pomladnimi strankami, ter komentatorji Maga in Demokracije. Splošneje je v komentarjih in izjavah kot zatiralni režim evidentirana tudi slovenska država, Slovenija, slovenska oblast, saj se ji večinoma pripisuje nasprotovanje ureditvi statusa izbrisanim.

IZBRISANI KOT TERMIN

Kot smo poudarili že v poglavju o KAD, se analiza besedišča ukvarja predvsem s posameznimi besedami. Besede namreč nosijo konotativne pomene, ki odražajo družbene vrednote ali sodbe ter odnos tistega, ki izjavlja, do predmeta, do katerega se opredeljuje. Izbira besed je pogosto rabljena za polariziranje skupin na »nas« in »druge«. Začnimo zato pri izbiri besed, s katerimi komentatorji povezujejo ali zamenjujejo besedo izbrisani. Najprej so tu pogosto rabljene besede, ki konotirajo anonimnost in nedoločljivost: »množica«, »nekateri«, »ženske in moški«, »imena in priimki« (»število državljanov Slovenije bo nenadoma naraslo za 18.300 imen in priimkov« (Delo, 13.4. 2003, 5). Jezikovno gledano, avtor s tem ustvarja sinekdoho, saj določeno število 18.305 izbrisanih zamenjuje z nedoločenim. V tem primeru ima to dejanje lahko več konotacij, ena je nedvomno ta, da se na izbrisane gleda kot na anonimno in abstraktno množico ljudi, pri katerih nas ne zanima njihova indi­ vidualnost. Ta anonimnost in nedoločljivost ustvarja depersonalizacijo, ki otežuje identifikacijo občinstva s problematiko izbrisanih. Druga možna interpretacija je, da se s to »številčno metonimijo« tipa »armada ičev« (Več, 14.4. 2006, 5) ustvarja občutek grožnje, saj je beseda »armada« sposojena iz vojaške terminologije. Imamo pa tudi različne zapise besede izbrisani. V komentarjih, v katerih komenta­ torji dvomijo o obstoju problema izbrisanih, se beseda zapisuje med narekovaji, s katerimi avtorji izjav sporočajo svoj dvom in se semiološko ogradijo od obstoja pro­ blematike izbrisanih: »Uporaba termina 'izbrisani' je zavajajoča« (Delo, 8.11.2003, 5); »v Sloveniji nimamo izbrisanih, imamo pa prebrisane oblastnike z dvojno mora­ lo, ki vtem primeru delujejo proti lastnim državljanom« (Delo, 9.1.2004, 5); »Sku­ pina 'izbrisanih' pa že ves čas izkorišča svojo izbrisanost za javno izpostavljanje in izsiljevanje paketne rešitve« (Slovenske novice, 28. 2. 2008, 21). V tem primeru o izbrisanih govorijo tudi kot o t. i. izbrisanih, pri čemer t. i. ponovno izraža dvom o obstoju kategorije. Naslednji pomenljiv način nanašanja na izbrisane je razlika v zapisovanju besed Ne.slove.nci, neslovenci in »Neslovenci«. V prvem primeru se zapis nanaša na pripadnike etničnih skupin, ki niso slovenske. Pri tem velika začetnica sporoča enakopravnost Neslovencev s Slovenci. V drugem primeru, ko se nesloven­ ci piše z malo začetnico, je poudarjena razlika med Slovenci in neslovenci: »Mnogi neslovenci, ki živijo v Republiki Sloveniji, so to uredili v določenem času, najbolj zagrizeni pa so čakali, kdaj bo Slovenijo njih Slobo znova pokoril« (Demokracija, 5. 6. 2003, 65). Pri tem izraz Slovenci zavzema primat nad izrazom neslovenci. V tretjem primeru je beseda Neslovenci postavljena med narekovaje, kar sporoča, da je kategorija Neslovencev pravzaprav posplošen in nekorekten politični konstrukt. Večkratno ponavljanje konteksta v skladu z rabo teh treh različnih zapisov nam kaže, da odločitev za enega izmed zapisov ni naključna, temveč motivirana.

Izbrisani so tudi posplošeni kot zadeva, afera in kategorija izbrisanih. Predvsem iz­ jave z močnimi potezami nestrpnosti ali ironizacije uvajajo spremembe v poime­ novanju izbrisanih, tako da uvajajo slabšalne oznake in jih naslavljajo kot: južnjake (Mag, 14. 5. 2003, 78), odpisane, ubrisane, nabrisane, pod Alpami živeče osebke, »Poletno obupana /predsednica slovenskega Helsinškega monitorja Slovenije Neva Miklavčič Predan op. a./ nad usodo šest tisoč iz registra stalnih prebivalcev Slovenije izbrisanih pod Alpami živečih osebkov. Bodisi zaradi nevednosti bodisi zavoljo malomarnosti niso pravočasno zaprosili za slovensko državljanstvo. Oči­ tno pač misleč, da so tako ali tako Slovenci« (Slovenske novice, 12. 7. 2002, 10). Večinoma te jezikovne operacije delujejo tako, da skušajo izprazniti sedimentiran oz. »prvotni« pomen besede ter s pomočjo ideološke operacije nadomestiti pomen besede izbrisani. (EVROPA = DEMOKRACIJA = Č L O V E K O V E PRAVICE) * BALKAN

Kot smo že poudarili, se je v drugi polovici osemdesetih let demokratično gibanje v Sloveniji zavzemalo za svoboščine posameznika, pluralnost političnega prostora, avtonomijo civilne družbe, demilitarizacijo in tržno ekonomijo. Pravice žensk in manjšin so prav tako postale sestavni del novega zanimanja za spoštovanje člo­ vekovih pravic in demokratičnih standardov. V začetku devetdesetih let so se te liberalne ideje konkretizirale v osamosvojitveno politiko Slovenije (glej Zorn 2009) ter se v devetdesetih letih umestile na evropski politični in ideološki zemljevid. Ves čas smo po malem že načenjali raziskovanje teze, da se je poosamosvojitvena Slovenija konstituirala na ideji demokracije in človekovih pravic, ki jih prinaša ter hkrati implicira oddaljevanje od »Balkana« in približevanje Evropi. Skladno s tem se je tudi v Sloveniji izoblikoval »stil metapolitike, ki človeka in državljana pojmuje kot eno in isto, kot posameznika, ki uživa univerzalne vrednote človekovih pravic, utelešenih v sodobnih demokracijah« (Rancière 1995, 69). Tako se demokracija in človekove pravice oblikujejo v temeljni vrednoti nove Slovenije, predvsem pa nastopijo kot ideje, ki naj bi se najbolj oddaljevale od t. i. »Balkanskega barbarskega etosa«. Kot razlika do iracionalne vojne na Balkanu, ki se je razbesnela kot posledi­ ca totalitarnega političnega režima, se je Sloveniji Evropa kazala kot multikulturna sinergija civiliziranih narodov, kot demokratično trdna in kot zaščitnica vseh tistih človekovih pravic, ki so bile v devetdesetih letih na Balkanu sistematično kršene. Iz­ gradnja enačaja demokracije, človekovih pravic in Evrope kot praznega označevalca se utemeljuje na jasnem razločevanju evropskega in »balkanskega« etosa. {

/Z/godba o izbrisanih je del Slovenije potegnila v iracionalno in

ksenofobno slepoto, skregano z logiko pravne države i n človekovih pravic, s tem pa si je Slovenija seveda dala slabo božično darilo za leto, v katerem vstopa v Evropsko unijo. Ne samo zato, ker si

zastrupljamo odnose doma, ampak tudi zato, ker veljajo v Bruslju take kršitve človekovih pravic za nedopustne. (Dnevnik, 27.12. 2003, 5.)

Najprej so trdili, da se kaj takega, kot je izbris 30.000 ljudi /.../, v družbi, ki se ne sramuje svojih demokratičnih vrednot, ne more zgoditi. To bi vendarle bil padec v barbarstvo, ki ga prakticirajo tam čez na Balkanu. (Večer, 1. 3. 2003,34.)

Tudi v naslednjih primerih se v kontekstu problematike izbrisanih izgrajuje dihotomija med demokratično evropskostjo in barbarskim Balkanom. { Zagovorniki referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih pa so zame bumbarji leta, saj zagovarjajo in počnejo nekaj, kar bo Slovenijo v očeh Evrope uvrstilo ob bok Šešljevi Srbiji i n Hrvaški iz časov njene najbolj trde nacionalistične politike. (Dnevnik, 3.1.

2004, 8.) Ustavno sodišče je torej ponudilo preprosto rešitev problema izbrisanih, a se ga je slovenska poli­ tika tik pred vstopom v Evropsko unijo lotila po balkansko. Z veliko mero nestrpnosti, enostran­ skih razlag i n tudi ksenofobije. (Delo, 3. 2. 2004,1.)

Četudi zgornje izjave na videz zagovarjajo pravice izbrisanih, jih gre na konotativni ravni brati kot implicitne predpostavke, iz katerih razberemo konstruiranje dihotomije med »Evropo« in »Balkanom«. Paradoksalno, zagovorniški diskurz tu reproducira prav stereotipne predstave, ki so podlaga za drugačenje »Balkana« s posledico konstruiranja balkanizma in orientalizma. Zdi se, da se prav zaradi bojazni »zdrsa« ali »padca«, torej nazadovanja v okvire neciviliziranega »Balkana«, izbrisani kažejo kot problem, ki ogroža konstrukcijo univerzalnega označevalca, ki se dogaja z mitologizacijo evropske demokracije. { V demokraciji smo namreč pred zakoni enaki vsi, ne glede na svo­ je politično, versko i n nazorsko prepričanje. /.../ Spremeniti spoštovanje sodb ustavnega sodišča, kar je svojevrstno norčevanje iz demokracije. Tak način razmišljanja o pravu i n demokraciji vsaj za moj okus pomeni pravo civilizacijsko katastrofo i n negacijo vsega, za kar se Slovenija deklara­ tivno zavzema na poti v Evropo. (Dnevnik, 7. 2. 2004, 5.)

Osnovno načelo nove slovenske države se je sklicevalo predvsem na spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in demokracijo. »Evropa« se je pričela izgrajevati kot Drugi. Kazala se je kot idealizirano utelešenje demokratičnih vrednot, ki jih mora zasledovati tudi Slovenija. Lahko bi dejali, da se v lacanovskem smislu Evropa

konstruira kot »subjekt, za katerega se predpostavlja, da ve« - kot Drugi, za katerega se predpostavlja, da je že spoznal »resnico«, ki se kaže v univerzalnih demokratič­ nih standardih in spoštovanju človekovih pravic. V tem okviru izbrisani pravzaprav nastopijo kot simptom slovenske demokratičnosti, zato zagovorniški diskurz izbris vidi kot napako. {

Samovšečno podobo mlade Republike Slovenije, ki se v svoji ustavi

razglaša za pravno i n socialno državo, v bolj objektiviziranem zrcalu kazi temen madež. V mislih imam hude kršitve temeljnih Človekovih pravic, ki se že tudi več let dogajajo prebivalcem naše države, ki /.../ so se znašli v kolesju naše državne birokracije. (Dnevnik, 4. 6.1996, 2.)

To napako je treba prekoračiti, da bi se Slovenija lahko identificirala z evropsko de­ mokracijo. Za zagovorniški diskurz je torej »Urejanje statusnih vprašanj 'tujcev' /.../ zdaj predvsem vprašanje demokratične zrelosti slovenske države in njene kredibilnosti pred zunanjim svetom« (Svobodna misel, 14. 3. 2003, 6). Pri tem so izbrisa­ ni neprijeten problem, ki ga je dolžna rešiti takratna vlada, kajti: »Ena od verjetnih razlag je, da bo Slovenija kmalu prevzela predsedovanje Sveta EU in takrat bo moral premier Janez Janša odgovarjati na neprijetna vprašanja o izbrisanih« (Večer, 3.11. 2007, 5); »Tako je Nedvomno (da) gre za najhujšo oziroma najbolj množično kršitev Človekovih pravic v samostojni Sloveniji. M i pa upajmo, da ne bo še tujina opazila, kaj se je dogajalo v domnevno idealni novi Članici Unije. Naj sramota ostane doma« (Dnevnik, 15.1. 2004). Ob tem je pomembno, da se poleg razlikovanja do »Balkana« vzpostavi in zariše razlika tudi med starim totalitarnim komunističnim režimom, v katerem je bilo nedemokratično kršenje človekovih pravic kontekstualizirano v okvir totalitarnega sistema, in novim slovenskim demokratičnim etosom, ki se ne sklada s kakršnokoli kršitvijo človekovih pravic.

{

I n ne pozabimo - Evropo bodo bolj kot seznam ljudi, ki so v

prejšnjem režimu počeli nečednosti, zanimali spiski tistih, ki j i m je njihove temeljne pravice kršila po letu 1989 nastala evropska i n demokratična Slovenija. (Dnevnik, 10. 5. 2003, 5.)

Kot priča naslednja izjava, se poleg izpostavljanja nove demokratičnosti v odnosu do označevalcev, kot so Bog, partija in narod, preteklih režimov - monarhije in komu­ nizma, človekove pravice, demokracija in pravna država izgrajujejo kot univerzalni meta etos, na katerem se utemeljuje zagovorniški diskurz.

{

/V/saj načeloma lahko Človeške družbe obstanejo in delujejo le, če

se strukturirajo okoli nekaterih skupnih vrednot, Id so v svojem bistvu tako temeljne, da jih ni

dovoljeno kršiti ali spoštovati le deloma. Te skupne vrednote pa so v sodobnih družbah utelešene v človekovih pravicah, v pravni državi i n tržnem gospodarstvu, ne pa v Bogu. Partiji ali Narodu. Okoli Človekovih pravic i n pravne države namreč kratkomalo ne more biti barantanja.« (Dnevnik, 3. i . 2004, 8.)

Pri tem se izbrisani kažejo kot politični problem, saj da je politika (je) menda res tako pokvarjena, da si brez predsodkov kuje lastne dobičke celo na Človekovih pravicah i n temeljnih svoboščinah. (Delo, 27.12. 2003, i.)

V demokracijo in človekove pravice ni mogoče dvomiti. Okrog njih ne more biti po­ litičnega trgovanja, o njih ne smejo odločati ljudje, dojete so kot nedotakljivi ideali. {

/R/eferendumsko odločanje o tehničnem zakonu je sramota, ker

ljudje ne smejo odločati o temeljnih Človekovih pravicah i n svoboščinah. (Večer, 30. 3. 2004, 2.)

/L/judem, ki slabo poznajo pravni red i n demokratična pravila, (mediji) daje(jo) napačen vtis, da ne obstaja nek temeljni okvir nedotakljivih pravic i n je torej mogoče barantati prav o vsem. Pravic, ki jih zagotavljajo zakoni i n ustava, resen medij nikakor ne bi smel postavljati pod vprašaj. (Dnevnik, 13. 5. 2003, 5.)

Vsakršno preizpraševanje novih univerzalnih in absolutno postavljenih esenc bi po­ menilo povratek v iracionalno barbarstvo Balkana. Kot poudarja Žižek (2005, 73), so takšne človekove pravice zmotna ideološka univerzalnost, ki ima svoje korenine v buržoazni ideologiji, saj so »univerzalne« pravice pravzaprav pravice belega srednjerazrednega zahodnega moškega. Kajti kljub predpostavljenemu enačaju med Evropo, demokracijo in človekovimi pravicami nam izbrisani govorijo povsem drugo zgodbo. Demokratični standardi in Človekove pravice so na ravni ontičnega lahko le horizont, ne pa politična praksa. Z laclauovsko terminologijo bi lahko dejali, da na tem mestu demokracija pravzaprav deluje kot mit. Torej kot prostor reprezen­ tacije, kot načelo razumevanja dane situacije, katere značilnosti so zunanje tega, kar je mogoče reprezentirati v objektivnem prostoru, ki ga oblikuje dana struktura. »Objektivni« pogoj za nastanek mita je dislokacija strukture. »Naloga« mita pa je, da z oblikovanjem novega prostora reprezentacije ta dislocirani prostor prešije. To navadno stori prav s konstruiranjem univerzalnih idej, s katerimi pravzaprav izvaja hegemonsko operacijo. Kadar se mit pokaže kot učinkovit pri nevtralizaciji družbe­ nih dislokacij, kot tudi pri vključitvi velikega števila družbenih zahtev, takrat lahko rečemo, da je mit prešel v imaginarno.

Preden se posvetimo praznemu označevalcu zatiralnega režima, želimo pokazati nekaj retoričnih značilnosti, ki jih srečujemo pri zagovorniškemu diskurzu, saj na ravni diskurza uporablja t i. retoriko človeških zgodb. Ta v prvi vrsti deluje tako, da skuša v bralcu vzbuditi čustva. Problematiko izbrisanih s politične ravni prestavi na raven eksistence vsakdanjega življenja. Ta operacija poteka s pomočjo naracije življenjskih zgodb nekaterih izbrisanih. V osnovi gre za podoben način, kot je tisti, ki mu Langer (1998) pravi »other news« in je značilen za tabloide. Seveda v našem primeru ne trdimo, da je diskurz, s katerim se srečujemo, tabloidni, menimo pa, da vsebuje nekatere elemente t. i. »other news«, predvsem zaradi rabe retorike, tipične za »Človeške zgodbe«. Tovrstna retorika interpelira občinstvo tako, da referira na »vsakdanje«, torej na vse ljudi, neodvisno od njihove etnične ali razredne pripadno­ sti. Vsakdanje življenje je skupna in temeljna značilnost našega obstoja in inter­ pelacija občinstva se na tej ravni zdi stalnica, na kateri se izgrajuje pomen »other news«. Langer (1998,35) pravi, da je osrednja pozornost teh tipov zgodb namenjena posameznikom, ujetim v nesrečne in neugodne okoliščine, ki znatno zaznamujejo njihovo vsakdanjo življenjsko rutino. Poudarek teh zgodb je ponavadi osredotočenje na dokaj dobro definirane ljudi in njihove osebne tragedije. Npr. požar se vedno zgodi običajni družini, voda vedno poplavi običajno četrt, eksplozija se vedno zgodi v običajni bolnišnici itd. »Other news« delujejo skozi običajno in vsakdanje ter na ta način izvajajo operacijo, ki občinstvo povezuje s predmetom poročanja. Ta operacija je ravno nasprotna od prej obravnavane razlikovalne operacije, ki jo najdemo pri nacionalističnem diskurzu. Zato so »other news« vedno točka identifikacije občin­ stva s problematiko, saj temeljijo na ideji, da smo lahko vsi mi nekega dne pred­ met »other news«. Pri tem »other news« ne ponavljajo zgolj parametrov »človeških zgodb«, značilne predvsem za tabloidne žanre, ampak vključujejo tudi poteze »trdih novic« (Langer 1998, 30-3). Kar v tem primeru tovrstna retorika naredi, je, da se od politične retorike o izbrisanih prestavi na raven vsakdanjega življenja in s tem predmet iztrga iz konteksta, v katerem je sedimentiran. Poglejmo nekaj primerov tovrstne naracije. {

Kaj naj reče dekle, ki si je fanta našlo prav v tistih balkansko

razdružitvenih časih i n se n i oziralo na takratno republiško mejo? T a ji je domala tekla pod oknom, dva ali tri metre od hiše, fant pa je k njej prihajal iz druge, slovenske strani, niti stre­ ljaj stran. Vzela sta se i n danes živi na njegovi kmetiji na slovenski strani v Halozah, kjer je na domačijo tako neznansko težko dobiti mlado žensko. Čeprav je ostala praktično doma, v svojem kraju, pa je morala novo državo prositi za slovensko državljanstvo. To se ji je sicer zdelo smešno, saj je hodila v slovensko osnovno šolo, v slovensko srednjo šolo, nikoli se n i učila hrvaško in danes se v novoreku s pravimi Hrvati skoraj ne bi znala sporazumevati. I n nezaslišano je, da je

medtem (v obdobju čakanja na odobritev prošnje za državljanstvo) rodila dva otroka, za katera seveda n i dobila nobene porodniške. Na kmetiji dela i n kakšnega pol milijona tolarjev je izgubila pri dveh otrocih denarne pomoči le zato, ker ji državljanstva slovenski birokrati še niso podpisali. Kdor ne živi v Halozah, ta ne more vedeti, kaj n a m pomeni dva milijona. (Delo, 13. 3.1996,4.)

Zgornja izjava izbrisano osebo najprej konstituira na temelju etnične pripadnosti, prikazuje jo kot Slovenko, nato pa primer nazorno kaže, kako se naracija spremeni v retoriko »človeške zgodbe«. Naracija naslika življenjsko zgodbo posameznikovega vsakdanjega življenja in jo prestavi na raven eksistencialnega. O tem priča predvsem navajanje vsakdanjika preprostega vaškega človeka, ki so mu vse prej kot politični aganžma pomembni predvsem partnerstvo, poroka, družina, šolanje, finančno sta­ nje. S tem so izbrisani odstranjeni z mesta političnega akterja. Njihovo delovanje je omejeno na zasebnost vsakdanjega preprostega človeka. Zato v zagovorniškem dis­ kurzu poleg uveljavljenega termina »izbrisani« najdemo tudi naslavljanja izbrisanih kot »množice neukih ljudi s socialnega dna« (Mladina, 12. 5. 2003, 32) ter »pretežno preprostih, vsekakor pa pravno neukih ljudi« (Mladina, 13. 5. 2002, 33). To poudarja nekompetenco izbrisanih pri artikuliranju ustrezne politične zahteve in artikulacije ljudstva. Ustvarja namreč razlikovanje med dvema sferama, med zasebnostjo vsak­ danjega življenja preprostega neukega človeka in javno politiko, ki se kaže kot dome­ na politične elite ter predstavnikov izbrisanih. Kajti »gre za ljudi, ki praktično nimajo ničesar več in ki so imeli malo in bolj ali manj bedne službe že pred izbrisom. O njih govorijo ljudje v dragih oblekah z dobrimi plačami« (Delo, 16. 7. 2005, 5). Naslednja izjava se ponovno utemeljuje na eksistenčnih problemih navadnega de­ lovnega človeka, na enega »izmed nas« (»problemi peka iz tukajšnjega Žita«, »ljudi, ki jim je pomembna družina« itd.). Poleg že omenjenega zarisovanja meje med za­ sebnim in javnim je v tem primeru v retoriki »človeških zgodb« uporabljen drama­ tični govor. V naslednjem primeru se dramatičnost dosega z eksklamacijo in epiforo: ponavljajočo se rabo besede »Izbris!«. {

Poznam npr. Albanca, tu v Žitu zaposlenega peka, k i je bil ves

kritični čas hudo bolan v psihiatrični bolnišnici - ko je prišel ven, izbris! Poznam romsko družino, ki se ji je na obisku pri sorodnikih v Nemčiji rodil otrok i n m u težke poporodne obolelosti niso pozdravili celo leto - ko so se vrnili domov v Ljubljano, izbris! Poznam nezakonito izgnanega oficirja, ki so ga konec julija 1991 šle v Srbijo obiskat žena i n dve mladoletni hčeri - i n nikoli več niso smele priti prebivat nazaj na svoj rodni dom v Brežice, izbrisane tudi one! Poznam ... vsega kakšnih sto primerov. Take - in še hujše, samo prezapletene za kratek prikaz. Še dobro, da ne poznam vseh 18.305 - najbrž bi znorel. (Mladina, 12. 5. 2003,32.)

Dramatičnost se dosega tudi z eksplicitno intertekstualnostjo. Spodnja izjava tako vsebuje premi govor. Fairclough meni, da se s pripovedjo v i . osebi ednine ustvarja vtis, da je izjava pomembna, daje ji verodostojnost in dramatičnost. {

Tako je na primer Alenka K. opisala, kako so 17. decembra 1992 ob

preverjanju dohodnine na ljubljanski občini želeli videti tudi osebno izkaznico njenega soproga. »Delavka n a šalterju je pogledala v računalnik, me prosila za moževo osebno izkaznico i n jo, ko sem ji jo izročila, na mojo nepopisno grozo - preluknjala i n uničila. Nisem mogla verjeti svojim očem, ona pa m i je samo hladno dejala: 'Vaš mož ne prebiva več tukaj.' Začela sem jokati. Zako­ nov nisem poznala, vedela in čutila sem samo, da spadamo skupaj i n da drugega doma nimamo«, je opisala svojo zgodbo. (Dnevnik, 24. 2. 2005,3.)

Cilj tovrstne retorike je, da občinstvu približa problematiko izbrisanih in ga vanjo ču­ stveno vplete. »Za izbrisane ni sočutja« (Mladina, 26.1.2004, 2). To ima lahko torej dvojne posledice, po eni strani se lahko občinstvo lažje poistoveti s problematiko, na drugi strani, kot smo dejali, pa tovrstna retorika izbrisane potisne v zasebnost in s tem izbriše njihovo politično zahtevo ter delovanje, ki je za konstituiranje političnega subjekta temeljno. S tega vidika se zdi posebej nazorna jezikovna izgradnja izbrisanih kot žrtev.39 V iz­ javi »če bo Ropova vlada tem ubogim človeškim param priznala pravico do obstoja« (Mladina, 10. 11. 2003, 31) so izbrisani poimenovani »uboge človeške pare«, torej ljudje, ki vzbujajo usmiljenje in katerih obstoj lahko prizna le odločitev politične eli­ te. »Prizadetih in izbrisanih ljudi niso niti obvestili, da so tudi v lastnih stanovanjih ali hišah izgubili stalno prebivališče in se torej morajo izseliti ali pa poklekniti na državni prag in prositi za državljanstvo« (Delo, 4. 5. 2002, 5). Tudi ta izjava je deter­ ministična, ker poudarja nemoč kakršnegakoli delovanja izbrisanih v primerjavi z vsemogočno oblastjo. Interpelacija v ponižnost pred sistemom naj bi izhajala iz nji­ hovega nepolitičnega delovanja, izbrisani so torej najprej »prizadeti«, nato pa morajo »klečati« in »prositi« suverena, da jim povrne status. Zanimivo je, da se izbrisanih nikoli ne poziva k političnemu aktivizmu, temveč se njihov pasivni položaj privzema kot dan in nespremenljiv. Tudi ko je društvo izbrisanih DIPS s Todorovičem na na­ čelu dejavno delovalo na javnem političnem prizorišču, v analiziranih komentarjih skoraj ne najdemo omembe DIPS-a in Todoroviča kot političnega subjekta. V prime­ rih, ko je društvu pripisano delovanje, so izbrisani reprezentirani kot politični sovra­ žnik države, »Društvo izbrisanih ima zelo jasno politično strategijo. Prav nič čudno 39

a

P r i t e m n e želimo z a n i k a t i krivic, k i so bile prizadejane i z b r i s a n i m , želimo zgolj pokazati retorične strategije zago­ vorniškega d i s k u r z a .

ne bi bilo, če bi prav to društvo postalo zametek nove politične stranke« (Primorske novice, 27. 2. 2007, 2). V okviru zagovorniškega diskurza pa se v komentarjih po­ litično delovanje pripisuje le politični eliti. Poudarjanje nemoči izbrisanih nasproti sistemu najdemo še v nekaterih primerih zagovorniškega diskurza: »Zgodbe, /.../ kako so prenašali svoje lastno izginotje, so srhljive, naphane s človeško nemočjo in vsemočjo Sistema, ki nas po neki svoji logiki preprosto odpokliče iz življenja« (Večer, i . 3. 2003, 34); ali pa, »mnogim v vsakdanjem življenju ni za barantanje, saj so od tiste kapljice črnila življenjsko odvisni« (Delo, 13. 3. 1996, 4). To pomeni, da je za vrnitev državljanstva izbrisanim potrebna relativno enostavna birokratska operacija, kapljica črnila, metafora za suverenov podpis. Pri vsem tem gre za metonimično redukcijo konkretnega političnega akterja, krivega za izbris, na abstrakten organ, iz­ ražen s pojmom »sistem«. Posledično so konkretni akterji potisnjeni v semantično ozadje. Podobne učinke ima tudi naslednja izjava: »Na začetku zgodbe ni mogoče identificirati pravega krivca, proces je stekel skorajda spontano in brez nadzora. Kot dokazujejo dokumenti iz začetka devetdesetih, je izbris povzročila prej ne-dejavnost, ne-odgovornost kot pa kakšna odločitev« (Večer, 26. 2.2003, 5). Posebej nazorne so izjave, v katerih so bili izbrisani glavno jabolko spora med po­ litično pozicijo in opozicijo. Opozicija je takrat izsilila t. i . tehnični referendum o izbrisanih, zato je bil to čas najintenzivnejših javnih debat na temo izbrisanih. Izbri­ sani so postali vozlišče, okrog katerega so se artikulirala stališča obeh antagonističnih taborov. Kategorija izbrisanih postane v tistem obdobju s pomeni naddoločena do te mere, da se njen pomen pravzaprav izprazni. Zanimiva operacija se takrat zgodi na ravni jezika, kjer imamo predvsem opraviti s popredmetenjem izbrisanih. Izbrisani so tako imenovani: drobiž političnih iger (Večer, 3.11. 2007, 5), tisti, za katere bi bilo pričakovati, da so kot jed, ki bo izginila s političnega jedilnika (Delo, 27. 12. 2003, 1), S O tudi tisti, ki delijo slovensko politiko skoraj na polovico (Slovenske novice, 22. i . 2004, 5), so kakor vlak, ki je že nekaj časa na drugem tiru, ali kategorija t. i. izbri­ sanih, (ki) vse bolj narašča ter izvaja notranji in mednarodni politični pritisk (Delo, 8.11. 2003, 5). Podobno bodo (izbrisani) odlična tema za predvolilna obračunavanja (Delo, 20. i . 2004, 2) ali tudi izvrstno predvolilno vprašanje (Dnevnik, 29.10. 2003, 3).

Redukcija izbrisanih na politični objekt je vidna tudi iz naslednjega primera, v kate­ rem so izbrisani na jezikovni ravni ponovno popredmeteni.

{

2 izbrisanimi je še vedno mogoče delati najrazličnejše politične

interpretacije i n kalkulacije, sedanji vladajoči »desni« bodo rekli, da izbrisane vsake toliko časa potegnejo na piano nekdanji vladajoči »levi«, ki so jih spet naščuvali i n izrabili kot sredstvo za

sesuvanje vlade; »levi« bodo rekli, da sedanja »desna« vlada preračunljivo ohranja nerešeni položaj izbrisanih zato, ker s tem gradi podobo zaščitnice samostojne države ter ohranja kohe­ zivnost svoje volilne baze. (Delo, 16. 7. 2005, 5.)

Izbrisani so torej reprezentirani objekt, zaradi katerega se vse zgodi (deli slovensko politiko na pol), hkrati pa mu ni pripisano nikakršno politično delovanje. Je neke vrste MacGuffinov objekt. Torej objet petit a, manko, izvržek Realnega, ki spravlja v zagon simbolno gibanje interpretacije, je luknja v središču simbolnega reda. Je tudi nič, prazno mesto, pretekst, ki poganja dejanja. Sestavljen je iz dejstva, da ima do­ ločen pomen za druge, za glavne akterje politične zgodbe (Žižek 1989,1982-1985). Posledično je tudi »odločba v zvezi z »izbrisanimi« /.../ samo dokaz sposobnosti zagovornikov izbrisa« (Demokracija, 24. 4. 2003, 65), ne pa politične dejavnosti iz­ brisanih. Prej smo pokazali, da se ideje Evrope, Človekovih pravic in demokracije zbližajo v praznem označevalcu zagovorniške ekvivalenčne verige in kako se to kaže na jezi­ kovni ter retorični ravni. Vsekakor je na tej točki zanimivo pogledati tudi, kako se je konstituiral prazni označevalec zatiralnega režima, ki se je, predvsem leta 2004, ko se je med »levico« in »desnico« dogajal boj za politično prevlado, širil v ekvivalenč­ no verigo antagonističnega razmerja, ki ga raziskujemo, občasno pa ostal povsem poenoten. Da bi ugotovili, ali oba tabora antagonističnega razmerja konstruirata isti prazni označevalec, ki bi v tem primeru v odprtem hegemonskem boju lahko prešel v plavajočega, ali pa morda zatiralni režim proizvaja povsem drug prazni označeva­ lec, moramo najprej podrobneje pogledati, kakšna je diskurzivna kontekstualizacija pojmov »demokracija« in »človekove pravice« v okviru diskurza zatiralnega režima, ter posledično ugotoviti, kateri prazni označevalec proizvaja ta ekvivalenčna veriga. BALKAN

(EVROPA = DEMOKRACIJA = DRŽAVLJANSKE PRAVICE) = IZBRIS

V analiziranih komentarjih se v okviru zatiralnega režima pojma demokracije in Človekovih pravic pojavljata večinoma kot odziv na pojmovanje s strani nasprotnega - zagovorniškega tabora. {

Mislim, da se je Slovenija osamosvojila na zelo civiliziran, praven

in demokratičen način, i n na to smo ponosni. Z osamosvojitvijo nismo povzročili nikakršnih krivic, še najmanj tako imenovanim izbrisanim. Nasprotno, šele z osamosvojitvijo smo ustvarili podlago za spoštovanje človekovih pravic i n političnih svoboščin, ki so bile prej mnogokrat kra­ tene. "Vsebinsko natančno enaka zakona, ki t. i. »izbrisanim« skušata podariti pravice za nazaj, bi lahko napisali za vse, k i so bili (oni pa dejansko proti svoji volji) z odločbami i n ravnanjem komunističnih oblasti po letu 1945 izbrisani iz državljanskih evidenc ali pregnani iz stalnih

bivališč i n so zato trpeli veliko krivic i n škode. Pri tem pozabljajo, da je patriotizem prepoznavna in cenjena vrednota v vseh državah članicah E U i n Nata. (Delo, 9.1. 2004, 5.)

Kot je razvidno iz zgornje izjave, je sklicevanje na demokratičnost in pravičnost prav tako kot v prejšnjem primeru zagovorniškega diskurza vezano na osamosvojitev Slovenije, ki se vzpostavlja glede na pretekli komunistični režim. Vendar gre tu za pomembno razliko prav v izgradnji vzporednice med kršenjem pravic v prejšnjem sistemu in kršenjem pravic izbrisanim. Pri tem zatiralni režim vleče mejnike med »nami«, kamor spadajo tudi tisti, ki jih je izključevala komunistična oblast, in »nji­ mi« (izbrisanimi), ki jih je proizvedla poosamosvojitvena oblast. Namen vzposta­ vljanja te vzporednice je predvsem odvračanje pogleda od aktualne problematike in legitimiranje akta izbrisa v slogu: »najprej poskrbimo za naše, potem se lahko ubadamo tudi z njimi« (izbisanimi). Postavka se navsezadnje legitimira v patriotiz­ mu, ki se v tem primeru kaže kot pozitivna univerzalna vrednota, utemeljena na evropskosti. Vlečenje vzporednic med krivicami, ki jih je prizadejal komunizem, in krivicami, storjenimi izbrisanim, potrjuje tudi naslednja izjava. {

Problem je vrstni red v tej državi, ki jo pilotira partija. 2 novimi

krivicami se je pač treba postaviti v vrsto, za starimi i n še neobdelanimi, prav tako se metode obdelave med seboj ne smejo razlikovati. Če naj seveda za vse velja ustavna enakost pred zakoni. Tako na udaru niso predvsem izbrisani, temveč partijsko-kominternovski manipulatorji, ki so si jo vzeli za plen. Problem pravne države ne bo po zadnjici udaril opozicije, temveč njih. Če so bili brez posledic zmožni izbrisati Jožeta Pučnika, pred njim pa desetrisoče Slovencev, potem ni več izbrisanega, za katerega bi se bilo bati posledic. (Mag, 14.1.

2004,19.)

Gre torej za primerjanje problematike žrtev izbrisa in žrtev po vojni storjenih krivic (metode obravnave problema povojnih zločinov in izbrisa se ne smejo razlikovati, za vse velja ustavna enakost pred zakoni). V teh primerih je jasno razvidno, kako je prazni označevalec - npr. žrtev, ki se artikulira v določenem antagonističnem razmerju, neprestano »v nevarnosti«, da se v okviru odprtega hegemonskega polja spremeni v plavajočega označevalca, ki si ga posledično lahko prisvoji oz. katerega pomen lahko prešije nasprotna antagonistična pozicija. Da je antagonistično raz­ merje, ki ga vseskozi obravnavamo, dojeto kot antagonistično, širše od razmerja med izbrisanimi in oblastjo, priča trditev, da »na udaru niso predvsem izbrisani, temveč partijsko-kominternovski manipulatorji, ki so si jo vzeli za plen«. Gre to­ rej za reartikulacijo ali reaktualizacijo antagonizma med »liberalnejšo« in »konservativnejšo« politično pozicijo, ki se je v različnih oblikah kazal vsaj že od časa pomladi narodov. Podobno kot v prejšnji izjavi se tudi v tej konstruira dihotomija med »našimi« (»izbrisali« so Pučnika in Slovence) in »njimi« (izbrisanimi).

Na jezikovni ravni je zanimiva ideološka operacija prisvojitve besede »izbrisani« v okviru dveh različnih družbenopolitičnih kontekstov z namenom ustvarjanja ideje, da gre pravzaprav za en in isti problem oz. da bi se s problemom povojnih krivic morali zagovorniki izbrisanih ukvarjati na isti način, kot se ukvarjajo s problemom izbrisa. Če so v zgornjih dveh izjavah Človekove pravice posredno priznane kot univerzalne, kljub temu da antagonistična pozicija s prilaščanjem tega pojma spreminja prazni označevalec v plavajočega, pa naslednja izjava na podlagi istega argumenta dvomi o izgradnji človekovih pravic kot univerzalnih. Pri tem se dvom ponovno utemeljuje na izgradnji kontinuitete med komunistično oblastjo in sedanjo politično »levico«. {

Na žalost oblastne strani gredo argumenti precej bolj v prid

opozicije i n prav je, da jih levoliberalni ortodoksneži, ki se v tej zadevi sklicujejo na absolutni po­ men abstraktnih Človekovih pravic (čeprav njihovih revolucionarnih zlorab v več kot štiridesetletni diktaturi proletariata ne priznajo), dobijo po prstih. (Mag, 28.1. 2004,19.)

Kot smo pokazali, diskurz zatiralnega režima v nekaterih primerih sicer prevzema prazni označevalec zagovorniškega diskurza tako, da ga zapolnjuje s svojimi po­ meni, a kot bomo videli v nadaljevanju, se zatiralni diskurz primarno artikulira v nacionalistični retoriki, za svoj prazni označevalec pa najpogosteje privzema pojma države in državljanstva. Že na jezikovni ravni imamo v nacionalističnem diskurzu veliko pogostejšo rabo besede »država« in njenih izpeljank, npr. »slovenska držav­ na pokojnina«, »lastna država in državljanstvo«, »slovensko državljanstvo«, »gre v škodo slovenskih državljanov«, »vse slovenske državljane«, »državljani bodo morali nositi veliko finančno breme« itd. Namesto o človekovih pravicah se v tem primeru govori o državljanskih pravicah Slovencev, ki seveda izključujejo izbrisane kot pre­ bivalce Slovenije brez statusa državljana. Poleg tega se nacionalistični diskurz kaže v fantazmi užitka Drugega: »t. i . Tehnični zakon o 'izbrisanih' /.../ je nesprejemljiv zakon, ki privilegira 'izbrisane'« (Demokracija, 6.11. 2003, 3). Kot ugotavlja Salecl (1994, 211) pri nacionalizmu nacionalna identifikacija z nacijo (naše) temelji na fantazmi sovražnika, torej tujca, ki se je vtihotapil v našo družbo in nam stalno preti. Gre za fantazijo, da Drugi neprestano živi na naš račun, ker je len in prera­ čunljiv, nas izkorišča. Ta fantazija se stalno obnavlja v skladu z željo subjekta. Ne­ dvomno imamo pri tem diskurzu opravka z konstruiranjem dihotomije »mi« proti »oni«. Volmert (v Wodak in drugi 1999, 45) poudarja, da jezikovni pomen »mi« poenoti avtorja izjave in njegovo občinstvo v eno skupnost, ki si deli isto usodo, tako da pozabi na vse možne razlike v izvoru, verovanju, življenjskem stilu ter družbe­ nem in ekonomskem razredu večinske skupnosti. V zgornjih primerih je večinska

skupnost povezana, tako da se ustvarja idejo, da si skupnost deli skupen ekonomski interes, pa tudi tako, da poudarja pripadnost slovenski državi. {

Ustava R S namreč pravi, da je Slovenija država vseh svojih

državljank i n državljanov. Nikjer ne govori, da je Slovenija država tujcev. Tujci so v Sloveniji gostje /.../. Nikakor pa nimajo enakih ali celo več državljanskih pravic kakor slovenski državljani. (Delo, 9. i . 2004, 5.)

Če bi namreč državljanstvo dobili tudi taki, kot je Todorovič, bi to pomenilo, da ne cenimo lastne države i n državljanstva i n da je bilo leta 1991, ko so nas napadli tudi nekateri, ki se danes skrivajo v množici izbrisanih, vse zaman. (Demokracija, 29.12. 2005,10.)

V zgornjem primeru izjava v nasprotje postavlja sovražnike proti zvestim drža­ vljanom. Pri tem se sovražniki »skrivajo«, so številčno nedoločljiva »množica«, ki nas »napada«. Kajti najhujši sovražniki so prav tisti z mistificirano podobo. Skriti in pretanjeni infiltriranci, ki se jih ne da nadzorovati, saj ne vemo, koliko jih je in kje se skrivajo. Konstruiranje izbrisanih kot sovražnika ni nič drugega kot redukcija oz. konkretizacija poosamosvojitvenega drugačenja »Balkana«, ki smo jo opisovali v prejšnjem poglavju, izvršena nad manjšinsko družbeno skupino - z drugačnim etničnim poreklom, ki je za razliko od neobvladljivega, abstraktnega in oddaljene­ ga imaginarija »Balkana« ostala na dosegu slovenske politike. Izbris je tako strogo ideološka operacija, ki predstavlja konkretizacijo ksenofobnega etosa, ki se je spojil v zavesti poosamosvojitvene Slovenije in dosegel vrhunec v projekcijah tipa, da za­ govorniki izbrisanih zganjajo »ksenofobijo do slovenske osamosvojitve« (Delo, 9. i . 2004, 5). Kajti »kdor je streljal v novo slovensko državo - med zdajšnjimi izbri­ sanimi je namreč precej takih - si ne zasluži, da bi užival njeno pravno, socialno in finančno varstvo« (Mag, 14.1. 2004,19). Vendar se zdi, da patriotizem in delitev na »mi« in »oni« le ni dovolj za učinkovito izgradnjo dihotomije med »nami« in »njimi«, saj je nacionalistični diskurz pogosto dodatno podkrepljen z ekonomskimi argumenti, kajti tujec vedno živi na naš račun.

{

Še več, med novimi državljani iz kategorije izbrisanih najdemo

tudi poveljnike enot jugoarmade, ki so se borili proti slovenski vojski i n danes prejemajo sloven­ sko državno pokojnino. (Primorske novice, 27. 2. 2007, 2.)

Zelo zanimivo je, da špekulanti vseh vrst računajo na visoke odškodnine, čeprav so imeli priložnost dobiti slovensko državljanstvo zastonj, pa ga niso hoteli prevzeti, ker so bili prepričani,

da se Sloveniji ne bo uspelo osamosvojiti i n da zato ne potrebujejo slovenskega državljanstva. To njihovo zmoto naj bi sedaj plačala slovenska država z dodelitvijo pravic nazaj. (Demokracija, 24. 4. 2003, 65.)

Vse, kar sledi iz odločbe U S , gre v škodo slovenskih državljanov, saj naj bi domnevnim »izbri­ sanim« izplačali iz zelo načetega proračuna ogromne vsote. Te bodo bremenile vse slovenske državljane, naše otroke i n vnuke, predvsem pa številne eksistenčno i n socialno ogrožene. (De­ mokracija, 5. 6. 2003, 65.)

Ti državljani bodo morali nositi veliko finančno breme, saj j i m matična država nalaga obveznosti za plačevanje odškodnin, ki jih bodo glede na zakonsko možnost lahko zahtevali vsi tisti, ki so »sedeli na ušesih«, ko jih je država pozivala ali celo rotila, naj si vendarle uredijo ustrezen status. (Demokracija, 6.11.

2003, 8.)

Ekonomski argument bodisi interpelira bralca v temeljno eksistenčno logiko, ki meri na ekonomijo golega preživetja, pogosto pa tudi v kolektivno žrtev sovražne špekula­ cije. Pri tem ustvarja kolektivni »mi«, tako da poleg občinstva v kohezivno skupnost zajame tudi vse »naše« državljane, otroke in vnuke, posebej pa seveda »naše« eksi­ stenčno ogrožene. S tem, ko zbuja sočutje do »naših« žrtev, odvrača pogled od real­ nega problema. Interpelacija v nacionalistični etos je očitna, problem izbrisanih tako ni več politični, temveč postane problem vsakega državljana, pravzaprav postane z vidika argumenta, utemeljenega na ekonomskem interesu, eksistencialni problem posameznika. Na jezikovni ravni je zanimivo, da besedo »državljan« zamenja beseda »davkoplačevalec«, ki izhaja iz ekonomske terminologije. Na ta način se občinstvo tudi s pomočjo izbranih besed poistoveti z ekonomsko razsežnostjo. {

Zato lahko evropske odškodnine za denimo 30.000 izbrisanih po

ocenjenih 100.000 evrov na osebo znesejo okrogle 3 milijarde evrov ali okoli 4 0 0 0 evrov na davkoplačevalca. Ali se vam še vedno zdi, da so izbrisani le političen problem? (Dnevnik, 31. 1. 2004,30.)

Prej smo že nakazovali razliko med praznima označevalcema obeh anatagonističnih taborov. Iz naslednje izjave pa je razvidno, da v nacionalističnem diskurzu po­ jem »državljanstva«, ki se konstituira s pomočjo ekonomskega argumenta, ki se ponovno kaže v zamenjavi izraza »državljan« z izrazom »davkoplačevalec«, pred­ njači pred pojmom človekove pravice. To počne tudi tako, da kot žrtev prepoznava »nedolžne davkoplačevalce« in s tem ponovno odvrača pogled od političnosti pro­ blema izbrisanih.

{ Zagotovo slovenski davkoplačevalci t. i. izbrisanim ne bomo nikoli plačali 8 0 0 milijard odškodnin, ker tega denarja kratko malo nimamo. Prav tako pa je gotovo, da se bodo v primeru sprejetja zakona odškodninske tožbe vlagale i n da danes nihče ne ve, kje se bo ta številka ustavila. Načelo pravičnosti i n načelo spoštovanja Človekovih pravic bi vsekakor terjalo, da se j i m plača odškodnina, vendar bi v tem primeru država bankrotirala, večina davkoplačevalcev pa bi bila po nedolžnem zelo oškodovana. (Delo, 8.11. 2003, 5.)

Ugotavljamo torej, da je pri problemu izbrisanih v ospredju antagonistično razmerje med dvema diskurzivima redoma, ki se artikulirata okrog dveh različnih praznih označevalcev. V nadaljevanju pa nas bo zanimalo, kakšna je pravzaprav vloga izbrisa­ nih kot političnega subjekta in kakšne so njegove možnosti v okviru pravkar orisanih antagonističnih razmerij. Pri tem bomo skušali ugotoviti, kako poteka predstavni­ štvo izbrisanih, pri čemer bomo izhajali iz predpostavke, da so izbrisani pravzaprav del polja družbene heterogenosti.

* < U

LU _

UJ Z

z >y > r-

u o DU

h

iH

I-

z

O

. Da bi se lahko lotili problematizacije statusa izbrisanih kot politično hétérogène kategorije, se bomo oprli na Agambenovo razumevanje heterogenosti, kot dopolniitev Agambenovi teoriji pa bomo uvedli še Laclauovo razumevanje heterogenosti in Rancièrjevo razumevanje politik ter se pri tem osredotočili na politično predstavni¬ ' štvo izbrisanih. Ko smo prvič začeli razmišljati o teoretski predstavitvi problema izbrisanih, so se Agambenovi homines sacri zdeli kot naročeni za razlago političnega in družbenega položaja izbrisanih v slovenski družbi. Če na izbrisane pogledamo z agambenovskega vidika, lahko rečemo, da njihov status ustreza temu, kar Agamben imenuje muslimani ali homines sacri, tisti, k i so lahko umorjeni, ne pa tudi žrtvovani. Za Agambena muslimani ne morejo biti žrtvovani, kajti žrtev je vedno že figura, ki jo je mogoče reprezentirati znotraj pravnega reda mesta, muslimani pa so po definiciji iz tega reda izključeni. Zase ne morejo govoriti, ker so mrtvi ali nemi, hkrati pa ne morejo biti predstavljeni, saj so edino oni avtentične priče Auschwitza. {

/O/bsojenci na smrt ali zaporniki v taborišču, vstop, v katerega je

pomenil dokončno izključitev iz politične skupnosti. Prav zato, ker so bili skoraj brez vseh pravic in pričakovanj, Id jih ponavadi pripisujemo Človekovi eksistenci, i n so bili kljub temu biološko še vedno živi, so bili postavljeni v mejno področje med življenjem i n smrtjo, med zunanjostjo in notranjostjo, na katerem niso bili nič več kot zgolj golo življenje. Obsojenci i n taboriščniki so torej na neki način nezavedno enačeni s homines sacri, življenju, ki se ga da ubiti, ne da bi bil storjen umor. Interval med obsodbo n a smrt in usmrtitvijo, tako kot ograja lagerja, zamejuje zunajčasovni i n zunajteritorialni prag, v katerem je človeško telo razrešeno svojega normalnega političnega statusa i n je v izrednem stanju prepuščeno najskrajnejšim peripetijam, v katerem ga lahko eksperiment, tako kot očiščevalni obred, vrne v življenje (pomilostitev ali oprostitev

Z

<

O h?

U < 2 H Z

<

N <

189;

kazni sta, kar je dobro spomniti, manifestaciji suverene oblasti nad življenjem i n smrtjo) ali ga dokončno izroči smrti, ki ji pripada. (Agamben 2004,172-3.)

V zgoraj opisanem izrednem stanju je edini možni obstoj človeka t. i . golo življenje (Agamben 2005b). Za Agambena je izvorni politični odnos sodobne družbe »in bando, a bandono«, ki v italijanščini pomeni »na milost in nemilost nekoga«, hkrati pa tudi »svobodno« (»correre a bandono«), »in bandit« tako pomeni »izključen«, »izobčen« in hkrati »odprt za vse, svoboden«. Izobčenje je hkrati odbojna in privlač­ na sila, ki drži skupaj oba pola suverene izjeme: golo življenje in oblast, homo sacer in suverena. Zato lahko pomeni insignijo suverenosti in tudi izgon iz skupnosti (Agamben 2004,121).

190

Bandit je torej umeščen v izrednem stanju kot coni, ki ni ne zunaj in ne znotraj, bandit, v nasprotju z gverilo, ni ne vključen in ne izključen. Agambenov »in bando« je zato nerelacijski, njegove žrtve so prepuščene svoji izoliranosti (Laclau 2005b, 3), ker pripadajo popolnoma heterogenemu polju. Seveda v političnem vedno obstaja moment negativnosti, ki zahteva konstrukcijo odnosa zunanje/notranje in zahteva, da je suverenost v dvoumnem položaju glede na pravni red, vendar je vprašanje, ki se tu postavlja, ali lahko status izbrisanih razložimo zgolj znotraj zakona mesta. Agamben ima prav, ko pravi, da vsak na novo vzpostavljeni pravni sistem proizvede tudi skupine, ki so iz njega izključene - vendar ali je morda ravno ta redukcija na pravni status te skupine problematična, ko razmišljamo o njihovi politični razse­ žnosti? Če sledimo za trenutek Lacanovi ideji, da se ostanki Realnega vedno kažejo v obliki »niča« - v obliki tega, kar je potisnjeno v stran oz. je izpuščeno iz pomenske verige, potem govorimo o tem, čemur Lacan pravi caput mortuum označevalca. Ker signifikacija pomeni vpis enega označevalca namesto drugega, je caput mortuum tisto, kar ostane iz pomenske verige izključeno in pravzaprav določa samo strukturo verige. Obstoj nečesa zunaj verige je predpogoj obstoja njenega notranjega člena. V tem smislu so tudi Agambenovi homines sacri Simbolnemu zunanji, saj so izločeni iz pravnega reda. Laclau (2005b, 3) si ob tem zastavi ključno vprašanje: »/A/li artikulacije razsežnosti, na podlagi katerih Agamben razmišlja o strukturi 'bandita', izčrpajo sistem možno­ sti, ki jih ta struktura odpira? Z drugimi besedami: ali ni Agamben nemara izbral zgolj eno izmed teh možnosti i n jo hipostaziral tako, da je pridobila edinstvene značilnosti?« Agamben je pravzaprav muslimane postavil zunaj sistema razlik, ki konstruirajo pravni red. Vendar pa tisti, ki je postavljen zunaj sistema, ni nujno po­ stavljen zunaj vsakega zakona, postavljen je zgolj zunaj zakona mesta. To, s čimer imamo v tem primeru opraviti, ni brezpravnost kot protipravnost, temveč govorimo o dveh zakonih, ki se med seboj ne prepoznavata. Ni torej treba, da je zunanje tudi

zunaj kakršnegakoli reda, gre zgolj za to, da je ta »zunanji« zunaj reda mesta (La­ clau 2005b, 3-4). V tem kontekstu lahko sledimo ugotovitvi, da z vidika potrditve zanikanje ni njeno nasprotje. »Ne« ni nasprotno »da-ju«, temveč sta zgolj različna. Z drugimi besedami, razlika je negativna le na prvi pogled: trditev »A ni B« ne pomeni »A ni ne-B«, torej ne pomeni, da A-jev obstoj pomeni B-jev ne-obstoj, da A obstaja samo, če B izgine. Taka diferencialna sodba samo pomeni, da je A nekaj drugega kot B, ali drugače, da »ne-B« (A) ni negativen, temveč je nedoločen (Des¬ combes 1980,163). Da bi lahko rešili pravkar omenjeno agambenovsko zagato, moramo vpeljati Lacla­ uov pojem heterogenosti. Za Laclaua je vse elemente mogoče razložiti le s pomočjo igre razlik samih. Glede na to, da imamo opraviti s povsem razlikovalnimi identite­ tami, moramo določiti celoto, znotraj katere so te identitete konstruirane kot različ­ ne. Ker pa Laclau ne predpostavlja nujnega središča strukture, morajo totalizirajoči učinki izhajati iz vzajemnega delovanja razlik samih. Če imamo torej razlikovalno celoto, mora biti njena totalnost navzoča v vsakem posameznem dejanju pomenjenja. Vendar če hočemo totalnost razumeti konceptualno, jo moramo ločiti od nečesa Drugega, kar ni ona sama, in s tem doumeti njene meje. Ker pa totalnost že sama po sebi zaobseže vse razlike, bi ta druga razlika, ki naj bi proizvedla zunanjost in šele omogočila konstruiranje totalnosti, bila glede na slednjo notranja in ne zu­ nanja. Torej nezmožna totaliziranja. Edina možnost za resnično zunanjost je v tem, da zunanjost ni še en nevtralni element, ampak je izključeni element. Element, ki ga totalnost iz sebe izloči, zato da se lahko konstituira in zariše svoje meje. Prej smo že pokazali, kako se konstruiranje slovenstva denimo dogaja s pomočjo stereotipizacije, demonizacije »Balkana« ali kako se konstituira fantazija kohezivnosti nove nacionalne skupnosti z izključitvijo izbrisanih, ker imajo drugačno etnično poreklo. Pri tem je pomembno razumeti, da vis-à-vis izključenemu elementu vse razlike postanejo vzajemno ekvivalentne. Skupno jim je namreč zavračanje izklju­ čene identitete. Vsa identiteta se torej oblikuje nekje med logiko ekvivalence in lo­ giko razlike. Na mestu totalnosti torej odkrijemo to napetost samo. Kar dobimo na koncu, je neuspela identiteta. Ta totalnost je torej objekt, ki je nemožen in hkrati nujen. Vendar pa kljub temu še vedno obstaja potreba, da bi ta nemožni objekt dobil dostop do polja predstavništva celotne verige. Tako lahko ena razlika prevzame nase predstavništvo totalnosti. Na ta način je njeno telo razcepljeno med partikularnost, kar še vedno je, in univerzalnim pomenjenjem, katerega nosilec je. Ta operacija je hegemonija. V tem smislu hegemonska identiteta postane nekaj, kar pripada redu praznega označevalca (Laclau 2008a, 63-4; 2007,41-50). Z analizo smo želeli pokazati prav antagonistično razmerje dveh taborov pri za­ polnitvi pomena praznega označevalca. Po eni strani je partikularnost zahteve za

vrnitev statusa izbrisanim prerasla v prazni označevalec »demokracije« in »člove­ kovih pravic«, ki postane univerzalni pomen ekvivalenčne verige. Na drugi strani imamo zatiralni režim, ki skuša deloma monopolizirati pomen praznega označe­ valca, saj prevzema pomen nad njim tako, da ga polni z drugimi pomeni. Ko zati­ ralni režim preraste v ekvivalenčno verigo, novonastala veriga monopolizira pomen praznega označevalca, ki bo v tistem trenutku postal plavajoči označevalec in se bo odcepil od prve verige. Pri tem torej ne trdimo, da je hegemonija praznega ozna­ čevalca »demokracije« in »človekovih pravic« absolutna, ravno nasprotno, na več načinov se dogajajo poskusi prisvajanja praznega označevalca, zato je hegemonska operacija vedno začasna in netotalizirajoča. Vedno imamo torej opraviti s spodlete­ lim poskusom totalizacije. Povedano drugače, totalnost je vedno le horizont in ne temelj neke družbene konstrukcije. Družbena homogenost konstituira simbolno orodje družbe - to je tisto, čemur smo rekli logika razlike. Ena izmed oblik heterogenosti se pojavi, ko partikularna družbena zahteva ne more biti uresničena v danem sistemu. Kot smo pokazali s primerom zahteve izbrisanih, je bila njihova zahteva, tj. vpis v pravni red mesta, izražena prek njihovega predstavništva. Zahteva je namreč prekoračenje tistega, kar je razlikovalno predstavljivo v sistemu. V tem primeru je heterogeno tisto, čemur primanjkuje sleherne razlikovalne umeščenosti v simbolnem redu (je enakovredno lacanovskemu Realnemu), pravi Laclau (2008a, 97). Taka zahteva pa ne more biti vključena niti v verigo ekvivalenc, ker trči ob partikularistične cilje, ki so že vezni člen te verige. Tako ta veriga ekvivalenc ni samo v nasprotju z antagonistično silo ali zatiralnim režimom, ampak tudi z nečim, kar nima dostopa do prostora predstav­ ništva (Laclau 2008a, 124). Zahteva izbrisanih je skoraj popolnoma v rokah pred­ stavništva in zanje ne moremo trditi, da spadajo v polje popolne heterogenosti, saj v njihovem imenu govori zagovorniški diskurz, ki jih predstavlja. Lahko bi rekli, da so se v polju popolne heterogenosti nahajali pred letom 1994, torej preden je pri­ šlo do predstavniškega posega Helsinškega monitorja Slovenije in ostalih institucij, organizacij ter posameznikov. Namreč, prelom, vsebovan v tovrstnem radikalnem izključevanju v polje popolne heterogenosti, je skrajnejši od antagonizma, saj an­ tagonizem že predpostavlja neke vrste diskurzivni vpis, medtem ko tisti »zunaj«, o katerem sedaj razpravljamo, nima mesta niti v prostoru predstavništva. To vrsto zunanjosti Laclau (2008a, 125) imenuje družbena heterogenost. Zahteva izbrisanih sicer je heterogena glede na pravni red ali zakon mesta, torej le do točke, ko se ne more vpisati v pravni red zakona, ni pa radikalno heterogena, ker jo predstavniški diskurz prenese na polje antagonizma, ki smo ga ravnokar naka­ zali. Kot smo prej pokazali na podlagi kritike Agambena, pravni red ni edini mo­ žni zakon, v katerega se lahko vpisuje določena zahteva ali se konstituira določena

identiteta. Če izbrisanih ne reduciramo na golo življenje, potem lahko hitro vidimo, da bo ta skupina imela zahteve, ki bodo presegale okvire golega življenja, da bodo delovali znotraj variabilnega polja, ki ga suverena oblast ne more ignorirati. Ko se zavedamo tega polja heterogenosti, iz katerega lahko vzniknejo zahteve, takrat se pojem suverenosti začne preoblikovati v pojem hegemonije. Laclau (2005b) gre še dlje in pravi, da je v skrajnih primerih hegemonija lahko »totalitarna« v smislu, da se v njej koncentrira vsa moč, vendar je lahko tudi globoko demokratična, če pome­ ni artikuliranje in ne determiniranje - torej, kadar spodbuja delovanje od spodaj. Lahko sklenemo, da je Agamben z ignoriranjem polja heterogenosti pravzaprav iz­ ločil možnost vznika političnega, saj sodobno družbo reducira na odnos suverene oblasti in golega življenja. Laclau (2005b) pa opozarja prav na »prostor«, ki se na­ haja med suvereno oblastjo in golim življenjem. Ta se ne odpre samo v trenutkih »organske krize«, kot temu pravi Gramsci, temveč tudi v trenutkih, v katerih neka družbena gibanja oblikujejo partikularistične politične prostore in si same dodelijo svoj »red«, ki se deloma nahaja zunaj in deloma znotraj pravnega reda države. Gre za molekularni proces delnih preoblikovanj, ki je osnovni za akumulacijo silnic, katerih potencial postane viden, ko pride do radikalnejšega preoblikovanja celotne hegemonske formacije. Točka razpoke ni zgolj zanikanje pravnega statusa izbrisanih, zato gre razpoke is­ kati v drugih razsežnostih zanikanja konstituiranja identitete teh ljudi. Lahko gre npr. za zanikanje povsem vsakdanjih in življenjskih stvari, kot so zanikanje pravice do dela, pokojnine, porodniškega dopusta, zdravstvenega zavarovanja, potovanja, prebivališča, družinskega življenja, partnerstva itd. Na to kaže tudi vzrok nastanka problema. Izbrisanim je bila primarno namreč odvzeta pravica do stalnega prebi­ vališča, kar zunaj pravnega polja nima neposredne povezave z opredeljevanjem do državljanstva in še manj s politično opredeljenostjo. S tem je zatiralni režim zadel v samo srž antagonističnega odnosa, ki v prvi vrsti zanika konstituiranje identitete tistega, ki ga izgrajuje kot svojega Drugega. Če vsi ti prej našteti segmenti ne bi bili zanikani, potem antagonističnega odnosa, o katerem tu govorimo, ne bi bilo. Antagonizem se torej oblikuje šele med odnosom zatiralnega režima in izbrisanih ter identiteto, ki je zunaj teh odnosov. Tudi v tem smislu imamo v družbenih antagonizmih opraviti s heterogenostjo, ki ni dialektično nadomestljiva. Antagonistična meja torej vključuje heterogenega drugega, ki je dialektično nenadomestljiv. Opo­ zicija med A in B ne bo nikoli zares postala odnos med A in ne-A. B-jevstvo B-ja se nikoli ne bo moglo vključiti v to dialektiko (Laclau 2008a, 135). Izbrisani bodo vedno nekaj več kot golo nasprotje zatiralnega režima oz. oblasti. Če smo dosledni, kot pravi Laclau (2008a, 132), tu nimamo opraviti z dialektič­ nim zanikanjem, v katerem zanikani element opredeli identiteto zanikajočega.

»Ljudstva brez zgodovine« oz. muslimani, če uporabimo Agambenovo terminolo­ gijo, ne določajo, kaj so zgodovinska ljudstva. Odnos med izbrisanimi in zatiralnim režimom ni dialektičen. Zgolj dejstvo, da izbrisani niso državljani Slovenije, ni do­ volj za konstituiranje antagonističnega odnosa. Antagonizem torej ni inherenten odnosu izbrisanih na eni in zatiralnega režima na drugi strani. To je razlog, zakaj je heterogenost konstitutivna; ne more je namreč preseči nikakršen dialektični pre­ obrat. Če hočemo torej opraviti z dialektično rešitvijo in statičnim potrjevanjem binarne opozicije, moramo vpeljati heterogenost (Laclau 2008a, 133). Odnos med pravnim redom in izbrisanimi ni odnos popolne izključenosti. Kot pra­ vi Laclau (2008b), je popolno izključenost mogoče doseči le, če mislimo, da je prav­ ni red totalizirana koherentna celota. Vendar če pravni red vidimo kot navzkrižno razpokan in prežet z mnogimi antagonizmi, potem bo zunanje tega reda vzniknilo nekje vmes, in sicer tako, da boj izbrisanih ne bo omejen na njegovo obrobje. Heterogeni elementi bodo sposobni izvesti homogenizirajoče operacije. Med »zunanjo­ stjo« in »notranjostjo« torej ni nepremične meje, temveč stalno premeščanje mej, ki vedno na novo določajo mejo med notranjostjo in zunanjostjo. Zato menimo, da so vse te razsežnosti in elementi vpisani v heterogenost, ki je konstitutivna za antagonistični odnos med izbrisanimi in zatiralnim režimom. In če za Laclaua ni nečesa takega, kot je radikalna zunanjost, pa je za Agambena radikalna zunanjost prav temelj njegove teorije. Za Agambena bi bili izbrisani akterji, ki so popolno­ ma izpuščeni iz zakona mesta, reducirani na golo življenje in nezmožni delovanja. Agamben namreč zanika vse strukturne možnosti, ki jih odpira vsaka novonastala situacija, in pri tem zapira vsakršen emancipatorni naboj (Laclau 2005b).

o >

< > <

i

M

W

û LU

» Eoï m£

*

N

Z

Ugotovili smo, da na primer izbrisanih ne moremo gledati skozi agambenovsko dualnost suverene oblasti in golega življenja, zato se je treba posvetiti prej že ornenjenemu problemu predstavništva. Najprej velja poudariti, da je predstavništvo v *; ^ primeru razumevanja problema izbrisanih postalo ključno. Za to obstaja kar nekaj " razlogov. Prvi je nedvomno ta, da so izbrisani šibko utemeljna identiteta, katerih . utemeljitev zato nujno zahteva predstavništvo. Šibka utemeljenost njihove identité¬ ' te izhaja iz specifičnih okoliščin položaja izbrisanih, ki jim je onemogočal javno de­ lovanje. Zorn (2003, 82-3) poudarja, da je izbris ljudi prizadel na osebni ravni in jih pahnil v ranljiv položaj. O izbrisu niso bili obveščeni in so zanj izvedeli naključno ter v različnih časovnih obdobjih. To je izbrisane individualiziralo in odgovornost za nastali položaj preneslo nanje. Dodatno je k temu prispevala odtegnitev socialne varnosti in vsakdanjik v duhu borbe za preživetje. Drugi, bolj strukturni dejavnik pa je prevladujoča sovražna ideologija, ki je v poosamosvojitvenem obdobju vladala v Sloveniji, tako da je konstruirala kulturnega Drugega: »Neslovence«. Tak odnos javnosti je še dodamo onemogočal javno delovanje izbrisanih. Zato bomo trdili, da je v primeru izbrisanih predstavništvo ravno vmesna kategorija med izbrisanimi in zatiralnim režimom ter hkrati kategorija, ki nase prevzame pozicijo v antagonističnem razmerju. V skladu s takim razumevanjem heterogenosti trdimo, da je predstavništvo razbito in zamegljeno »ogledalo«, ki ga nenehno moti heterogeno »Realno«, ki ga predstavništvo ne more simbolno obvladati. Predstavništvo torej nikdar ne more biti popolno (Laclau 2008a, 126). h

Laclau (2007, 99) pravi, da je predstavništvo: {

/P/proces, v katerem nekdo drug - reprezentant - »nadomesti« in

hkrati »utelesi« reprezentirano. Zdi se, da so pogoji za popolno reprezentacijo izpolnjeni, kadar je reprezentacija neposreden proces prenosa volje reprezentiranega, kadar je akt reprezentacije

195:

povsem transparenten glede na to voljo. To pa predpostavlja, da je volja polno konstituirana in da se vloga reprezentanta izčrpa v svoji funkciji posredovanja. Tako mora biti nepresojnost, ki je inherentna sleherni substituciji i n utelešenju, zmanjšana na minimum; telo, v katerem se dogaja inkarnacija, mora biti skoraj nevidno. Prav tukaj se začnejo težave. Ne reprezentant ne reprezentirano namreč ne more izpolniti pogojev za popolno reprezentacijo - i n to n i rezultat tega, kar je mogoče empirično doseči, temveč same logike, inherentne procesu reprezentacije.4

0

Za Laclaua je predstavništvo vedno dvosmerni proces: na eni strani je to prenos med predstavljenim in predstavnikom, na drugi strani pa med predstavnikom in pred­ stavljenim. V nasprotju s klasičnimi pojmovanji predstavništva, kot sta npr. Rousseaujeva in Burkova, ki sta predstavništvo razumela kot enosmerno in transparentno, je bistvo Laclauove teorije prav zanikanje konceptualne narave predstavništva in razumevanje predstavništva v logiki poimenovanja. Ker nimamo opraviti s fiksnimi korekcijami med označevalcem in označencem ali med predstavljenim in tistim, ki predstavlja, moramo na tem mestu zavrniti deskriptivistična razumevanja poli­ tičnega predstavništva in privzeti antideskriptivistični pogled, v katerem je enotnost objekta retroaktivna posledica njegovega poimenovanja. Ko določen element prevzame predstavništvo, imamo opraviti s hegemonskim raz­ merjem. Kot smo že povedali, za nas minimalni objekt analize ni akter, temveč zah­ teva. Zahteva predpostavlja, da družbena skupina ni ultimativno homogen referent, temveč gre njeno enotnost razumeti kot artikulacijo heterogenih zahtev. Družbena dejanja tako razumemo kot zahteve, ker je vsak subjekt subjekt manka, saj vedno vznikne v asimetriji med nezmožnostjo, polno konstituirane družbe, in partikularnostjo mesta izjave (Laclau 2006b, 654-5). V tem smislu zahteva tudi transcendentira akterja in določen element mora nastopiti kot nosilec pomena celotne verige. V tem primeru ena specifična zahteva prevzame vlogo praznega označevalca. Posledično mora ta zahteva do neke mere opustiti svoja partikularistična nagnjenja in prevzeti značilnosti univerzalnega. V tem smislu je prazni označevalec tisti, ki deluje kot ime in retroaktivno konstituira objekte, ki jih predstavlja. Z Ladauovimi besedami: poi­ menovanje, ki ni omejeno z nobenimi apriornimi konceptualnimi mejami, je tisto, ki bo glede na kontingentnost hegemonskih artikulacij retroaktivno determiniralo, kaj je poimenovano (Ladau 2000, 57). Iz tega izhaja, da logika predstavništva ne temelji na ideji predstavljati »izvirnik«, temveč na logiki dopolnila. Če nekdo mora biti predstavljen, je to rezultat dejstva, Ker n a t e m m e s t u navajamo citat, o h r a n j a m o terminologijo prevajalca, k i govori o reprezentaciji, čeprav b o m o s a m i namesto t e r m i n a reprezentacija rabili t e r m i n predstavništvo v s m i s l u političnega predstavništva, p o j e m reprezentacije pa p r i h r a n i l i z a m e d i j s k o reprezentacijo.

• 40

da je njegova temeljna identiteta konstituirana v prostoru A in da se bodo odločitve, ki lahko vplivajo na to identiteto, sprejemale v prostoru B. Toda v tem primeru je njegova identiteta nepopolna identiteta in razmerje predstavništva - daleč od tega, da bi se nanašalo na povsem razvito identiteto - je dopolnilo oz. suplement, ki je nujen za konstituiranje te identitete. V tem smislu se identiteta predstavljenega preobrazi in razširi pri predstavljanju (Laclau 2007, 100). Vloga predstavnika bo zato vedno prekoračila preprosto zrcaljenje interesa predstavljenega in v derridajevski logiki bo ta suplement v procesu predstavljanja postal vse bolj pomemben in konstitutiven za identiteto ter zahtevo predstavljenega. Na isti način deluje prazni označevalec, ki nastopi kot nosilec ekvivalenčne verige. Kar dobimo, je neprestan boj in napetost med univerzalnostjo praznega označevalca, ki se izgrajuje kot predstavnik, ter partikularističnimi težnjami zahtev, ki so vpete v ekvivalenčno verigo. Če je partikularistična razsežnosti zahtev zelo šibka, potem elementi lahko postanejo politično desubjektivirani. Kot nekoliko normativno zapiše Pitkin (1967, 154), se »navidezno paradoksalni pomen predstavništva perpetuira v naših pričakovanjih do dejavnosti predstavništva: predstavljeni mora biti navzoč in hkrati nenavzoč. Predstavnik mora delovati, biti neodvisen, vendar mora tisti, ki je predstavljen, delovati po predstavniku. /.../ Predstavljeni mora biti sposoben delova­ nja, imeti voljo in sposobnost presojanja; v nasprotnem primeru ideja predstavništva kot dejavnosti nadomeščanja ni uresničljiva. Skrbeti za nekaj ali nekoga nemočnega ali nekompetentnega ne pomeni predstavništva«. Ali z drugimi besedami: predstav­ ništvo vstopi na prizorišče v trenutku, ko je predstavljeni konstituiran in zmožen delovati ter presojati zase; predstavljeni mora vedeti, kaj so njegovi interesi (Pitkin 1967,162). Če sledimo Laclauu, potem na najbolj bazični ravni logiko odnosa med predstavlje­ nim in tistim, ki predstavlja, lahko prenesemo na logiko retorične operacije. Retorič­ na premestitev se namreč zgodi, ko preneseni izraz zamenja dobesednega. Klasična retorika prenesen izraz, ki ni nadomestljiv z dobesednim, imenuje katahreza in s tem kaže na figurativnost jezika. To argumentacijo lahko oblikujemo, če sprejmemo dej­ stvo, da ima vsako prevračanje pomena v svoji osnovi potrebo izraziti nekaj, česar do­ besedni pomen ne sporoča. V tem smislu je katahreza več kot posebna figura: je sku­ pni imenovalec retorike. To je mesto, na katerem Laclau (2008a, 65) retoriko povezuje s praznimi označevalci in hegemonijo. Kajti vhegemonskem razmerju ena partikularna razlika vzame nase predstavljanje totalnosti, ki jo presega. Če se prazni označevalci porajajo iz potrebe po poimenovanju objekta, kar je nemožno in hkrati nujno, če se porajajo od tiste ničelne stopnje pomenjenja, kar je osnovni pogoj vsakega označe­ valnega procesa, potem je hegemonska operacija skoz in skoz katahrezična. Vsako predstavništvo in konstrukcija »ljudstva« sta v bistvu katahrezični (Laclau 2008a, 65).

V nadaljevanju problematiziramo konstruiranje pojmov demokracije in človeko­ vih pravic kot praznega označevalca ekvivalenčne verige zagovorniškega diskurza. Prvi problem, ki smo ga že nakazali, je, da zagovorniški diskurz predpostavlja eno­ značno povezavo med demokracijo in človekovimi pravicami. Kot smo pokazali, se pojem demokracije najprej enoznačno povezuje z Evropo, nato pa predpostavlja, da vstop v demokratično EU neposredno implicira spoštovanje Človekovih pravic in implementacijo demokratičnega etosa. Verjetno ni potrebno posebej naštevati številne primere, ki pričajo ravno nasprotno. V vsej »demokratični« Evropi namreč poznamo podobne probleme, kot smo jih predstavili v zvezi z izbrisanimi. Bodisi da gre za azilante, Rome ali za t. i . sans papiers. Vsi ti primeri kažejo, da je demokra­ tična Evropa politični imaginarij. »Pa pravzaprav sploh ni šlo za to, niti za Človekove pravice, s katerimi v deželi, ki se ima za demokratično, nikakor ne bi smeli trgovati, kot se je tokrat zgodilo pri nas, ne« (Dolenjski list, 8. 4. 2004, 21). Predpostavka, da z demokracijo pride tudi spoštovanje človekovih pravic, je problematična iz več razlogov. Vso analizo, ki smo jo do sedaj naredili na primeru diskurzov o izbrisanih, lepo po­ nazarjajo ugotovitve Jalušič (2003,13), ki kritizira ideje, na podlagi katerih se zdi, da kršitev človekovih pravic v Sloveniji (najbrž) ni oz. jih pravzaprav ne more biti. Prva predpostavka tovrstnih trditev temelji na pravkar ugotovljeni veri v avtomatizem »razvoja« in »civilizacije«. Obstaja namreč substancialna vera v to, da novonastala Slovenija temelji na človekovih pravicah in jih posledično tudi avtomatično izvaja. Kot smo pokazali, je ta predpostavka na neki način lastna tako nacionalističnemu kot tudi zagovorniškemu diskurzu o izbrisanih. Druga predpostavka, ki je prisotna predvsem v nacionalističnem diskurzu, je, da je nova država po definiciji nedolžna, medtem ko je stara država zakrivila zločine, kakršni so povojni poboji. V nacionali­ stičnem diskurzu je predpostavka o nedolžnosti vidna tudi v ideji, da je zahteva iz­ brisanih pravzaprav zloraba slovenskih zakonov za njihove lastne interese, medtem ko so si izbrisani sami krivi za nastali položaj, bodo Slovenci za vse to plačali in no­ sili ekonomsko breme. Tretja predpostavka, ki je prav tako lastna nacionalističnemu diskurzu, je, da je izbris pravzaprav neproblematičen v primerjavi z etničnim čišče­ njem na Balkanu, pri čemer gre za klasično preusmeritev pogleda. Drugi argument, ki se pojavlja v tem istem okviru, pa je, da se izbris primerja s povojnimi poboji v smislu, če so lahko povojni poboji terjali toliko »naših«, slovenskih žrtev, zakaj bi bil potem administrativni izbris »drugih«, ljudi z Balkana, sploh tako problematičen. Vendar pa ni sporno zgolj (ne)razumevanje pojma Človekovih pravic. Če razpravo prestavimo na primarnejšo raven, je nujno pokazati paradoksalnost pojma Člove­ kovih pravic kot takega. Agamben (2004, 144) poudarja, da so človekove pravice imele smisel samo kot predpostavka državljanskih pravic, ki prvotno temeljijo na

nacionalni državi. Tokovi beguncev v 20. stoletja pa osvetljujejo nov okvir, v ka­ terem nacionalnost ni več podlaga zagotavljanja človekovih pravic. Danes je prav to problem, saj so Človekove pravice ločene od državljanstva in se implementirajo zunaj njegovega konteksta za doseganje domnevnega cilja predstavljanja in varstva človeka. Kot smo pokazali v analizi, posledično s tem človekove pravice izgubijo politično in privzamejo humanitarno misijo (prej smo pokazali, da na ravni jezi­ ka lahko govorimo o popredmetenju izbrisanih, na ravni diskurza o viktimizaciji, na ravni retorične strategije pa o retoriki »človeških zgodb«). Potekajoča razločitev med humanitarnim in političnim je po Agambenovem mnenju najbolj skrajna faza razločitve med človekovimi pravicami in državljanskimi pravicami. Predstav­ niški diskurz, ki se sklicuje na predpostavljeno demokracijo in Človekove pravice, ni politični, temveč socialni in humanitarni. Odsotnost političnega v analiziranih diskurzih se kaže predvsem v spodletelem vzvratnem konstituiranju zahteve izbri­ sanih kot politične zahteve oz. političnega subjekta, ki bi neposredno ali posredno vstopil v antagonistično razmerje z zatiralnim režimom. Kot smo že večkrat pouda­ rili, pa je ravno antagonistično razmerje pogoj vsakršnega konstruiranja populizma v Laclauovem (2008a) pomenu besede. Vznik »ljudstva« je po njegovem mnenju namreč odvisen od ekvivalenčnih razmerij, ki jih predstavljajo hegemonski prazni označevalci, od premeščanja notranjih meja ter od konstitutivne heterogenosti, ki onemogoča dialektične preobrate in politični artikulaciji pripisuje osrednji pomen. Problem humanitarnega (v našem primeru je to do neke mere problem zagovorni­ škega) diskurza je, da človeška življenja lahko razume le v podobi agambenovskega golega življenja, torej življenja kot zmožno biti ubito in nezmožno biti žrtvovano (glej Agamben 2004) in je zato sebi navkljub solidaren s silami, proti katerim se de­ klarativno bojuje. Kajti le tako življenje je lahko objekt nekega »zagovora« ali »var­ stva«. V teh okvirih tudi Rancière (2004, 297-8) ugotavlja, da so človekove pravice postale pravice tistih brez pravic, ljudi, ki so jih pregnali z njihovih domov in jih ustrahovali z etničnimi čistkami. Zato so Človekove pravice vse bolj postale pravice žrtev, pravice tistih, ki se niso bili zmožni postaviti zase, govoriti v svojem ime­ nu, tako da so morali njihove pravice predstavljati drugi za ceno razdora instituta mednarodnih pravic v imenu nove pravice »humanitarnega posredovanja«, ki se je lahko navsezadnje izrodilo v pravico do posega. To ambivalenco lepo ponazarja na­ slednja izjava: »Kdo, če ne priseljenci, lepo prosim, bo naredil otroke, ki bodo jutri delali za naše pokojnine in plačevali davke za naš skupni standard? Čeprav je tole malo sprevrženo. V tolerantnost do drugačnosti nas bo pravzaprav prisilila želja po ohranjanju lagodja. Egoizem torej« (Nedelo, 11.1. 2004, 3). Žižek (2005,128-9) meni. da se današnji novi etos oblasti zanaša na nasilno gesto depolitizacije, tako da viktimiziranemu drugemu odvzame vsakršno možnost za politično subjektivacijo. »Človek« kot nosilec Človekovih pravic je ustvarjen s strani

200

niza političnih praks, ki materializirajo državljanstvo. Človekove pravice so zgolj varljiva ideološka univerzalnost, ki prikriva in legitimira zahodno imperialistično in neokolonialistično politiko. Podobno Rancière (2004, 302-3) meni, da je subjekt pravic Subjekt oz. subjektivacija, pri čemer logiko subjektivacije in emancipacije ra­ zumemo kot heterologijo, kot logiko drugega, za kar obstajajo trije razlogi. Prvič, kot smo že povedali, nikoli ne gre za preprosto izrekanje identitete, identiteta je namreč vedno tudi zavrnjena s strani drugega, s strani policije, kot temu pravi Rancière, ki ljudi veže na vloge, ki jih za njih določi. Drugič, gre za obliko demonstriranja, ki vedno predpostavlja tudi drugega. Gre za obliko skupnega prostora, ki ni prostor dialoga ali iskanja konsenza v habermasovskem smislu. Konsenza ni, tako kot ni idealnega komuniciranja. Obstaja le polemični prostor, v katerem se spopadamo z »napačnim« in stremimo k enakosti. Tretjič, logika subjektivacije vedno implici­ ra nezmožnost identifikacije (Rancière 1995, 69). Subjektivacija po Rancièrjevem (2004, 302-3) mnenju povezuje dve obliki obstoja pravic. Prva oblika so zapisane pravice v smislu »vpisovanja« družbe kot svobodne in enakopravne. Pravice človeka so pravice tistih, ki znajo nekaj narediti iz tega »vpisa« v smislu uporabe pravic in preizpraševanja oblasti. Ljudje in državljani so politični subjekti, t i pa niso defini­ rane kolektivitete. Svoboda in enakost nista predikata, ki bi pripadala določenim subjektom. Politični predikati so odprti: odpirajo razpravo o tem, na koga se nana­ šajo, koga zadevajo in v katerih primerih. Prav v tem okviru postane aktualna prej nastavljena kritika Agambenovega pojmovanja golega življenja v odnosu do oblasti. Rancière (2004, 306) poudarja, da je Agambenov argument v skladu s klasično opozicijo med iluzijo suverenosti in njeno realno vsebino. Posledično Agamben zgreši logiko politične subjektivacije. Politični subjekti so presežni subjekti. Vpišejo štetje neštetih kot suplement. Politika ne loči določene sfere političnega življenja od drugih sfer. Loči celoto svoje skupnosti od nje same. Iz tega tudi izhaja Rancièrjevo ločevanje med policijo, ki pomeni štetje na način, da skupnost štejemo kot seštevek njenih delov - torej njenih skupin in njihovih značilnosti, in politiko kot procesom, ki temu seštevku prišteva nadomestek kot del tistih, ki nimajo svojega deleža, ki se po svojih delih, prostorih, vlogah in kvalifikacijah razdeljuje od skupnosti. Politika je torej v antagonističnem razmerju do policije, to polje srečanja med emancipacijo in policijo pa imenuje politično. V politiki so njeni deleži oz. njihova odsotnost določeni s pomočjo predpostavke, ki po definiciji nima mesta v tej konfiguraciji, na­ mreč predpostavke deleža tistih brez deleža. Politično pomeni srečanje med dvema heterogenima procesoma. Politična dejavnost je torej tista, ki premesti telo z mesta, ki mu je bilo določeno, oz. spremeni namembnost prostora; je dejavnost, ki naredi vidno tisto, kar ne bi smelo biti videno. Politika torej obstaja, kadar obstaja mesto in oblike za srečanje med dvema heterogenima procesoma. Prvi je policijski proces, drugi je proces enakosti kot odprto mnoštvo praks, ki se opirajo na predpostavko

enakosti kateregakoli govorečega bitja s katerimkoli drugim govorečim bitjem in si prizadevajo za verifikacijo te enakosti (Rancière 2005,45-6). Celoten diskurz človekovih pravic je pravzaprav problematičen, ker onemogoča po­ litiko, saj ustvarja vtis, da je objekt želje že posedovan. Če predpostavljamo, da vstop v »demokratično« EU avtomatično prinese spoštovanje Človekovih pravic, potem tudi predpostavljamo, da že imamo objekt naše želje, moramo ga le prepoznati in pravilno kodificirati (Salecl 1993, 90). Ker pa je želja konstitutivna za subjekt, je predpostavljeno imetje objekta želje problematično in se pravzaprav izgrajuje zgolj kot fantazma. Diskurz o univerzalnih človekovih pravicah je zgolj fantazma, v kateri sta posameznik in družba dojeta kot celota. Družba naj bi bila po idealu človekovih pravic potemtakem organizirana kot nekonfliktna skupnost. Rancière (1995, 65) opozarja, da je edina univerzalna politika politika enakosti. Vendar enakost ni vrednota, ki je del bistva humanosti in razuma. Enakost obstaja le do mere, do katere je prakticirana. Ni vrednota, na katero se sklicujemo, temveč je univerzalna verjetnost, ki mora biti verificirana in prikazana v vsakem posameznem primeru. Skladno s to tezo se poraja vprašanje, čemu sploh služijo človekove pravice. Kot pravi Rancière (2004, 307), te pravice naposled ostanejo izpraznjene in se zdijo neuporabne. In če je neka stvar neuporabna, potem z njo naredimo to, kar naredijo dobrodelneži s svojimi oblačili. Damo jih revnim. Te na zahodu neuporabne pra­ vice so izvožene drugam, skupaj z medicinsko pomočjo in oblekami, dali smo jih ljudem, ki nimajo zdravstvene pomoči, oblek in pravic. Na ta način pravice človeka postanejo pravice tistih, ki pravic nimajo, pravice golega življenja, podvrženega ne­ humani represiji in slabim eksistenčnim razmeram. Postanejo humanitarne pra­ vice, pravice tistih, ki jih ne morejo udejanjiti, žrtve absolutnega zanikanja pravic. Takšna depolitizacija človekovih pravic se izrodi v žrtvah, ki jim je odtegnjena vsa­ kršna politična subjektivacija. Tu se že gibljemo v Agambenovem »ontološkem« paradoksu, ki smo ga načenjali prej. Agamben izredno stanje pretvori v antropološko oz. ontološko usodo, ki pro­ blem zvedeta na neizsledljivo permutacijo človeške živali. Rancière zato poudarja, da je človeško žival treba pustiti ob strani, če želimo razumeti, kdo je subjekt člo­ vekovih pravic, in na novo premisliti današnjo politiko. Subjekt je zanj tisto vmes: med različnimi imeni, statusi in identitetami, med humanostjo in nehumanostjo, državljanstvom in njegovim zanikanjem. Politična subjektivacija je udejanjenje ena­ kosti. Je križanje identitet, bivajočega in nebivajočega ali ne-še-bivajočega (Rancière 1995, 67). To, kar se pravzaprav zgodi v prikazanem primeru predstavništva izbrisanih, manifestiranega v praznem označevalcu demokracije in človekovih pravic, ni nič drugega kot prevladanje univerzalnega, ki se odraža v popolnem izpraznjenju

201

označevalca in ima za posledico zgolj ohranjanje forme tiste prvotno demokratične zahteve, naslovljene na zatiralni režim. Ker se v celoti ukinja partikularnost, se iz­ prazni tudi vsebina zahteve. Strinjamo se torej z Agambenom (2004,145), ki pravi da je treba begunca ali izbrisanega jemati kot to, kar je, torej mejni pojem, ki po­ stavlja v krizo temeljne kategorije nacionalne države, naroda in državljana in tako omogoča očiščenje polja ter kategorialno prenovo, ki se je več ne da prelagati, z vizijo politike, v kateri golo življenje ni več ločeno in izključeno v državni ureditvi niti s človekovimi pravicami.

202

Tako se je treba naposled vprašati, kako naj se partikularna zahteva izbrisanih sploh vpisuje v diskurzivno. Najprej gre spomniti, da zahtevo pojmujemo kot vpis diskur­ za v neki drug diskurz, pri tem pa je diskurz oz. diskurzivna formacija, kot smo prej pokazali z obravnavo Foucaulta, sestavljena iz korelata več izjav. Zdi se smiselno, da se vprašamo, kako in ali si lahko družbena skupina izbrisanih sploh prisvaja diskurz, ali bolje, kako se prek artikulacije javnega diskurza konstituira kot politični subjekt. Todorovič subjektivacijo pojmuje ravno skozi javno in kolektivno izraženo zahtevo: { Ne glede n a takšne ali drugačne rezultate je bilo najpomembnejše to, da se ljudje skozi boj učlovečijo. Kajti m i smo bili popolnoma razčlovečeni, ne samo na uradni ravni, tudi kot osebe v zasebnem življenju, v odnosih s prijatelji, sorodniki. Zdi se mi, da ravno ta boj, to izpostavljanje, javno deklariranje izbrisanih, to kljubovanje večinskim stereotipom, ravno prinaša neko učlovečenje. /.../ Sam si resnično želim, da bi to dosegli v večjem številu, saj smo aktivisti i n potrebujemo ljudi, potrebujemo telesa. (Todorovič 2007,45.)

Morda je ena izmed poti subjektivacija skozi jezik, skozi jezikovno izraženo zah­ tevo. Če razmišljamo o tem, da je zahteva del nekega diskurzivnega reda in je se­ stavljena iz izjav, potem gre vsaj deloma za neke vrste jezikovno izjavo. Kot smo ugotavljali že prej, ima, jezikovno gledano, vsak jezik kazalnike izjavljanja, to so zaimki tipa »jaz«, »ti«, »mi« itd., ki posamezniku omogočajo prisvajanje jezika, in ker nimajo leksikalnega označenca, lahko določajo svoj pomen samo z napotitvijo na instanco diskurza, ki jih vsebuje. »Jaz« in »ti« se torej nanašata na »govorno realnost«. Pri Benvenistu (1988, 284) se le v govorici Človek vzpostavi kot subjekt in subjektivnost je govorčeva zmožnost, da se postavi kot subjekt. Govorec se izrazi kot subjekt v instanci govora, kjer ga označuje »jaz«, in si s tem prisvoji mesto v diskurzivnem. Subjekt lahko jezik aktivira samo pod pogojem, da se identificira v dogodku izrekanja in ne v tem, kar je v njem izrečeno.

Zaključujemo z mislijo, da je politična zahteva za subjekt konstitutivna, ker pa ve­ dno nastane v logiki poimenovanja, torej v dvosmernem procesu, ki teče od pred­ stavnika k predstavljenemu in obratno, konstitucija zahteve in identitete predsta­ vljenega nikoli ne more biti neodvisna od tistega, ki zahtevo predstavlja. Funkcija tistega, ki zahtevo predstavlja, torej nikdar ni neposreden proces predstavljanja volje reprezentiranega, saj predstavljalec ni pasivni agent, temveč reprezentirano zahtevo vedno vmesti zunaj konteksta, v katerem je bila ta zahteva prvotno konstituirana. Ta suplement se naposled izraža v identiteti predstavljenega in njegova identiteta se spremeni v procesu predstavništva. Primer izbrisanih nazorno kaže, kako je lahko prvotno heterogena oz. partikularna zahteva homogenizirana oz. vključena v he­ gemonski in univerzalni red, ki naposled ne vodi k izpolnitvi te zahteve, temveč jo izprazni njenega političnega naboja.

ni

1

JtJmut

••••

/i:

r> in

Diskurz.

Preostane nam le še, da sklenemo misli in pogledamo, katere možne smeri raz­ mišljanja še odpira razprava, ki smo jo načeli. Ko smo se pred nekaj leti prvič lotili raziskovanja »diskurza«, je bila ena prvih ugotovitev ta, da gre za eklektično in heï '- terogeno področje, ki v poplavi pristopov, ki jih obsega, potrebuje predvsem poskus celostne sistematizacije. Po eni strani imamo na voljo veliko učbenikov, znanstve­ nih monografij, člankov in zbornikov, ki se ukvarjajo z diskurzom, po drugi strani pa ravno porast del na to temo prispeva k neobvladljivosti in nesistematiziranosti področja. V prvem delu monografije smo tako stremeli k čim bolj jasni opredelitvi in sistematizaciji teorij, ki se ukvarjajo z diskurzom, da bi zapolnili vrzel, ki smo jo na področju diskurzivnih teorij zaznali tako v tujem, še bolj pa v domačem pro­ storu. Še zdaleč ne želimo trditi, da smo celostno zajeli vse teorije in pristope, ki se ukvarjajo z diskurzom, to bi bil namreč skoraj nemogoč in tudi nesmiseln poskus. Skušali smo okvirno predstaviti tisto epistemologijo diskurza, ki nas je pripeljala do lastnega hevrističnega modela. Pri tem smo izpustili dobršen del teorij, ki se ukvar­ jajo z diskurzom, predvsem anglosaško tradicijo,-* ameriški pragmatizem, ame­ riško antropološko jezikoslovno šolo, širše pa tudi teorije, ki izhajajo iz analitične filozofije. V teoretskem okviru, ki smo ga izbrali, smo iskali smiselno idealnotipsko razlikovanje pristopov, ki bi bilo utemeljeno na konkretnih kriterijih. Pri tem smo v ospredje postavili dihotomijo med diskurzivnim in zunaj diskurzivnim ter jo vzeli za temeljni kriterij razvrščanja različnih pristopov k razumevanju diskurza. Zani­ mali sta nas predvsem foucaultovska in postsaussurjevska paradigma, pri čemer smo se trudili izbrane pojme prenesti na področje postmarksistične politične teo­ rije. Teoretsko smo se pretežno umestili v zaledje poststrukturalizma, za katerega je značilno pojmovanje diskurza kot vseobsegajočega družbenega pojava, postmarksizma, kjer se v logiki antagonizma diskurzi neprestano bojujejo za hegemonske 1

govorimo v teoretskem s m i s l u , kritična a n a l i z a d i s k u r z a je empirični pristop, k i seveda resda i z h a j a i z anglosaškeokolja, a r a z e n Hallidaya večinoma n e črpa iz anglosaške teoretske tradicije.

•

41

pozicije, in postfundacionalizma, ki diskurzivno polje razume kot kontingentno netotalizirano »strukturo«. Pri tem smo kot dopolnitev teorije diskurza želeli iz­ postaviti tudi njene analitične potenciale. Ontološke predpostavke teorije diskurza smo zato usmerili v kritično jezikoslovje. Vpeljali smo iz Foucaultove arheologije izpeljani pristop, imenovan kritična analiza diskurza, ki nam je omogočil, da smo vzpostavili celostno hevristično orodje za analizo »konkretnih diskurzov«, njihove transpozicije, učinkov, odnosov med posameznimi diskurzi, ki delujejo v določeni diskurzivni formaciji oz. diskurzivnem redu, in njihovega odnosa do totalizacijske instance - praznega označevalca. Pokazali smo, da lahko že zgolj s pomočjo analize teksta pokažemo, kako se diskurzi v danem trenutku artikulirajo in reartikulirajo. V tem okviru nam je šlo torej za transdisciplinarno povezovanje teoretskega in anali­ tičnega pristopa k diskurzu s ciljem vzpostavitve hevrističnega modela, ki omogoča problemsko naravnan pristop. V teoretskem delu smo zato skušali vzpostaviti razmerje med temeljnim razumeva­ njem diskurza in nekaterimi drugimi z njim povezanimi pojmi. Predvsem do poj­ ma kolektivne identifikacije, pri katerem smo s pomočjo lacanovskega razumevanja subjekta kot razcepljenega oz. kot subjekta manka pokazali fantazmatsko logiko, ki deluje v ozadju poskusov konstituiranja kolektivnega subjekta. Pokazali smo, da so poskusi konstitucije subjekta oz. njegove identitete vedno vezani na identifikacijo z diskurzi, ki so mu v danem trenutku na voljo, hkrati pa smo poudarili dejstvo, da je vsaka identifikacija pravzaprav razlikovanje od Drugega. V študiji primera je sledila implementacija hevrističnega modela, ki smo ga vzpostavili prek razumeva­ nja delovanja treh logik: družbene, politične in fantazmatske. Vse tri logike so nam namreč omogočale razumevanje družbenopolitičnih procesov in vloge diskurzov, ki so se javno artikulirali v danem trenutku. Tako smo pokazali, da je krekovski diskurz ponovno vzniknil pri vstopanju Slovenije v evroatlantske povezave, ravno ko se je na novo postavljalo vprašanje »nacionalne identitete«. V tistem obdobju se je krekovski diskurz namreč artikuliral kot hegemonski. Ob tem gre poudariti, da to seveda ni bil edini diskurz, prepoznali smo vsaj še evroskeptičnega in natoskeptičnega, a ta dva nista nikoli prevzela hegemonske pozicije. Pokazali smo tudi, da je hegemonska pozicija krekovskega diskurza nekakšna slovenska stalnica, ko se v obdobju družbene dislokacije postavlja vprašanje »nacionalne identitete«. Z meto­ do kritične analize diskurza, ki smo jo aplicirali na komentarje, in pa z logiko in­ tertekstualnosti, ki smo jo vpeljali s pomočjo Bahtina, Derridaja, Kristeve, Barthesa in nato Fairclougha, smo pokazali, da je v slovenskem primeru šlo za transpozicijo krekovskega diskurza, ki smo ga prepoznali že v obdobju nastanka Slovenije kot na­ cionalne države. Seveda s predpostavko o transpoziciji krekovskega diskurza nismo želeli trditi, da gre za en in isti diskurz v dveh različnih časovnih obdobjih, saj bi to pomenilo redukcijo na sinhrono razsežnost razumevanja diskurza ter povratek

208

k esencializmu. V našem primeru smo namreč imeli opraviti z dvema različnima zgodovinskima obdobjema in družbenopolitičnima kontekstoma. Ne trdimo, da gre za prenos istega diskurza, temveč menimo, da je vsaka označevalna praksa polje prenosov različnih označevalnih sistemov (intertekstualnost). Razumemo, da njen kraj izjavljanja in njen denotirani predmet nista nikoli edinstvena, polna in istovetna sama s seboj, ampak sta zmeraj mnoštvena, razpočena. Prav zato smo se bolj kot na primerjavo »značilnosti« obeh krekovskih diskurzov osredotočili na to, kakšen odnos ta hegemonski diskurz, ki smo ga imenovali krekovski diskurz, v danem trenutku konstruira do drugih diskurzov, obenem pa do Drugega oz., širše gledano, kako se prek drugačenja konstruira nacionalna identiteta - torej sloven­ stvo. Drugi spada v domeno antagonističnega razmerja, saj subjektu preprečuje, da bi polno konstituiral svojo identiteto. Antagonistično razmerje predpostavlja zahtevo, naslovljeno na »zatiralni režim«. Kadar določena zahteva, ki je vedno diskurzivno dejanje, navadno artikulirano v diskurzivni red, znotraj širšega diskurziv­ nega polja postane dominantna tako, da producira svoj prazni označevalec, takrat govorimo o hegemonskem diskurzu ali o hegemonskem označevalcu, ki skladno z logiko poimenovanja vzvratno konstituira zahteve, artikulirane v ekvivalenčno verigo, ki jo ta prazni označevalec predstavlja. Tudi v tem primeru je na delu iden­ tifikacija, ki poteka na ravni diskurzivno izraženih zahtev, artikuliranih v določeno ekvivalenčno verigo, in njenim univerzalnim označevalcem, katerega pomen je prav zaradi vse večje težnje k univerzalnosti lahko naposled povsem izpraznjen. V danih okoliščinah lahko ta prazni označevalec preide v plavajočega in prevzame ga nova ekvivalenčna veriga, ki ga zapolni s tem, onim ali tretjim pomenom. V študiji primera smo zato raziskovali, kako se slovenstvo konstruira v odnosu do »Evrope« in do »Balkana«. Medtem ko je klasično drugačenje »Balkana« pričako­ vano enoznačno, je odnos do »Evrope« ambivalenten. Po eni strani se »Evropa« kaže kot grožnja nacionalni suverenosti, po drugi strani pa kot idealizirana enklava, s pomočjo katere se jasno zarisujejo meje med balkanskostjo in evropskostjo ter s pomočjo katere se idealistično predpostavlja politična implementacija demo­ kratičnih standardov. Prav iz te dihotomije po našem mnenju izhaja tudi problem aktualne slovenske družbe, ki smo ga pokazali na primeru izbrisanih. Primer nam je namreč omogočal prikaz povezanosti delovanja vseh treh logik, družbene, po­ litične in fantazmatske. Krekovski diskurz se skladno z logiko družbenega sedimentira v družbeni režim in diskurzivne formacije, ki po eni strani delujejo tako, da skušajo ohranjati krekovski diskurz kot hegemonski diskurz, na drugi strani pa se v navezavi nanj producirajo demokratične zahteve in posledično antagoni­ stični odnosi, ki so domena logike političnega. V slednjem se namreč oblikujejo verige ekvivalenc, ki jih predstavlja prazni označevalec. Ugotovili smo, da se v pri­ meru izbrisanih oblikujeta dva antagonistična tabora, ki producirata dva različna

diskurzivna reda: zagovorniškega i n nacionalističnega. Pri tem je nacionalistični diskurz diskurzivna praksa sedimentacije tistega pola krekovskega diskurza, ki slovenstvo konstruira s pomočjo drugačenja »Balkana«, zagovorniški diskurz pa nastane kot njegov antagonistični pol. Pokazali smo, da je antagonistična zahteva radikalno politična. V primeru zagovorniškega diskurza se veriga artikulira okrog praznega označevalca demokracija/človekove pravice, ki izhaja iz prej omenjenega drugega pola krekovskega diskurza, torej iz idealizacije evropskosti na eni strani in zavračanja balkanskosti na drugi. Bralec bo verjetno prišel do sklepa, da tako zago­ vorniški kot nacionalistični diskurz drugačita »Balkan«. Sklep je utemeljen, velja pa poudariti, da je pri zagovorniškem diskurzu drugačenje veliko bolj posredno, v ospredju je namreč poudarek bolj na konstruiranju Evrope kot imaginarnega kakor na drugačenju Balkana. Preprosto povedano: jezikovno so v zagovorniškem diskurzu veliko bolj prisotne besede Evropa, demokracija, človekove pravice kakor beseda Balkan in njene izpeljanke, v obeh primerih pa je na delu fantazmatska logika. Kljub temu, da smo se v analizi lotili obeh anatagonističnih diskurzov, smo se posebej posvetili zagovorniškemu. Ugotovili smo namreč, da je za razliko od že večkrat analiziranega nacionalističnega diskurza tudi zelo zanimiv, saj je v javnosti vseskozi prisoten, zaradi svoje »dobrobitne naravnanosti« v smislu zagovarjanja univerzalnih človekovih pravic in demokratičnih standardov pa ostaja neproblematiziran. V tem okviru smo se spraševali o tem, kam bi izbrisane teoretsko umestili. Začeli smo na mestu, na katerega izbrisane umeščata tako javni medijski kot tudi strokovni in pogosto celo akademski diskurz: z agambenovsko navdahnjeno heterogenostjo. Pokazali smo, da je razumevanje izbrisanih kot družbeno heterogenih redukcionistično, saj vodi v »ontološki« paradoks, nato pa smo z Laclauovo diverzifikacijo heterogenosti pokazali zmotnost agambenovskega argumenta ter njego­ vih implikacij. Menimo namreč, da je agambenovsko umeščanje subjekta v polje popolne heterogenosti izjemno nevarno, saj vodi v ukinjanje populizma v smislu oblikovanja političnega kot družbeno konstitutivnega in preprečuje politično su­ bjektivacijo, izraženo z demokratično zahtevo. To tezo smo pokazali na primeru predstavništva izbrisanih, za katerega menimo, da je pravzaprav spodletelo pred­ stavništvo, saj je prazni označevalec zagovorniške ekvivalenčne verige utemeljen na predpostavljeni iluzorni implementaciji demokracije in Človekovih pravic. Na ravni jezikovne analize se je pokazalo, da viktimizadja in objektivizacija izbrisanih vodita v njihovo politično pasivizacijo, ki se kaže v neuravnoteženem vzvratnem konstituiranju subjekta, kot ga razumemo z logiko poimenovanja, ki jo izvaja za­ govorniški diskurz nad diskurzom izbrisanih. Na tem mestu se na koncu postavlja vprašanje, kako omogočiti konstituiranje izbrisanih kot političnega subjekta, kljub temu da bodo izbrisani vedno konstituirani z logiko predstavništva. Ena izmed

smernic, ki smo jo nakazali, bi lahko bila v konstituiranju subjekta skozi jezik tako, kot ga razume Benveniste, a v tem delu se nikdar nismo nameravali ukvarjati z reševanjem konkretnega problema, temveč nam je šlo le za problematizacijo dolo­ čenih diskurzivnih praks in s tem namenom smo vpeljali iz foucaultovskega vidika izhajajočo kritično analizo diskurza, ki nam je nudila empirične nastavke za analizo »konkretnih« diskurzov. Skladno z ontično ravnjo se je pojavil predvsem analitični problem »ulovljivosti« diskurzov oz. diskurzivnih formacij, zato smo uvedli svojo opredelitev kategorije diskurzivnega reda, ki predvideva delno fiksacijo diskurzov v diskurzivnem polju ter je hkrati stična točka med laclauovsko teorijo hegemonije in foucaultovsko diskurzivno formacijo.

210

Preden pa povsem zaključimo našo razpravo, želimo vsaj nakazati razpravo o ne­ katerih drugih aktualnih vprašanjih, ki jih odpira predvsem dialog med antagonističnimi teorijami diskurza, o katerih smo ves čas razpravljali, in racionalističnimi razlagami dinamike javnega diskurza (glej Thomassen 2006). Prvi teoretski boj, med obema pozicijama, se bije pri razumevanju univerzalnega in partikularnega. Če na pojma pogledamo iz empirične perspektive, gre pravzaprav za naslavljanje konsenza in antagonizma. Za razliko od npr. Habermasove liberalne politične fi­ lozofije Rancière (2005) in Laclau poudarjata, da je konsenz izginotje vsakega razmika med stranko v sporu in delom družbe. Je izginotje dispozitiva pojavljanja, uštetja in spora, ki jih omogočata prav ime ljudstva in praznina njegove svobode. Z eno besedo: gre za izginotje politike oz. političnega. V skladu s tem Rancière govori o konsenzualnih skupnostih, ki se same sebi kažejo kot svet prava in se postavljajo nasproti svetu neprava - svetu identitetnega, verskega in etničnega barbarstva. Konsenzualne skupnosti so svet, očiščen odvečnih identitet, naseljen z realnimi telesi, ki so jim pripisane lastnosti, kot jih izražajo njihova imena. Zato bi lahko dejali, da je očitek zapostavljanja univerzalnega v diskurzivni teoriji, Id prihaja s strani liberalne politične filozofije, neutemeljen, saj diskurzivna teorija ne igno­ rira univerzalnega, temveč se ga loteva z vidika dinamike asimetričnega razmerja med partikularnim in univerzalnim, pri čemer prvo ni zvedljivo na drugo in obra­ tno. Res pa je, da problem univerzalnega v diskurzivni teoriji ne zavzema primata, vsaj ne na način ponovne uporabe razsvetljenskih idej. Ravno nasprotno, vseskozi jim oporeka in skuša ubrati povsem drugo pot, k i ni ne pot popolnega mnoštva Deleuzovega in Guattarijevega (2008; 2007) pojmovanja partikularnega, iz kate­ rega navsezadnje izhajata tudi Hardt in Negri (2003), še manj pa neokantovskih razsvetljenskih idealov, ki jih najdemo predvsem v Habermasovih delih. A kljub temu diskurzivna teorija ne zanika aktualnosti vprašanja univerzalnosti. Znova in znova ga namreč naslavlja (glej Zerilli 2004; Riha 2004). Tudi v Laclauovi prihaja­ joči monografiji Elusive Universality se avtor ukvarja predvsem s tem, kar imenuje hegemonska univerzalnost. Univerzalnost, ki se je ne da odčitati iz vnaprej dane

ontologije, temveč je umeščena v določeni situaciji, kar pomeni, da določena sku­ pina predpostavi polnost univerzalnosti in jo hegemonsko artikulira v določenem političnem dejanju. Ta kritika ontološkega statusa univerzalnega je precej podobna tisti, ki jo je Rancière prikazal v kritiki Habermasa (glej Rancière 2005, 73) in ki se je sami v študiji primera dotaknemo, ko problematiziramo predpostavko o univerzalnosti človekovih pravic in demokracije. Diskurzivna teorija torej bolj kot konsenz privilegira moment negativnosti, obli­ kovanja meja in antagonizmov kot konstitutivnih za politiko (Norval 2000). Kot smo poudarjali že prej, težava nastane pri redukciji družbenih odnosov na zgolj antagonistične. V tem smislu je na družbene odnose treba pogledati ne zgolj kot na delitev med »prijatelji in sovražniki«. Politična teorija namreč pozna veliko drugač­ nih tematizacij odnosov do drugega. Bauman govori o tujcu, Dillon o pribežniku, Balibar o rasizmu, Connolly o agonizmu (glej Connolly 1991). Tudi Mouffe v svojih novejših publikacijah prek opredeljevanja razlike med antagonizmom in agonizmom obravnava odnose med sovražniki in nasprotniki. Nasprotniki so takorekoč »prijateljski sovražniki« v smislu, da imajo nekaj skupnega: delijo si simbolni pro­ stor. Med njimi obstaja konfliktni konsenz, kar pomeni, da se strinjajo o etičnopolitičnih načelih, vendar se ne strinjajo o njihovi interpretaciji. Tako lahko načelo »svoboda in enakost za vse« razumemo na veliko načinov in to vodi do konfliktov, ki jih ni mogoče racionalno razrešiti (glej Mouffe 2005). »Tovrstno pojmovanje vodi k ideji, da je splošna logika individuacije lahko in mora biti ločena od oblikovanja političnih mej ter konstitucije antagonističnih oblik identitete« (Norval 2000, 225). Iz tega izhaja tudi druga aktualna razprava, ki je vezana na element normativnosti v teoriji diskurza. Do sedaj smo ves čas posredno poudarjali, da teorija diskurza ni in noče biti normativna. Rekli bi lahko, da je eksplanatorna. Zato se ne ukvarja z vprašanjem, kako naj bi subjekt deloval, temveč skuša pokazati na politično kot na pogoj njegovega nastanka. Skuša torej zaobjeti ontološko polje, znotraj katerega poteka identifikacija. Lahko bi rekli, da dekonstruira, torej išče in pokaže aporije ter izpostavlja probleme in razlaga dinamike. V tem pogledu je relevantna Critchleyjeva (2004, 117) kritika, v kateri pravi, da če je teorija hegemonije zgolj opis obstoječega stanja, potem obstaja možnost, da se izgubi njena kritična razsežnost, kar pomeni, da se pušča odprt prostor med tem, kakšne stvari so, in tem, kakšne bi morale biti. Če je teorija hegemonije opis obstoječega stanja, potem tvega poisto­ vetenje z dislokacijsko logiko sodobne družbe. Problem diskurzivne teorije je torej prav v normativnem pomanjkanju. Vendar kot poudarjajo tudi Derrida, Connoly (1991), Foucault (1991a; 1997) in Butler (2002), je elaboracija normativne sheme, ki bi evalvirala in predpisovala politike ter prakse, problematična, saj tvega enoznač­ ne odgovore. Tudi zato se v naši študiji primera nismo osredotočili na podajanje

končnih odgovorov ali normativnih rešitev zaznanim problemom. Menimo pa, da naša analiza kritično naslavlja dinamiko diskurzivnega konstruiranja kolektivne identifikacije Slovencev in nam pomaga razumeti diskurzivni kontekst sodobne politične delitve na »nas« in »druge«, pri tem pa v ospredje postavlja dejstvo, da je osnovni družbeni odnos vselej antagonističen.

AGAMBEN, GIORGIO.

2004.

ska založba.

Homo sacer: suverena oblast in golo življenje. Ljubljana: Študent­

- 2005A. Kar ostaja od Auschwitza: arhiv in priča. Ljubljana: Založba ZRC. - 2005 B. State of Exception. Chicago: the University of Chicago Press. ALLEN, GRAHAM.

2000.

ALTHUSSER, LOUIS. AUSTIN, JOHN BAHTIN,

M

Intertextuality: The New Critical Idiom. London: Routledge.

2000.

Izbrani spisi. Ljubljana: Založba -'cf.

L. 1975. How to do Things With Words. Oxford: Oxford University Press.

I HAIL

M. 1 9 8 1 / 2 0 0 2 . The Dialogic I mmagination: four essays. Austin: University of

Texas Press. -1996/1999. Estetika in humanistične vede. Ljubljana: Studia Humanitatis. -2007. Problemi poetike Dostojevskega. Labirinti: Ljubljana. BAHTIN, MIHAIL

M.

IN PAVEL

N.

MEDVEDEV.

1978.

The Formal Method of Literary Scho­

larship: A Critical Introduciton to Sociological Poetics. Baltimore, London: John Hopkins University Press.

BAKIČ- HAYDEN, MILICA.

1995.

Review 54 (4): 917-931. BAKIČ - HAYDEN, MILICA A N D

Nesting Orientalism: The case of former Yugoslavia. Slavic M.

ROBERT HAYDEN.

1992.

Orientalist Variations on the Theme

»Balkans:« Symbolic Geography in Recent Yugoslav Cultural Politics. Slavic Review 51 (1): 1-15. BARTHES,

ROLAND.

1969.

Elements of Semiology. London: Cape.

-1972. Od umetniškega dela do teksta. Problemi io (109-110): 75-79. -1973. Elements of Semiology. New York: Hill and Wang. -1978/2003. Učna ura. Ljubljana: Apokalipsa. -1984. Mythologies. New York: Hill and Wang. -1987. S/Z. New York: Hill and Wang. -1995. Smrt avtorja. V Sodobna literarna teorija: zbornik, ur. Aleš Pogačnik, 19-24. Ljubljana: Temeljna dela. BAUMAN, ZYCMUNT.

1996.

From Pilgrim to Tourist - or a Short History of Identity. V Questi­

ons of Cultural Identity, ur. Stuart Hall in Paul Du Gay, 18-36. London: Sage.

B E A U C R A N D E , D E R O B E R T IN U L R I C H

Park. 1993.

BEAUVOIR, DE S I M O N E . BECK, U L R I C H .

W.

DRESSLER.

1992.

Uvod v besediloslovje. Ljubljana:

The Second Sex. London: David Campbell Publishers Ltd.

The Reinvention of Politics: Rethinking Modernity in the Global Social

1997.

Order. Cambridge: Polity Press. BELL, A L L A N IN

PETER GARRETT.

1998.

Media and Discourse: A Critical Overview V Appro­

aches to Media Discourse, ur. Peter Garrett in Allan Bell, 1-20. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers.

1988.

BENVENISTE, EMILE.

Problemi splošne lingvistike I. Ljubljana: Škuc.

1952.

BERELSON, BERNARD.

Content Analysis in Communication Research. Chichago: The

Free Press Publishers Glencoe Illinois. BEZN EC, BARBARA.

2007.

Nemogoče je mogoče. Intervju z Aleksandrom Todorovičem. Časo­

pis za kritiko znanosti XXXV (228): 34-45. BROCKELMAN, THOMAS.

2003.

The Failure of the Radical Democratic Imaginary: Žižek versus

Laclau and MoufFe on Vestigating Utopia. Philosophy & Social Criticism 29 (2): 183-208. B R O W N , B E V E R L Y IN

MARK C O U S I N S .

1980.

eology. Economy and Society 9 (3): 251-278. BURR, V I V I E N .

The Linguistic Fault: the Case of Foucault's Archa­

An Introduction to Social Constructionism. London and New York:

1995.

Routledge. BUTLER, JUDITH.

2002.

What is Critique? An Essay on Foucault«s Virtue. V The Political:

Blackwell Readings in Contemporary Philosophy, ur. David Ingram, 212-228. London: Blackwell.

CANKAR, IVAN.

1994.

CHOMSKY, NOAM.

Hlapci. Ljubljana: Mihelač.

1965.

Aspects of the Theory of Syntax. Massachusetts, MIT Press.

2002.

C H O U L I A R A K I , LILIE.

The Contingency of Universality: Some Thoughts on Discourse

and Realism. Social Semiotics 12 (1): 83-114. C H O U L I A R A K I , L I L I E IN

NORMAN FAIRCLOUGH.

1999.

Discourse in Late Modernity: Rethin­

king Critical Discourse Analysis. Edinburgh: Edinburgh University Press. CiLLiA

DE, R U D O L F , M A R T I N R E I S I G L IN

RUTH WODAK.

1999.

The Discoursive Construction

of National Identities. Discourse and Society 10 (2): 149-173. CONNOLLY, WILLIAM

E. 1 9 9 1 . Identity/Difference: Democratic Negotiations of Political Para­

dox. Minneapolis/London: University of Minnesota Press. CRITCHLEY, SIMON.

1995.

On Derrida's Spectres of Marx. Philosophy and Social Criticism 21

(3): 1-30. CRITCHLEY, SIMON

IN O L I V E R M A R C H A R T .

2004.

Introduction. V Laclau: A Critical Reader, ur.

Simon Critchley in Oliver Marchart, 1-13. Routledge: London and New York. CULLER, JONATHAN. Č E P I Č , MITJA IN A N A

1976.

Saussure. Hassocks, Sussex: The Harvester Press.

VOGRINČIČ.

2003.

Tujec in tuje v učbenikih: kritična diskurzivna analiza

izbranih primerov iz učbenika zgodovine. Teorija in praksa 40 (2): 313-334.

DALLMAYR, FRED.

2004. Laclau and Hegemony: Some (Post) Hegelian Caveats. V Laclau: A

Critical Reader, ur. Simon Critchley in Oliver Marchart, 35-53. London and New York: Routledge. D E D I Č J A S M I N K A , V L A S T A J A L U Š I Č IN JELKA Z O R N .

2003. Izbrisani: organizirana nedolžnost in

politike izključevanja. Ljubljana: Mirovni inštitut. DELEUZE, GILLES.

1995. Po čem prepoznamo strukturalizem? V Sodobna literarna teorija:

zbornik, ur. Aleš Pogačnik, 41-64. Ljubljana: Krtina.

-2000. Foucault. Minneapolis: University of Minnesota Press. - 2007. Kaj je dispozitiv? Problemi 45 (8/9): 5-14. D E L E U Z E , G I L L E S IN F E L I X G U A T T A R I .

2007. AThousand Platoes: Capitalism and Schizophre­

nia. Minneapolis: University of Minnesota Press. - 2008. Anti-Oedipus: Capitalism and Schizophrenia. Minneapolis: University of Minnesota Press. DENZIN,

K.

N O R M A N IN Y V O N N A

S.

LINCOLN.

2005. Introduction: The Discipline and Prac­

tice of Qualitative Research. V The Sage Handbook of Qualitative Research (third edition), ur. Norman K. Denzin in Yvonna S. Lincoln, 1-32. London: Sage.

DERRIDA, JAQUES.

1978. Writing and Difference. Chicago: University of Chicago Press.

-1981. Positions. Chicago: The University of Chicago Press.

-1988. Limited Inc. Evanston: Northwestern University Press.

-1992. Force of Law: The »Mystical Foundation of Authority«. V Deconstruction and the Possibility of Justice, ur. Drucilla Cornell, Michael Rosenfeld in David G. Carlson, 3-67. London: Routledge.

-1 994A. Spectres of Marx: Tha State of the Debt, the Work of Mourning and the New International. London and New York: Routledge. - 1994B. Izbrani spisi. Ljubljana: Krt. -1998. O gramatologiji. Ljubljana: Analecta.

-2004. Dissemination. London: Continuum. DESCOMBES, VINCENT.

1980. Modern French Philosophy. Cambridge: Cambridge University

Press. DIJK, V A N

A. T E U N . 1980. Macrostructures: An Interdisciplinary Study of Global Structures in

Discourse, Interaction, and Cognition. Hillsdale, New Jersey: Lawrence Erlbaum Associates, Publishers.

-1984. Prejudice in Discourse: An analysis of ethnic prejudice in cognition and conversation. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company.

- 1993. Editor's Foreword to Critical Discourse Analysis. Discourse and Society 4 (2): 131-132. -1998. Opinions and Ideologies in the Press. V Approaches to Media Discourse, ur. Allan Bell in Peter Garrett, 21-63. London, Blackwell.

- 2001. Multidisciplinary CDA: a Plea for Diversity. V Methods of Critical Discourse Analysis: Introducing Qualitative Methods, ur. Ruth Wodak in M. Meyer, 95-120. London: Sage.

DOLAR, MLADEN.

1985. Subjekt, ki se zanj predpostavlja, da uživa (spremna beseda). V Struk­

tura seraja, Alain Grosrichard, 207-228. Ljubljana: Studia humanitatis.

- 2003. Slovenska nacionalna identiteta in kultura: navodila za uporabo. V Nacional­ na identiteta in kultura, ur. Neda Pagon, 21-36. Ljubljana: ICK.

D O L E Ž E L , L U B O M Î R . 1995. Structuralism of the Prague School. VThe Cambridge History of Literary Criticism: Volume 8 - From Formalism to Poststructuralism, ur. Raman Selden, 33-57. Cambridge: Camridge University Press. DOSSE, FRANÇOIS.

History of Structuralism: Volume 1: The Rising Sign, 1945-1966.

1997A.

Minneapolis: University of Minnesota Press.

- 1997B. History of Structuralism: Volume 2: The Sign Sets, 1967-Present. Minnea­ polis: University of Minnesota Press.

DUCROT, OSWALD.

1988.

Izrekanje in Izrečeno. Ljubljana: Studia humanitatis

- 1 9 9 6 . Slovenian Lectures. Ljubljana: ISH. DUCROT, OSWALD

IN T Z V E T A N

TODOROV.

1979.

Encyclopedic Dictionary of the Sciences of

Language. Baltimore and London: The John Hopkins University Press.

Eco, U M B E R T O . 1 9 9 4 . Roman Jakobson (1896-1982). V Encyclopedic Dictionary of Semiotics, ur. Thomas A. Sebeok. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. EMERSON, CARLY.

1997.

University Press. ERJAVEC, KARMEN

IN

M

The First Houndred Years of Mikhail Bakhtin. New Jersey: Princeton

ELITA

POLER KOVAČIČ.

2007.

Kritična diskurzivna analiza novinarskih

prispevkov. Ljubljana: FDV. FAIRCLOUGH, NORMAN.

1989/1994.

Language and Power. London: Longman.

- 1992A. Discourse and Social Change. Cambridge: Polity Press.

- 1992B. Discourse and Text: Linguistic and Intertextual Analysis Within Discourse Analysis. Discourse & Society 3(2): 193-217.

- 1995A. Critical Discourse Analysis. London: Longman.

- 1995B. Media Discourse. London: Arnold. - 1 9 9 8 . Political Discourse in the Media. V Approaches to Media Discourse, ur. Allan Bell in Peter Garrett, 142-162. Oxford: Blackwell Publishers. - 2000. New Labour, New Language? London and New York: Routledge.

- 2003. Analysing Discourse: Textual Analysis for Social Research. London, New

York: Routledge. - 2005. Critical Discourse Analysis in Transdisciplinary Research. V A New Agenda in (Critical) Discourse Analysis: Theory, Method and Interdisciplinary, ur. Ruth Wodak in Paul Chilton, 53-70. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publis­ hing Company. Critical Discourse Analysis. V Discourse as Social Interaction: Discourse Studies: A Multidisciplinary Introduction Volume 2, ur. Teun A. van Dijk, 258-284. London: Sage. FAIRCLOUGH,

FLYVBJERG,

NORMAN

BENT.

2006.

Inquiry. 12 (2): 219-245. FOUCAULT, MICHEL.

IN

RUTH WODAK.

1997.

Five Misunderstandings About Case-Study Research. Qualitative

1970/1999.

The Order of Things. London: Routledge.

- 1980A. Language Counter-Memory, Practice: Selected Essays and Interviews. Itha­ ca, New York: Cornell University Press. New York: Pantheon Books. - 1980B. Power/Knowledge: Selected Interviews & Other Writings. London: Hervester. - 1991A. Vednost-Oblast-Subjekt. Ljubljana: Krt.

- 1991B. Politics and the Study of Discourse. V The Foucault EfFect: Studies in Go-

vernmentability, ur. Graham Burchell, Colin Gordon in Peter Miller, 53-86. Chicago: Chicago University Press.

- 1991c. Polemics, Politics, and Problematizations: An Interview with Michel Foucault VThe Foucault Reader, ur. Paul Rabinow, 381-390. London: Penguin.

- 1994A. The Birth of the Clinic: An Archaeology of Medical Perception. New York: Vintage Books.

- 1994B. Nietzsche, Genealogy, History. V Aesthetics, Method and Epistemology, ur. James D. Faubion, 369-392. New York: The New Press.

- 1997. What is Critique? VThe Politics of Truth, ur. Sylvère Lotringer in Lysa Hochroth. New York: Semiotext(e).

- 1998A. Zgodovina norosti v času klasicizma. Ljubljana: Založba *cf. - 1998B. Zgodovina seksualnosti 2: Uporaba ugodij. Ljubljana: Škuc. - 2000. Power: Essential Works of Foucault 1954-1984. New York: The New Press New York.

- 2001. Arheologija vednosti. Ljubljana: Studiorium Humanitatis. - 2008. Nietzsche, Genealogija, Zgodovina. V Vednost - Oblast - Subjekt. Michel Foucault. Ljubljana: Krtina.

- 2009. Neustrašni govor. Ljubljana: Sophia. FOWLER,

ROGER.

Routledge.

1991. Language in the News: Discourse and Ideology in the Press. London:

-1996. On Critical Linguistics. V Text and Practices: Readings in Critical Discourse Analysis, ur. Carmen R. Caldas-Coulthard in Malcolm Coulthard, 3-14. London: Routledge.

FRITSCH,

M. 2002. Derrida's Democracy to Come. Constellations 9: 574-597.

GERGEN, KENNETH

J. 1985.The Social Constructionist Movement in Modern Psychology. Ame­

rican Psychologist. 40: 226-275. GIDDENS, ANTHONY.

1984. The Constitution of Society: Outline of the Theory of Structuration.

Cambridge: Polity Press. GLYNOS, JASON.

2001. The Grip of Ideology: a Lacanian Approach to the Theory of Ideology.

Journal of Political Ideologies 6 (2): 191-214. GLYNOS, JASON

IN Y A N N I S

STAVRAKAKIS.

2004. Encounters of the Real Kind. Sussing Out the

Limit of Laclau's Embrace of Lacan. V Laclau: A Critical Reader, ur. Simon Critchley in Oliver Marchart, 201-216. London and New York: Routledge. GLYNOS, JASON

IN D A V I D H O W A R T H .

2007. Logics of Critical Explanation in Social and Political

Theory. Londona and New York: Routledge. GRAMSCI,

ANTONIO.1965.

Lettere dal carcere. Torino: Einaudi.

-1971 /2003. Selections from the Prison Notebooks. New York: International Publis­ hers.

- 1987. Civilna družba in država. Ljubljana: Komunist. HALL, STUART.

1993. Encoding, Decoding. V The Cultural Studies Reader, ur. Simon During,

507-517. Routledge, New York. -1996. Introduction: Who Needs »ldentity«? V Questions of Cultural Identity, ur.

Stuart Hall in Paul du Gay, 1-17. London: Sage.

- 2004. Delo reprezentacije. V Medijska kultura: kako brati medijske tekste, ur. Breda Luthar, Vida Zei in Hanno Hardt, 33-96. Ljubljana: Študentska založba.

HALLIDAY,

A. K. 2004A. An Introduction to Functional Grammar. London: Arnold.

MICHAEL

- 2004B. Language and Social Man (Part 1). V Critical Discourse Analysis: Critical Concepts in Linguistics (Vol 1: Precursors and Inspirations), ur. Michael Toolan, 149-179. London and New York: Routledge.

HEDŽET TOTH, CVETKA.

2007. Kocbekova metafizika slovenstva. Anthropos 3-4 (207-208):

363-380. HEIDEGGER, HJELMSLEV,

MARTIN. LOUIS.

Wisconsin Press.

2007. Bit in čas. Ljubljana: Slovenska matica.

1963. Prolegomena to a Theory of Language. Madison: The University of

H O D G E , R O B E R T IN G U N T H E R HOWARTH,

DAVID.

KRESS.

1988. Social semiotics. Cambridge: Polity press.

1995. Discourse Theory. V Theory and Methods in Political Science, ur.

David Marsh in Gerry Stoker, 115-136. Basingstoke: Macmillan. - 2000. Discourse. Buckhingam - Philadelphia: Open University Press. - 2002. An Archeology of Political Discourse? Evaluating Michel Foucault's Explana­ tion and Critique of Ideology. Political Studies 50 (1): 117-135. - 2004. Hegemony, Political Subjectivity and Radical Democracy. V Laclau: A Critical Reader., ur. Simon Critchley in Oliver Marchart, 256-276. London and New York: Routledge. H O W A R T H , DAVID IN Y A N N I S STAVRAKAKIS.

2000. Introducing Discourse Theory and Political

Analysis. V Discourse Theory and Political Analysis: Identities, Hegemonies and Social Change, ur. David Howarth, Alerta J. Norval in Yannis Stavrakakis, 1-23. Manchaster and New York: Manchaster University Press. JÂCER, SIEGFRIED.

2001. Discourse and Knowledge: Theoretical and Methodological Apects of

a Critical Discourse and Dispositive Analysis. V Methods of Critical Discourse Analysis, ur. Ruth

Wodak in Michael Meyer, 32-62. London: Sage. JAKOBSON, ROMAN.

1989. Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: Škuc.

J A K O B S O N , R O M A N IN M O R R I S H A L L E .

ton & Co. JALUŠIČ, VLASTA

IN J A S M I N K A

DEDIČ.

1956. Fundamentals of Language. S-Gravenhage: Mou­ 2007. The Erasure: Mass Human Rights Violation and

Denial of Responsibility: the Case of Independent Slovenia. Human Rights Review. [Spletna izd.]. Dostopno prek: http://www.springerlink.com/content/n42x236oo55i3i4i/?p=77d4e26oo f3i4idc96o98cid936949iiB=i JAVORNIK, MIHA.

(3. Avgust 2009).

1999. Nesklenjenost Bahtinove misli kot njena odlika: Kaj sploh je dialog? V

Estetika in humanistične vede, Mihail M. Bahtin, 383-398. Ljubljana: Studia Humanitatis. JAWORSKI,

ADAM

IN

NIKOLAS

COUPLAND.

1999. Introduction: Perspectives on Discourse

Analysis. VThe Discourse Reader, ur. Adam Jaworski in Nikolas Coupland, 1-44. London: Rout­ ledge. J O R G E N S E N , M A R I A N N E IN L O U I S E P H I L L I P S .

London: Sage.

2002. Discourse Analysis as Theory and Method.

JUVAN,

1999. Geneza intertekstualnosti, poststrukturalizem in slovenska teoretska

MARKO.

»neoavandgarda«. Primerjalna književnost 22 (2): 57-83. - 2000. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS.

KAMIN, TANJA.

2004. Promocija zdravja kot mit opolnomočenega državljana: doktorska diser­

tacija. FDV: Ljubljana.

1998. Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.

KOROŠEC, TOMO.

Kos, J A N K O . 1994. Očrt literarne teorije. Ljubljana: DZS. KOŠIR, MANCA. KREK, J A N E Z

1988. Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: DZS.

Ev. 1895. Črne bukve kmečkega stanu: Jedro kmečkega vprašanja. Ljubljana: Tisek

»Katoliške Tiskarne«.

-1901. Socializem (III. zvezek). Ljubljana: Jugoslovanska tiskarna.

- 1933. Izbrani spisi: Prvikrat v državnem zboru (IV. Zvezek, 1987-1900). Celje: Druž­ ba Sv. Mohorja. - 1993. Izbrani spisi: Življenje in delo v letih od 1900 do 1907 (V. Zvezek). Celje: Mo­ horjeva družba.

KRESS, G U N T E R

IN T H É O

VAN

LEEUWEN.

sign. London: Routledge.

1996. Reading Images: the Grammar of Visual De­

-1998. Front Pages: (The Critical) Analysis of Newspaper Layout V Approaches to

Media Discourse, ur. Peter Garrett in Allan Bell, 186-219. Massachusetts, Oxford, Blackwell Publishers.

KRESS, G U N T H E R IN T E R R Y T H R E A D C O L D .

Review 21: 215-243.

1988. Towards a Social Theory of Genre. Southern

1986/1996. The Kristeva Reader. Oxford: Blackwell.

KRISTEVA, JULIA.

- 2001. Lingvistični teksti: razprave. Piran: Obalne galerije.

- 2005. Revolucija pesniškega jezika: razprave. Piran: Obalne galerije. 2007. Terminološke dileme ob vsebinski aplikaciji atributov narodni in nacionalni v povezavi s sintagmo slovenska identiteta. Anthropos. 3 - 4 (207-208): 205-221. KRŽIŠNIK BUKIČ, VERA.

1991. Sociolinguistic Patterns. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. -1994. Principles of Linguistic Change: Internal Factors (vol. 1). Oxford, Cambridge: Blackwell.

LABOV, W I L L I A M .

- 2001. Principles of Linguistic Change: Social Factors (vol. 2). Oxford, Cambridge: Blackwell.

LACAN, JAQUES.

2004. Zrcalni stadij kot oblikovalec funkcije jaza. Delta 10 (1-2): 43-50.

LACLAU, ERNESTO.

1977. Politics and Ideology in Marxist Theory. Capitalism. Fascism.

Populism. London, NLB.

-1988. Metaphor and Social Antagonisms. V Marxism and the Interpretation of Cul­ ture, ur. Cary Nelson in Lawrence Grossberg, 249-258. Urbana and Chicago: Uni­ versity of Illinois Press. -1990. New Reflections on the Revolution ofOurTime. London and New York: Verso. - 1993. Discourse. V A Companion to Contemporary Political Philosophy, ur. Robert E. Goodin in Philip Pettit, 431-437. Oxford: Blackwell. -1994. Why do Empty Signifiers Matter to Politics? V The Lesser Evil and the

Greater Good: the Theory and Politics of Social Diversity, ur. Jeffrey Weeks, 167-78. London: Rivers Oram Press.

- 1995. Subject of Politics, Politics of the Subject. Differences: A Journal for Feminist Cultural Studies 7 (1): 146-64.

- 1996A. Emancipation(s). London: Verso.

- 1996b. Deconstruction, Pragmatics, Hegemony. V Deconstruction and Pragmati­ sm, ur. Chantai Mouffe, 47-68. London: Routledge.

- 1996c. The Death and Resurrection of the Theory of Ideology. Journal of Political Ideologies 1 (3): 201-216.

-1999. Politics, Polemics and Academics: An Interview by Paul Bowman. Parallax 5 (2): 93-107. - 2000. Identity and Hegemony: the Role of Universality in the Constitution of Politi­ cal Logics. V Contingency, Hegemony, Universality: Contemporary Dialogues on the Left, ur. Judith Butler Ernesto Laclau in Slavoj Žižek, 44-89. London: Verso.

- 2004. Glimpsing the Future. V Laclau: A Critical Reader, ur. Simon Critchley in Oli­ ver Marchart, 279-328. London: Routledge.

- 2005A. On Populist Reason. London and New York: Verso. - 2005B. Bare Life or Social Indeterminacy V On Agamben. Essays and Commentary, ur. Steven de Caroli in Matthew Calarco. Stanford University Press.

- 2006A. Ideology and Post-Marxism. Journal of Political Ideologies. 11 (2): 103-114.

2006B. Why Constructing a People Is the Main Task of Radical Politics. Critical Inqiry. 32 (Summer 2006): 646-680.

- 2007. Emancipacija/emancipacije. Ljubljana: Založba Z R C - 2008A. O populističnem umu. Ljubljana: Sophia.

- 2008B. Heterogeneity and Postmodernity. V Postmodernism. What Moment? ur.

Pelagia Goulimari. Angelaki Humanities Series. Manchester: Manchester Universi­

ty Press.

-Articulation and the Limits of Metaphor. Neobjavljen rokopis. LACLAU,

E R N E S T O IN C H A N T A L

MOUFFE.

1985. Hegemony and Socialist Strategy: Towards a

Radical Democratic Politics. London: Verso.

- 1987. Hegemonija in socialistična strategija: k radikalni demokratični politiki. Lju­ bljana: Partizanska knjiga.

-1990. Post-Marxism without Apologies. V New Reflections on the Revolution of Our Time, ur. Ernesto Laclau, 97-134. London, New York: Verso.

LANCER,

JOHN.

1998. Tabloid Television. Popular Journalism and the »other news«. London

and New York: Routledge. LEEUWEN, VAN THEO. LEFORT, CLAUDE. LEITCH, VINCENT

2005. Introducing Social Semiotics. London: Routledge.

1988. Democracy and Political Theory. Oxford: Polity. B. 1983. Deconstructive Crititcism: An Advanced Introduction. New York:

Columbia University Press. LOGAR, NATAŠA.

2004. Nove tvorjenke v publicistiki. V Poti slovenskega novinarstva - danes in

jutri, ur. Melita Poler-Kovačič in Monika Kalin Golob, 175-200. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

L U C Y , NI A L L .

2004. A Derrida Dictionary. London: Blackwell.

LUKŠIČ,

IGOR.

Liberalizem versus korporativizem. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

1994.

središče. 2003.

MARCELU, MIROSLAV. MARCHART, OLIVER.

2007.

Roland Barthes. Ljubljana: Apokalipsa.

Post-fundational Politcal Thought: Political Difference in Nancy, Le-

fort, Badiou and Laclau. Edinburgh: Edinburgh University Press. MASTNAK, T O M A Ž .

1998.

Evropa: med evolucijo in evtanazijo. Ljubljana: Studia humanitatis.

- 2001. Naša Evropa. V Obrazi naše Evrope, 9-22. Ljubljana: Mirovni inštitut. MOČN

1 K,

RASTKO.

1981-82.

Tudi nekdaj so Slovenci slavili ali opomba o tem, kaj je realizem v

politiki in kaj v literaturi. Problemi razprave n-i: 98-107.

- 1 9 8 9 . Teoretik za vse čase: spremna beseda. V Lingvistični in drugi spisi, Roman Jakobson, 255-275. Ljubljana: ŠKUC.

- 1 9 9 9 . 3 teorije: Ideologija, nacija, institucija. Ljubljana: Založba *cf. - 2003. Balkan kao element u ideološkim mehanizama V Balkan kao metafora: izmedžu globalizacije i fragmentacije, ur. Dušan. I. Bjelič in Obrad Savič, 98-137. Beo­

grad: Beogradski krug.

Moi, Toril. 1986. ur. The Kristeva Reader. Oxford: Blackwell. M O R R I S , PAM.

1994.

Introduction. VThe Bakhtin Reader: Selected Writings of Bakhtin, Medve-

dev, Voloshinov, ur. Pam Morris, 1-24. London: Arnold. MOUFFE, CHANTAL. MUSEK, JANEK.

2005.

1994.

On the Political. London: Routledge.

Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno in publicistično sre­

dišče. N E G R I , A N T O N I O IN M I C H A E L H A R D T . NORVAL, ALETTA.

1996.

2003.

Imperij. Ljubljana: Študentska založba.

Deconstructing Apartheid Discourse. London: Verso.

- 2000. Trajectories of Future Research in Discourse Theory. V Discourse Theory and Political Analysis: Identities, Hegemonies and Social Change, ur. David Howarth, Aletta J. Norval in Yannis Stavrakakis, 219-236. Manchaster and New York: Man­ chaster University Press. - 2004. Hegemony After Deconstruction: the Consequences of Undecidability. Jour­ nal of Political Ideologies 9 (2): 139-157. - 2005. Theorising Hegemony: Between Deconstruction and Psychoanalysis. V Radi­ cal Democracy: Politics Between Aboundance and Lack, ur. Lars Tonder in LasseThomassen, 86-102. Manchester: Manchester University Press. OBLAK,

TANJA.

1999.

Družbeni kontekst komunikacijskih tehnologij: podobe »kibernetske

družbe« v znanstvenem in popularnem diskurzu: magistrsko delo. FDV, Ljubljana. PATTERSON

HYDEN, PATRICK

2003.

On the edge of reason: The Boundaries of Balkanism in

Slovenian, Austrian, and Italian discourse. Slavic Review 62 (1): 110-141. PFISTER, M A N F R E D .

1991.

How Postmodern is Intertextuality? V Intertextuality, ur. Heinrich F.

Plett, 207-224. Berlin, New York: Walter de Gruyter. PHILO, GREG.

2007.

Can Discourse Analysis Successfully Explain the Content of Media and

Journalistic Practice? Journalism Studies 8 (2): 175-196.

1997.

PINTER, ANDREJ.

i (l): 17-49. PIRJEVEC, D U Š A N .

Epistemology of Semiotics and Epistemology with Semiotics. Trames

1964.

Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba.

- 1 9 6 8 . Hlapci, heroji, ljudje. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Jugoslavija: (1918-1992): Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevičeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa. PIRJEVEC, JOŽE.

PiSTOTNiK, 204-237. PITKIN,

1995.

2007.

SARA.

FENICKEL

Kronologija izbrisa 1990-2007. Časopis za kritiko znanosti 35 (228):

HANNA.

1967.

The Concept of Representation. Berkley and Los Angeles:

University of California Press. P L U M W O O D , VAL.

1993.

Feminism and the Mastery of Nature. London, New York: Routledge.

Potter, Jonathan in Margaret Wetherell. 1987. Discourse and Social Psychology: Beyond Attitu­

des and Behaviour. London: Sage.

P U N T S C H E R , R I E K M A N N S. 1997. The Myth of European Unity. V Myths and Nationhood, ur. Geoffrey Hosking in George Schôpfin, 60-71. London: Hurst & Company. R A N C I È R E , J A Q U E S . 1 9 9 5 . Politics, Identification, and Subjectivization. VThe Identity in Question, ur. John Rajchman, 63-72. New York and London: Routledge.

- 2004. Who is the Subject of the Rights of Man? The South Atlantic Quarterly 103 (2/3): 297-310. - 2005. Nerazumevanje: Politika in filozofija. Ljubljana: Založba ZRC. R E I S I C L , M A R T I N IN

RUTH WODAK.

2001.

and Antisemitism. London: Routledge. RICHARDSON, JOHN

Discourse and Discrimination: Rhetorics of Racism

E. 2 0 0 7 . Analysing Newspapers: An Approach From Critical Discourse

Analysis. New York: Palgrave Macmillan. RITZER, G E O R G E .

1997.

Postmodern Social Theory. New York: The McGraw-Hill Companies,

inc. R O R T Y , R I C H A R D . 1992. The Linguistic Turn: Essays in Philosophical Method: With Two Retrospective Essays. Chicago: University of Chicago Press.

Mehanika organov in mehanika gospostva ali: kje je sedež duše. Problemi razprave 11-1:108-122. ROTAR,

1981-82.

BRACO.

SAID, EDWARD.

1996.

SALECL, RENATA.

1993.

Orientalizem: zahodnjaški pogledi na Orient. Ljubljana: ISH. Zakaj ubogamo oblast? Ljubljana: DZS.

- 1 9 9 4 . The crisis of identity and the struggle for new hegemony in the former Yugoslavia. VThe Making of Political Identities, ur. Ernesto Laclau, 205-232. London: Verso. E. 1989. The Deconstruction of the Self. V Texts of Identity, ur. John Shotter in Kenneth J. Gergen, 205-232. London: Sage.

SAMPSON, EDWARD

SAUSSURE,

manitatis.

DE F E R D I N A N D .

1997.

Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: Studia Hu-

S C H E G L O F F , E M A N U E L IN H A R V E Y S A C K S

1973.

Opening up Closings. Semiotica 8: 289-327.

SCH M UT, CARL.

1996. The Concept of the Political. Chicago: University of Chicago Press.

S E A R L E , J O H N R. 1969/1990. Speech Acts: an Essay in the Philosophy in Language. Cambridge: Cambridge University Press. SIMON, ROGER.

shart. SINGER,

1982. Cramsci's Political Thought: An Intoduction. London: Lawrence and Wi1984. Man's Classy Essence: Explorations in Semiotic Anthropology. Bloo-

MILTON.

mington: Indiana University Press. SKAZA, ALEKSANDER.

1982. Mihail Mihajlovič Bahtin (Oris življenja in dela). V Teorija romana:

izbrane razprave, Mihail. M. Bahtin, 384-424. Ljubljana: Cankarjeva založba. 1995. Filozofija. Ljubljana: Cankarjeva založba.

SRUK, VLADO.

URS.

STAHELI,

2004. Competing figures of the limit: dispersion, transgression, antagonism and

indifference. V Laclau: a critical reader, ur. Simon Critchley in Oliver Marchart, 226-240. London

and New York: Routledge.

E. 2005. Qualitative Case Study. V Handbook of Qualitative Research (third editi­ on), ur. Norman. K. Denzin in Yvonne S. Lincoln, 443-466. London: Sage.

STAKE, ROBERT

STATEN,

HENRY.

Press.

1984. Wittgenstein and Derrida. Lincoln and London: University of Nebraska

STAVRAKAKIS, YANNIS.

1999. Lacan and the Political. London and New York: Routledge.

Š A R I Č , L J I L J A N A . 2004. Changing Images of the South Slavs. Journal of Multilingual & Multicul­ tural Development 25 (5-6): 389-407. ŠKILJAN,

DUBRAVKO.

1997. Saussurjev ustvarjalni molk: spremna beseda. V Predavanja iz splo­

šnega jezikoslovja, Ferdinand de Saussure, 261-280. Ljubljana: Studia Humanitatis.

1993. Poststrukturalizem in Bahtinov pojem dialogizma. Primerjalna književnost.

ŠKULJ, JOLA.

16 (1): 16-27. ŠRIBAR, RENATA.

2006. O pornografiji: porno konstrukcija in feministična rekonstrukcija seksu­

alnosti. Ljubljana: Sophia. THOMASSEN,

LASSE.

2005. Antagonism, Hegemony and Ideology after Heterogenity. Journal of

Political Sciences. 10 (3): 298-309. -2006. Introduction: Between Deconstruction and Rational Reconstruction. V The

Derrida - Habermas Reader, ur. Lasse Thomassen, 1-10. Edinburgh: Edinburgh Uni­

versity Press. TITSCHER,

STEFAN,

MICHAEL MEYER, RUTH WODAK,

EVA V E T T E R .

Discourse Analysis. London: Sage. TODOROVA.

2000. Methods ofText and

1997. Imagining the Balkans. Oxford: Oxford University Press.

- 2001. Imaginarij Balkana. Ljubljana: Vita activa, Inštitut za civilizacijo in kulturo. T O M I N C , A N A . 2009. Ruth Wodak in Michael Meyer (ur.): Methods of critical discourse analysis. Druga izdaja. London: Sage, 2009. Družboslovne razprave. 25 (62): 85-87. TOPORIŠIČ, JOŽE.

2004. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

New Theories of Discourse: Laclau, MoufFeand Žižek. Oxford: Blackwell

T o R F i N C , J A C O B . 1999.

Publishers.

- 2005. Discourse Theory: Achievements, Arguments, and Challenges. V Discourse Theory in European Politics: Identity, Policy and Governance, ur. David Howarth in Jacob Torflng, 1-32. Hampshire: Palgrave Macmillan. VERSCHEUREN,

JEF.

2000.

VERDONIK, DARINKA.

Razumeti pragmatiko. Ljubljana: *cf.

2004.

logi 40 (3-4): 60-74.

Prispevki kritične analize diskurza k proučevanju rabe jezika. Dia­

Karmen Erjavec in Melita Poler Kovačič: Kritična diskurzivna anali­ za novinarskih prispevkov. Družboslovne razprave 23 (56): 113-115.

VEZOVNIK, ANDREJA.

2007.

- 2008. Kritična diskurzivna analiza v kontekstu sodobnih diskurzivnih teorij. Druž­ boslovne razprave 24 (57): 79-96.

- 2009. Kritična analiza diskurzivne konstrukcije kolektivnih identifikacij: primer slo­ venstva. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

VICE, SUE.

1997.

Introducing Bakhtin. Manchester and New York: Manchaster University press.

2 0 0 6 . Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan.

V O D O P I V E C , PETER.

VOLOŠINOV, VALENTIN

N.

1973.

don: Harvard University Press. WEISS, GILBERT

IN

Marxism and the Philosophy of Language. Cambridge, Lon­

RUTH WODAK.

2003.

Introduction: Theory, Interdisciplinarity and Critical

Discourse Analysis. V Critical Discourse Analysis: Theory and Interdisciplinarity. ur. Gounther

Weiss in Ruth Wodak, 1-34. Hampshire, New York: Palgrave Macmillan. WIDDOWSON, HENRY

G. 2 0 0 4 . Text, Context, Pretext: Critical Issues in Discourse Analysis. Ox­

ford: Blackwell Publishers.

ur. Language, Power and Ideology: Studies in Political Discourse. Amster­ dam: John Benjamin's Publishing Company.

WODAK, RUTH.

1989.

-1996. Disorders of Discourse. London: Longman.

- 2001. What CDA is About - a Summary of its History, Important Concepts and its Developments. V Methods of Critical Discourse Analysis: Introducing a Qualitative Method, ur. Ruth Wodak in Michael Meyer, 1-13. London: Sage. - 2005. Prefeace: Reflecting on CDA. V A New Agenda in (Critical) Discourse

Analysis: Theory, Methodology and Interdisciplinarity. ur. Ruth Wodak in Paul Chil­ ton, xi-xiii. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company.

- 2009. Za kaj gre v KAD - pregled zgodovine, pomembnih konceptov in razvoja. Šolsko polje. XX (5/6): 7-24.

WODAK, RUTH, RUDOLF DE CILLIA, MARTIN REISICL, KARIN LIEBHART.

1999.

The Discursive

Construction of National Identity. Edinburgh: Edinburgh University Press. ZORN, JELKA

IN U R Š U L A L I P O V E C Č E B R O N .

2008.

ur., Once Upon an Erasure: from Citizens to

Illegal Residents in Republic of Slovenia. Ljubljana: Študentska založba. ZORN, JELKA.

2009.

A Case for Slovene Nationalism: Initial Citizenship Rules and the Erasure.

Nations and nationalism. 15 (2): 280-298.

Ž I Ž E K , S L A V O J . 1981-1982. Kako so Slovenci postali pridni in kako bodo to, če bodo pridni, tud ostali. Problemi razprave. 11-1: 85-97.

-1982. Zgodovina in nezavedno. Ljubljana: Cankarjeva založba. -1984. Krekovstvo. Družboslovne razprave. 1:147-164.

- 1987. Jezik, ideologija, Slovenci. Ljubljana: Delavska enotnost. -1989. The Sublime Object of Ideology. London: Verso. -1990. Beyond Discourse Analysis. V New Reflections on the Revolution of Our Time, ur. Ernesto Laclau, 249-260. London: Verso. - 2005. Against Human Rights. New Left Review 34 (July/August): 115-133.

Delavska enotnost. 2003. (20. marec): 15. Doro Hvalica, Če vprašate mene: Varni doma v EU. Delo. 1996. (13 marec): 4. Franc Milošič, Je naš(a) oziroma čigava? Delo. 2001. (1. december): 8. France Bučar, Na javni razprodaji. Delo. 2001. (4. april): 1. Stojan Žitko, Magične letnice za pridne kandidatke. Delo. 2002. (4.maj): 5. Franc Milošič, Kdo vse bo še klečal na državnem pragu? Delo. 2003. (9. januar): 5. Jana Taškar, Nezaupnica ljudstvu ali samim sebi? Delo. 2003. (1. februar): 8. Boštjan Žekš, Slovenija in Nato (2): Zmes topoumnosti in arogance. Delo. 2003. (13. april): 5. Franc Milošič, Pravo premagalo ideologijo. Delo. 2003. (8. november): 5. Janez Janša, LSD in ZLSD kupujeta nove volivce na račun vseh

davkoplačevalcev.

Delo. 2003. (27. december): 1. Jana Taškar, O šoku, ki ga ni bilo. Delo. 2004. (9. januar): 5, Janez Janša, Največji generator nestrpnosti v zgodovini so bile

vedno krivične odločitve oblastnikov.

Delo. 2004. (20. januar): 2. Mateja Babič, Politični spektakel za javnost. Delo. 2004. (3. februar): 1. Veso Stojanov, Glas razuma. Delo. 2005. (16 julij): 5. Dejan Pušenjak, Po čem je danes smrt? Demokracija. 2001. (12. april): 13. Boštjan Cizelj, Nezavest naroda. Demokracija. 2002. (8. avgust): 3. Metod Berlec, Trnova pot h koreninam. Demokracija. 2002. (5. december): 31. Peter Starič, V Nato - da ali ne? Demokracija. 2003. (20. marec): 3. Metod Berlec, Pred zgodovinsko priložnostjo. Demokracija. 2003. (24. april): 65. Franc Majcen, Posledice odločbe ustavnega sodišča. Demokracija. 2003. (5. junij): 65. Marija Vodišek, Izbrisani - mar res? Demokracija. 2003. (6. november): 3. Metod Berlec, Zgodovina se ponavlja. Demokracija. 2003. (6. november): 8. Mihaela Praprotnik, Zakon z napako.

Demokracija. 2005. fcg.december): 10. Aleš Kocjan, Vrnitev špekulantov Dnevnik. 1996. (4. junij): 2. Milena Ule, Na državni natezovalnici. Dnevnik. 2003. (17. april): 3. Ranka Ivelja: Komentar: V (novo) Evropo. Dnevnik. 2003. (10. maj): 5. Miha Kovač, Mali slovenski fašizem, 2. Dnevnik. 2003. (13. maj): 5. Tanja Lesničar-Pučko, Ko slak prerašča pšenico. Dnevnik. 2003. (29. oktober): 3. Mojca Lorenčič, Jara kača o izbrisanih. Dnevnik. 2003. (27. december): 5. Miha Kovač, Božična sramota. Dnevnik. 2004. (3. januar): 8. Miha Kovač, Prvi levo zgoraj. Dnevnik. 2004. (15. januar): 5. Mile Šetinc, Ostanek ob izpolnitvi sanj. Dnevnik. 2004. (31. januar): 30. Aljoša Domijan, Politika raste na nevednosti. Dnevnik. 2004. (7. februar): 5. Miha Kovač, Halo, gospod predsednik! Dnevnik. 2005. (24. februar): 3. Igor Mekina, Dno politike. Dolenjski list. 2004. (8. april): 21. Igor Vidmar, Za kaj že gre pri izbrisanih? Družina. 2002. (28. julij): 23. Andrej Poznič, Evropa ni argument. Družina. 2002. (11. avgust): 3. Drago Kari Ocvirk, Evropska zavest se je porodila na romanjih. Družina. 2003. (13. april): 56. Branko Rozman, Naša in letošnja velika noč. Družina. 2003. (30. november): 28. neznan avtor, Kaj lahko pričakujejo od Evrope slovenski kristjani? Finance. 2003. (31. januar): 16. Marko Crnkovič, Kolumna: Vloga države je trženje naroda. Finance. 2003. (28. oktober): 16. Peter Ješovnik, Huston, we have a problem! Gorenjski glas. 2003. (4. april): 6. Branko G ri ms, Začetek konca tranzicije. Jana. 2002. (26. november): 3. neznan avtor, Povabilo na Ples. Mag. 2002. (27. november): 19. Danilo Slivnik, Zaseda na Gorenjskem. Mag. 2003. (19. marec): 21. Danilo Slivnik, Poslava v Filadelfiji. Mag. 2003. (26. marec): 31. Janez Juhant, Identiteta od Balkana do Evrope. Mag. 2003. (i4.maj): 78. Bogo Sajovic, Izbrisani. Mag. 2004. (14. januar): 19. Janez Markeš, Plenilci spomina. Mag. 2004. (28. januar): 19. Danilo Slivnik, Rasisti z rdečo zvezdo. Mladina. 2001. (26. februar): 53. Fatalist Jakob, Unikatov več ne delajo. Mladina. 2002 (7. januar): 35. Jurij Gustinčič, Prvi na vasi, zadnji v mestu? Vas, pojem lastne

provincialnosti v razmišljanju o drugih.

Mladina. 2002. (13. maj): 33. Matevž Krivic, »Izbrisani« - škandal brez primere. Mladina. 2003. (10. marec): 18. Bernard Nežmah, V kraljestvu cincarjev: Največje čudo je postal politik, ki bi svoje poglede izrazil nedvoumno. Mladina. 2003. (12. maj): 32. Matevž Krivic, Mračne paralele ob izbrisanih: primerjava s

Heiderjevo gonjo proti Slovencem, s povojnimi poboji - ali kar z neandertalci?

227

Mladina. 2003. (10. november): 31. Jani Sever, Koliko stanejo človekove pravice. Mladina. 2004. (26. januar): 2. Jani Sever, Slovenski žid. Nedeljski dnevnik. 2003. (16. marec): 9. Nikola Damjanič, Med Brusljem in Zagrebom. Nedelo. 2001. (6. maj): 9. Mitja Meršol, Evropa nas čaka? Nedelo. 2002. (7. julij): 3. Romana Dobnikar Šeruga, Proti toku. Nedelo. 2004. (11. januar): 3. Brane Piano, Ubrisani. Primorske novice. 2002. (4. januar): 2. Davorin Koron, Komentar: Dovolj romantike, evrojetu. Primorske novice. 2003. (7. februar): 16. Bert Pribac, Kako se vidimo v Evropi: Vanjo moramo,

a ji ne smemo zaupati.

Primorske novice. 2003. (29. marec): 13. Robert Škulj, Prispevek slovenskega političnega

razreda k anonimnosti Slovenije: Hlapci na poti v Babilon.

Primorske novice. 2007. (27. februar): 2. Tino Mamič, Vrnitev odpisanih. Slovenska panorama. 2003. (23. julij): 24. Aurelio Juri, Kaj si o konvenciji o prihodnosti mislim ... Slovenske novice. 2002. (12. julij): 10. Bojan Budja, Vročina. Slovenske novice. 2004. (22. januar): 5. Boštjan Tadel, Poračunati s prihodnostjo. Slovenske novice. 2008. (28. februar): 21. neznan avtor, Prebrisanost. Svobodna misel. 2003. (14. marec): 6. Vladimir Kavčič, Slovensko državljanstvo kot problem. Tednik Ptuj. 2001. (io. maj): 12. Jak Koprivec, Kdo nas ne mara. Več. 2006. (14. april): 5. Bojan Budja, Na kožo. Večer. 2001. (1. oktober): 5. Miro Petek, Tudi, če je neumna, samo da je evropska. Večer. 2001. (29. december): 34. Majda Struc, Zaupajmo vase. Večer. 2002. (24. oktober): 42. Buldožer, Evropa nima pojma: Medtem, ko ploskamo Irski,

da ni pozabila na nas, pozabljamo, da nas z njo veže samo pivo - Razlike med čistokrvnimi Evropejci.

Večer. 2002. (27. november): 2. Ivan Vidic, Kost za glodanje. Večer. 2003. (26. februar): 5. Borut Mekina, Izbrisani: Eichmann v Sloveniji. Večer. 2003. (1. marec): 34. Dragica Korade, Sobotaža. Večer. 2003. (27. marec): 7. Bojan Brezigar, Zmagala je politika. Večer. 2003. (3. oktober): 2. Melita Fostnerič Hajnšek, Slovenščina V Evropi. Večer. 2003. (15. november): 3. Srečko Niedorfer, Čuden diplomatski celofan. Večer. 2004. (30. marec): 2. Peter Jančič, Ko Bohinc prikriva. Večer. 2007. (3. november): 5. Zoran Potič, Izbrisani - drobiž političnih iger.

< N <

O et < > I-

Agamben, 60,189-202, 20g A l t h usser, 15,17, 34, 54, 72, 81, 8 5 - 8 6 , 1 1 0 analitična filozofija, 12-13, 56. 2 0 6 a n t a g o n i z e m , 6 2 , 6 6 , 6 9 - 7 0 , 74, 76, 7 8 - 9 5 , 9 8 - 1 0 8 , 138, 145, 150-151, 170-173, 184-188, 189-194, 198-212 arheologija, 13,15,46, 5 2 - 6 2 , 9 1 - 9 4 , 97,137, 207

B Bahtin, 3 7 - 4 4 , 4 9 , 1 1 6 , 1 2 6 , 207 Balkan, 106,137-138,148,150-151,163-169,175-179,183,186,191,198, 2 o 8 - 2 o g Barthes, 14, 2 0 - 2 3 , 2 9 - 3 0 , 34, 3 6 - 3 8 , 4 2 - 4 3 , 207 Benveniste, 14, 20, 22, 23, 24, 4 2 , 6 0 , 202, 210

C Cankar, 142-143,147-148,153-154,159-161 v

C D

ï l o v e k o v e pravice, 1 3 8 , 1 4 9 , 1 7 3 , 1 7 5 - 1 7 8 , 1 8 3 , 1 8 5 , 1 8 7 - 1 8 8 , 1 9 2 , 1 9 8 - 2 0 2 , 2 0 9 , 211 dekonstrukcija, 1 6 - 1 8 , 4 1 , 4 4 , 4 6 - 5 2 , 7 6 - 7 7 , 8 0 , 9 1 - 9 2 , 95,102,137 Deleuze, 20, 33, 56, 59, 98, 210 demokracija, 75, 9 6 , 103, 114, 138, 148, 150-151, 164, 166, 168-169, 173, 175-178, 183-185, 192-193, 198-199, 2 0 1 - 2 0 2 , 2 0 8 - 2 0 9 , 211 denotacija, 30, 3 6 - 3 7 , 4 2 Derrida, 14,16-17, 2 0 - 2 2 , 3 4 , 4 4 , 4 6 - 5 2 , 72, 76, 9 1 - 9 2 , 1 0 6 , 1 1 2 , 1 6 8 , 1 9 7 , 207, 211 dialoškost 3 9 - 4 4 , 1 2 6 , 1 2 9 , 1 3 1 diskurzivna formacija 5 2 - 6 1 , 9 1 - 9 2 , 9 6 - 9 8 , 1 1 2 , 202, 2 0 7 - 2 0 8 , 210 diskurzivna praksa 16, 53-61, 64, 9 1 - 9 2 , 96,111-113,126.170, 2 0 9 - 2 1 0 d i s k u r z i v n o 15-16, 54, 6 1 , 64, 92, 96,111, 2 0 2 d i s k u r z i v n o polje 10, 6 6 , 9 8 - 9 9 , 207 dislokacija 75-77, 8 2 - 8 3 , 9 8 - 1 0 0 , 1 0 7 - 1 0 8 , 1 7 8 , 207, 211 dispozitiv 53-54, 97, 210 dogodek 5 4 - 5 6 , 6 0 - 6 2 , 75, 83, 9 4 , 1 0 0 , 1 0 8 , 1 1 1 , 1 2 7 , 1 3 7 , 2 0 2

E epistemologija 11, 25, 3 4 , 4 6 , 51, 55, 6 0 , 90,110,114, 2 0 6 e s s e š k a šola 14-15, 21, 9 2 Evropa 39, 70,120-121,137-141,144,147-148,150-171,175-178,

183-187,198, 2 0 8 - 2 0 9

F fantazmatska logika 95, 9 7 , 1 0 5 - 1 0 7 , 1 3 7 , 1 4 0 , 1 5 1 , 2 0 7 - 2 0 9 f o r m a l i z e m 30, 3 4 - 3 9 , 4 1 , 54 Foucault n , 13,15-16,46, 5 2 - 6 4 , 91-98,110-116,133, 202, 206-211

G genealogija 1 3 , 4 6 - 4 7 , 52-54, 59, 91, 9 3 - 9 4 , 97,137

H

G r a m s c i 15, 6 8 - 6 9 , 72—75,110,112, n 6 , 1 9 3 hegemonija 15-16, 34, 62, 6 6 , 6 8 - 6 9 , 7 - i o i . 104-116,130,133,136-138,149,151,159,166,169,173, 178,183-184,191-199, 203-211 Heidegger 1 1 , 1 5 , 4 4 , 4 6 - 4 7 heterogeno 43, 58-59, 71, 81, 92, 97, 9 9 , 1 1 5 , 1 2 1 , 1 3 8 , 1 4 9 , 1 7 3 , 1 8 8 , 1 8 9 - 1 9 6 , 1 9 9 - 2 0 9 Hjelmslev 14, 21-22, 2 g - 3 0 2

I

identifikacija 17, 33, 83-88,100,106-108,118,121,136-138,14g—15g, 163,167,16g, 185, 2 0 0 , 207-212 identiteta 13,15-17,24-25, 2 6 - 2 7 , 3 8 - 3 g , 4 4 , 4 g - 5 0 , 61, 6 4 - 6 6 , 6 g , 7 2 - 8 8 , g3,101-114,124,12g, 133, 136-140,144-155, isg-170, îgi, i g 3 , îgs, i g 7 , 2 0 0 - 2 1 0 ideologija 13-15,17, 2 0 , 36, 38—3g, 4 4 , 54, 58—5g, 6 8 - 7 4 , 7^. 82, 8 5 - 8 6 , gi, 108,110,113-116,118,120, 126,128-130,133-134,13g, 144-150,153-154,166,16g, 175,178,185-186, îgs, 2 0 0 i m a g i n a r n o 2 0 , 33, 64, 8 3 - 8 5 , 1 0 6 - 1 0 8 , 1 4 0 , 1 4 7 , 1 5 0 - 1 5 1 , 1 5 8 , 1 6 8 , 2 0 g i n t e r d i s k u r z i v n o s t 4 i , 6 0 , g2,125-127,134 intertekstualnost 3 7 - 4 4 , g2, gg-100,116,125-138,181, 2 0 7 - 2 0 8 izbrisani g3,118,138,140, i 6 g - 2 o g izjava 12-13, 7> 3 > 3 8 - 4 4 . 5 2 - 6 1 , g 2 , g 6 - g 8 , 1 0 g , i 2 5 - i 2 g , 131-132,174, i g 6 , 2 0 2 , 208 2

230

2

J K

Jakobson 14, 2 0 - 2 2 , 3 0 - 3 4 , g8 jezikoslovje, kritično 12,14, 23,115, 207, stukturalno

14, 2 0 - 2 1 , 26, 34, 36, 38,

konotacija 3 0 , 36-37, g3,117-118,125,155,163,166,174,176, k o n s t r u k c i o n i z e m 13,17 kontingenca 10,17, 33-34, 4 7 , 50-51, 53, 6 6 , 6 g , 7 0 , 72, 75, 8 0 , 83, g 2 - g 3 , 137, i g 6 , 207 Krek 141-163 krekovstvo 137-163, 2 0 7 - 2 o g Kristeva 14, 21, 34, 37, 4 0 - 4 4 , 1 1 0 , 1 2 6 - 1 2 7 , 207

gg-100,105,108,112-113,

L Laclau 10,14-16, 21-22,33-35, 52, 56, 6 2 , 6 4 - 6 6 , 6 g - 8 8 , g 5 - n 6 , 1 3 3 , 1 5 0 , 1 7 3 , 1 7 8 , i 8 g - i g g , 2 o g - 2 i o langue 2 5 - 2 6 , 4 g logika d r u ž b e n e g a gs-g6,101,137-138, 2 0 7 - 2 0 8 logika političnega 7 0 , 76, g2, gs, 101,105,137, 208 logika razlike/ekvivalence 34,101-105, i g i - i g 2 , 2 0 7 - 2 0 8

M metafora 3 0 - 3 4 , 50,105,108,117-122,131,154,157,160-161, 16g, 182 m e t o n i m i j a 30, 31, 33-34, 50,105,118-120,122,145,156,174,182, mit 1 4 , 3 0 , 3 6 - 3 7 , 4 3 , 7 4 , 1 0 7 , 1 0 8 , 1 4 8 , 1 5 1 , 1 6 3 , 1 6 8 , 1 7 8 mitologija 163,176

N neesencializem 13,17, 25 nominalizacija 119

O

oblast 13, 53-56, 7 0 - 7 3 , 8 0 , 82, 8 6 - 8 7 , g5~g8,111-115,146.14g. 150,173-174,181,183-185, igo, i g 3 , ig5, i g g - 2 0 0 o z n a č e n e c 2 2 - 2 4 , 7> 9 3 ° > 4i> 47> 49> 7^. 83, 85, g 3 , 1 0 2 - 1 0 3 , 1 2 2 , 1 5 0 , i g 6 , 202 o z n a č e v a l e c 2 2 - 2 4 , 7> 3 ° . 33. 38. 4 . 4 4 . 4 g . 6 2 , 6 6 , 78, 84, 88, g 2 , 1 0 0 , 1 0 2 - 1 0 3 , 1 0 5 , 1 3 7 , 1 6 8 , 1 7 0 , 176-177,1 go, 1 g6-i g 7 , 2 0 8 , plavajoči 74-75, g 8 , 1 0 4 - 1 0 5 , 1 4 g , 183-185,1 g2, 2 0 8 , prazni 33, 6 2 , 6 6 , 6 g , 74-75, 8 6 , g 2 , gs, g 7 - i 0 4 , 1 3 8 , 1 4 2 , 1 5 0 - 1 5 1 , 1 5 g , 173,175,17g, 183-188, i g i - i g 2 , i g 6 - 2 0 3 2

2

2

_

2

P parole 25-26 p o i m e n o v a n j e n 8 , 1 3 8 , 1 7 5 , i g 6 - i g 7 , 203, 2 o 8 - 2 o g politična teorija 12,17, 33, 72, 2 0 6 , 210-211 politično 6 8 - 7 1 , 7 4 , 88, gg, i g g - 2 0 0 , 211 predstavništvo 6 8 , 82, g2,138,150, i 8 8 - i 8 g , i g i - i g 2 , ^ 5 - 2 0 3 , 2 0 g

R Realno 6 4 - 6 5 , 68, 83, 85, 87,102,105,113-114,195 realnost 6 4 - 6 5 , 68, 83, 85, 87,102,105,113-114,195 relativizem 10 reprezentacija 1 6 , 4 8 , 6 0 , 64, 81, 84-85,103,106-108,113,117,119,123,127-134,163,178,195-196

S Saussure 14,16, 2 0 - 3 2 , 36, 3 8 - 4 3 , 4 7 - 4 9 , 8 4 - 8 5 , 1 0 1 , 2 0 6 s e m i o l o g i j a 14, 23, 3 0 , 34, 53 s e m i o t i k a 23, 31, 34, 3 8 , 4 1 , 54,115,122 s i m b o l n o 10, 2 0 , 23, 33, 7 5 - 7 6 , 78, 79, 81, 83-85, 87,105,114,117,151,153,166,183,190,192,195, 211 s i n h r o n o 2 6 - 2 7 , 31, 9 4 , 1 6 6 , 2 0 7 struktura 13,17, 21-35, 3&. 4 0 - 4 2 , 47, 4 9 - 5 0 , 52, 54, 5 9 - 6 1 , 73, 75-78, 8 2 , 84, 8 6 - 8 8 , 91-93, 95-101, 106-108,111-116,136,149,178,190-191, 2 0 7 subjekt 12-17, 5 . 33. 35. 37. 4 i ~ 4 . 4 4 . 53. 56, 58-59, 6 4 - 6 5 , 72-73, 76, 8 0 - 8 8 , 93,105-107,114,121, 153,155,157,159,167,177,181,185,188,196,199, 2 0 0 - 2 0 3 , 207-211 subjektivacija 9 2 , 1 3 8 , 1 9 9 - 2 0 2 , 2 0 9 2

2

T tekst 11-13,16, 31, 37-38, 4 1 - 4 4 , 4 7 - 4 8 , 9 2 , 1 0 0 , 1 0 9 - 1 3 4 transpozicija 4 1 - 4 2 , 91, 9 9 , 1 0 0 , 1 3 6 - 1 4 0 , 1 4 8 , 1 5 9 , 1 6 3 , 207

U univerzalno 47, 6 6 , 73-74, 9 1 - 9 2 , 99,102-103,130,150-151,153,155,166-168,173,175-178,184-185, 191-192,196-197, 2 0 0 - 2 0 1 , 203, 208-211

V veriga ekvivalenc 81, 9 2 , 9 6 , 9 8 - 1 0 5 , 1 3 8 , 1 7 0 , 1 7 3 , 1 8 3 , 1 9 2 , 1 9 7 - 1 9 8 , 2 o 8 - 2 o g Vološinov 3 9 - 4 0 vozlišče 6 6 , 6 9 , 74-75, 84, 95, 9 8 - 9 9 , 1 1 4 , 1 8 2

Z zahteva 73-74, 77, 9 2 , 9 6 , 9 8 - 9 9 , 1 0 3 - 1 0 5 , 1 0 7 - 1 0 8 , 1 3 8 , 1 5 0 - 1 5 1 , 1 7 3 , 1 8 0 - 1 8 1 , 1 9 2 , 1 9 6 - 2 0 3 , 2 0 8 ¬ 209 znak 14, 22-32, 36, 4 0 - 4 2 , 4 9 - 5 2 , 8 4 - 8 5 , 1 0 3 , 1 2 5 - 1 2 6 z u n a j d i s k u r z i v n o 15-16, 53-54, 57, 6 0 - 6 1 , 64,112,114, 2 0 6

'

. .

':

.

), .

..o

k. ..k.v* /w, j. %. %p .#'Q Vz '.,I .

. ,

'' ,.

. ,

.

.

#

.

' z. , . l ( J '. .

.

.h

, .t.'

. .

.z

,.

,-. . .

. -

*3 '

.

:1 ..' .->. . *' . , .

' /.' '..'7- ''

..

#

.

4 .,.

.x

? . )r. .,s.,,, ., , , .'- .-j # .

..

.%. .x> $'/ 'p.,% 4 . v. x, .

J

Avtoricavmonografijipodrobnoraztlenikompleksen,druibeno1 pokititnokontekstualizlranpojem dlskurza,kijivzadnlem deit lslI teoretskiokvlrpnmetodololkiinstrumentzajtudijodiskurzivne konstrukci jekoiektivneldcntifikacijeSl ovenstva.Izhalap zteori je diskurza,kijolefisodclavcirazvilvplivnlSodobniargcntinskipoli fllozofErnestoLaclau.Nlegovoteorljouporablkotsvojeepistemc Izhodijte,prekkateregaInterpretiradrujeteorijedlskurza.Pr1ten Izhajaizgodmene,dajcdruhbeniprostorgrimarcopolititen,kar pomeni.dapoiiti tnisistem nlIeenodfuckcijskihpodsistemov,te dajepopltitnokonstituthvno zadruibo kotceloto,kefSevpolititnt

prekspopadadiskurzovkonsti tuirajokol ektlvneIdentltete.Polltltn kotdruàbeno.slmbolnopoljeorganiziranookrogtemep jnegaantag ma,okrog strukturne necelostidruébenejaoz.okrogtravmatske

nemojnostltotallzaci ledruébenega,klJogrekrijejohegemonske diskuczivnekonstrukcijeidentitetdru/benlhoz.polltitnihakterjev natindiskurzlvnevzpostavltveserijeekvlvalencvrazlltnosti.4ers Laclauovateorljadiskurzagibl jenavlsokiravnifllozofskeabstrakc avtoricanaveèe(enat.$.ïrptltnoanaiizodiskurza(KAD),kitvori1 Interpretatlvplokvlrfnkvalltativnometoàologijoanalizekonkretnll diskurzov.V okviru KAD podrobno pfikaàeobesedil oslovnerxrazst

diskurza,kakortudinatine.kakoseoblast,i deologijainhegemonl kaiejo vpraktltn:analizldlskurza motl.Avtoricatoreljasno in pre prcdstavikompleksen polem dlskurza nadveh ravneh - nafilozofsKlS perspektive Laclaua insprakti tno analititneperspektive KAD,nato pa razvitteoretskiin metodolojk,aparataplicira naanalizo diskurzivne

konstrukcljesiovenstvavpolititnihkomentarjihnaprelomutisotletja.

Izrecenzije,doc.ir.Andrejlkerlep

C

&. ;

. 4 ,x

k-.... .'.-y x., ' j . *g >. * a' '' * .

.. * t:

*w.

, jf .

p

.

..p-4.x. ,,. v , z. ..-.e.l - . -k. A. .. '.# .' k ?'.C' âz Y# * ' a. .'.tv. *@w ..v. ..k. y .t A f / %( #<. >. $*.* j.. .* . wt '

.

A. '

z.

.

* .

Y--

-w .

d,.. .

u

..xa

A y ,

'. p'